MLADI V EVROPSKIH GOZDOVIH(YPEF) Blaž Petelinek Ledinski, 1.D Seminarska naloga- Biologija 24.4.201 Mentorica : Tatjana Đurasović
PROJEKT YPEF Kaj je YPEF? Je Mednarodno tekmovanje za Srednješolce, ki ga na mednarodni ravni organizira komisija YPEF, ustanovljena s stranithe State Forests National Forest Holding in poljske organizacije Forest Friends Association. Na nacionalni ravni pa ga organizirata Zveza Tabornikov Slovenije in Gozdarski Inštitut Slovenije.
Tematika tekmovanja so gozdovi. Potekalo je 20.4.2012 in sicer na regijski ravni. V Sloveniji so se tekmovanja lahko udeležile vse srednje šole, z eno tričlansko ekipo. Gradivo je zelo obsežno, in sicer s področja geografije, ohranjanja narave in poznavanja evropskih gozdov. Opisanih je večina evropskih držav, kot so : Slovenija, Anglija, Norveška, Finska, Madžarska, Italija, Nemčija, Avstrija in ostale. V skupini Biotehniške šole Maribor sem bil tudi jaz, tako da vam bom predstavil nekaj malega o gozdovih.
Ker smo bili trije tekmovalci, smo si gradivo razdelili na tri dele in ker sem imel 5 držav, vam jih bom na kratko predstavil. Te države so : Nemčija, Grčija, Madžarska, Litva ter Latvija. Poleg teh pa vam bom opisal tudi Slovenijo.
N E M Č I J A Nemčija prednjači pred ostalimi državami glede na površino gozdov. Geografično Nemčijo delimo na: nižine, nižji gorski pas, predgorja Alp ter Alpe. Različni pasovi rastišč so vzrok za tolikšno raznolikost gozdnih struktur. Naravno gozdno rastlinstvo so listopadna drevesa in mešan gozd z iglavci v nižjem gorskem pasu. Zaradi poseganja ljudi v gozd se je neokrnjena narava v zadnjih letih močno spremenila. Les že dolgo služi kot vir ( gradbeni material ali gorivo) in prav zaradi tega so se gozdovi razvili.
. Skupne površine gozda ima 11.1 milijon hektarjev, kar pomeni blizu 31% gozdnatost. Originalno rastlinstvo- listavci - znaša okoli 80% celotnega ozemlja. Nasplošno lahko delimo gozdove v nemčiji danes na 4 skupine: rodovitni borovci v severni Nemčiji listavci nizke gorske meje rodovitne smreke v južni Nemčiji obalno območje V Nemčiji danes najdemo 71 drevesnih vrst. Prevladujejo : bor ( pinus sylvestris), smreka( Picea abies), bukev ( Fagus sylvatica) in hrast ( Quercus ssp.). Posebna tradicija je Drevo leta. Vsako leto izberejo eno drevo. 20 let obstaja tudi fundacija BAUM DES JAHRES
Sesalci, ki danes živijo v nemških gozdovih so kuna, jelen lopatar, rdeči jelen, merjasci, risi, lisice, bober in ostali od leta 1998 so dokumentirali okoli 25-50 volkov. Bavarski narodni park so označili leta 1970 kot prbi narodni park v Nemčiji. Danes imajo v Nemčiji 14 narodnih parkov. Površina vseh parkov šteje 194 182 ha ( ca. 0,54 % državnega ozemlja ). 5% gozdov je označenih kot naravni rezervati. Oznaka je črna sova na rumeni podlagi. Dandanes je prav gozd idealen proctor za rekreacijo. To vključuje tudi določeno izobraževalne aktivnosti, naprimer šola v naravi ali pa vrtec v gozdu danes je gozdno izobraševanje ena glavnih nalog nemškega gozdarja
G R Č I J A Grčija zavzema 130,875 km2 južnega dela Balkanskega polotoka. Ima približno 10 milijonov prebivalcev, Povprečna letna temperatura niha med 14,55 c na severu in na najjužnejšem otoku Kreta 19.5 c. Minimalne temperature na severu lahko dosežejo tudi do -25 c. Poleti pa obžasno dosežejo 42-45 c. Vpliv mediteranskega morja, ki obdaja državo s treh strani, pomaga uravnavat temperaturo zraka v določenih območjih. Mediteranski zimzeleni gozd. Na nizkih predelih prednjačijovrste zimzelenih dreves kot so : Ceratonia siliqua(rožič), Pistacia lenticus(mastika), olea uropaea(oliva), Arbutus(jagodno drevo) sp., Quercus coccifera(bodičast hrast), Quercus ilex(črnika) MAKIJA Izraz Makija uporabljamo za gosto, včasih neprehodno grmičasto rastlinje, visoko okoli 1.5-3.5m in spada med umirjene zimzelene rastline kot so črnika, jagodičevje, mastika, zelenika in podobni Makija vsebje nekatere listopadnje vrste grmov kot so Cercis Siliquastrum, Cotinus coggygria, Ostrya Carpinifolia in Pistacia terebnithus.
PRITLIKAVO GRMIČEVJE Pritlikavo grmičevje sestavljajo nizki, aromatični grmi blazinaste oblike z sivkastimi listi. Na otokih in nizkih gozdovih z zimzelenimi rastlinami ( vzrok za dolge in številčne požare) so območa prekrita z pritlikavim grmičevjem, kjer so prevladujoče vrste : Cistus sp., Sarcopoterium spinosum, Coridothymus capitatus, Euphorbia acanthothamnus, Saturejia sp., Anthyllis hermanniae in Micromeria Juliana. LISTOPADNI GOZDOVI Hrast je najbolj obsežna vrsta dreves v listopadnih gozdovih v nižjem gorskem pasu, kar pomeni med 300 in 800m nadmorske višine v celinskem delu države. Druge drevesne vrste v listopadnih gozdovih so razni grmi in ostala drevesa : Q. cerris, Ostrya carpinifolia, Carpinus sp., Fraxinus sp., Acer sp., etc. Razviti naravni gozdovi kostanjev so krajevni gozdovi v osrednji in severni Grčiji.
GORSKI IGLASTI GOZDOVI. Prostran iglasti gozd, znan po črnem boru se razprostira po kopenskem delu Grčije ( 600 m 1800m). V srednje visoko ležečih predelih so gozdovi v katerih so brini in bori. SUBALPSKI IN ALPSKI PREDEL. Gozdna meja je nastala z bori in jelkami, v severni Grčiji z bukvijo in na Kreti s cipresami. Nad 2000m pa se začenja pritlikavo grmičevje z malo drugačnimi vrstami grmov kot so : Juniperus communis ssp., nana, Astragalus sp., Daphne oleoides, Acantholimon echinus, Arctostaphylos uva ursi, Vacinium sp., etc.
NIŽINE IN SKALNATO RASTLINJE Apnenčasto skalovje in ostalo skalovje ali silikatne skale, posebej v egejski regiji so velik botanični interes, z specializirano floro imenovano chasmophytes, ki je nasplošno dolgo živeča rastlina. ZNAČILNA FAVNA IN FLORA DREVESNIH VRST V GRČIJI Grčija zavzema 131, 975 km2 južnega dela Balkanskega polotoka. V grčiji je okoli 6900 različnih vrst, podvrst in divjie rastečih žilavih rastlin. Endemičnih vrst in podvrst je okoli 1300. endemične vrste so samo v določeni regiji in ne rastejo nikjer drugje na Balkanskem polotoku ali celo na svetu.
Bogata flora se kaže kot rezultat števil različnih pogojev, ki so najpomembnejši za rastline: stara flora zavzema veliko terciarnih vrst, ki so preživele ledeno dobo izolacija kopenske mase otokov, gorskih pasov, itd. Vpliv ljudi in rastlinojedih živali, ki uničujejo in spreminjajo naravno rastlinsko rast.
FAVNA Grčija je pomembna država v vzhodnem sredozemlju in ima zelo raznolik teren. Ima veliko različnih vrst živali. V gozdovih najdemo medvede, divje mačke, rjave veverice, lisice, jelene, rise in tudi tu pa tam kakšnja divja koza, katera živi v višjih predelih krete. Sesalcev je okoli 116 vrst, od katerih je 57 zaščitenih. Najdemo 422 vrst ptic in 2/3 od tega je ptic seljivk. V Grčiji je tudi okoli 30 000 vrst žuželk.
M A D Ž A R S K A Madžarska leži v srednji Evropi. Značilne regije so : Severno in Trandonavsko srednje visoko gorovje in dve kotlini: Velika ravnina ter Mala ravnina. Gore prekrivajo predvsem gozdovi. Hrbtenica vodnih sistemov sta dve veliki reki: Donava in Tisa, njuna dolžina na Madžarskem pa je 417 in 600km. največja jezera so : Blatno jezero( 598km2) in jezero Fertő(322km2), ki leži na meji z Avstrijo, vendar samo 82km2 leži na Madžarskem.
TIPIČNA FLORA IN FAUNA GOZDOV NA MADŽARSKEM Bukev bukovi zozdovi se nahajajo nekje v srednje visokih predelih ( 600m ) nadmorske višine ter v nižje ležečih vendar hladnejših predelih Trandonavske regije. Danes predstavljajo poleg velike prostornine gozdov tudi pomembno naravno zaščito okolja. Hrast- je najznačilnejša drevesna vrsta na Madžarskem. Predvesem ga opazimo na Veliki ravnici. Beli gaber- pri njihovem značilnem dvoetažni krošnji v primerjavi z ostalimi drevesnimi vrstami ima baldahinasto spodnjo stran. Sesilni hrast- je najbolj razširjen na višini 250-400m. grmovje in zeliščnice v teh gozdovih so zelo bogato razviti, saj jim krošnje hrastov prepuščajo veliko svetlobe. Angleški hrast- raste okoli 200 m nadmorske višine. So posebne vrste hrasta z naravno prednostjo, saj so na madžarskem bili že pred posegom človeka v naravo. Vrbova ter topolova poplavna ravnica so primer nižje ležečih poplavnih predelov ravninskih rek. Značilne so za predele kjer voda letno stoji tudi po več mesecev.
DIVJINA Del gozda je tudi divjina svež zrak, ptiči, gobe, pisane rastline, skale ter izviri. ŽIVALI V GOZDU NA MADŽARSKEM Rdeči jelen, muflon, srne in merjasci. Te živali spadajo med večjo divjad. Primanjkuje pa zajcev in fazanov. V zadnjih letih se je prenaselila velika divjad, zato je manjših živali zelo malo in jih vidimo le redkokdaj. Na Madžarskem živijo tudi predatorske živali, kar pomeni, da jedo ostale, manjše vrste živali. Predatorske živali so najpogosteje volkovi, lisice, šakal, divje mačke ipd živijo predvsem v višje ležečih predelih, se pravi nad 600m nadmorske višine.
NATURA 2000 Madžarska ima 10 narodnih parkov, zaščitena območja, 9,6 % državnega ozemlja pa je pod spomeniškim varstvom. GOZDNA ORGANIZACIJA NA MADŽARSKEM 57% gozdov na Madžarskem je državnih, 43 % pa je zasebnih. Vodenje državnih gozdov je razdeljeno na 22 organizacij. Zasebni gozdovi so najbolj neokrnjeni. Posebnost pri vodenju zasebnih gozdov so ustanove, ki skrvijo za pravilen razvoj gozdov
LITVA Listopadna drevesa zasegajo 1 155 100ha oz. 56.3% gozdov, listavci z mehkim lesom zasedajo 812 300 ha ; 39,6%, listavci z trdejšim lesom pa zasedajo 83 500ha ; 4.1% gozda. ZNAČILNA FAVNA IN FLORA V Litvi naravna flora zaseda tretjino državnega ozemlja. Skupaj 1795 rastlinskih vrst. večina jih raste v gozdu (713 vrst ). Najdemo tudi več kot 4000 vrst gliv. seveda pa lahko najdemo tudi 321 vrst ptičev, več kot 213 vrst pa jih uporabljajo za rejo. Najdemo tudi belo štorkljo, ki je seveda naroden ptič v Litvi. Litva je zelo pomembna za štorklje, saj imajo največjo gostoto gnezdenja ravno v Litvi. Rdeča knjiga je dokument, s pomočjo katerega so zaščitene ogrožene vrste rastlin, živali, gliv. V njej najdemo 767vrst živali, lišajev, rastlin in gliv.
Drevesne vrste: Hrast zavzema 2% ozemlja, je simbol moči. Je zaščitena vrsta. Podiranje starih primerkov je prepovedano že od leta 1420. Stelmuški hrast je najdebelejši hrast v Litvi in eden najstarejših v Evropi. Star je 1500 let, v premer pa meri 3,5 metra, tako da ga lahko objame 8-9 odraslih moških. Najvišje drevo je macesen v botaničnem vrtu Degsne. Visok je 46m, star pa 150 let. Čarovniška smreka je najbolj obiskan naravni spomenik v Litvi. V preteklosti so ljudje verjeli, da jih drevo varuje pred čarovnicami in hudim duhom. V gozdu Dubrava je največji naravni spomenik v Litvi- Dubravška dvojčka. Gre za dve drevesi, ki predstavljata prijateljsko vez med hrastom in borom. V Litvi najdemo tudi veliko zanimivih živali, kot so naprimer Visenti ali evropejski bizon. Dandanes jih najdemo okoli 45 primerkov v Litvi. Najdemo pa seveda tudi srne. V Latviji po koncu 17 stoletja srnjadi ni bilo. Kasneje so jih l.1976-77 kupili od Češkoslovaške in Sovjetske Zveze ter naselili v divjino. Najdemo tudi bobre, ki so pomemben gradnik ekosistema.
Litva ima zaščitenih 1 020 500ha oz 15.6% celotnega ozemlja. Zaščitena območja za ohranitev gozdov Zaščitena območja za ekološko zaščito gozdov Zaščita za pridobitev gozdov. V Litvi je 49,1% državnega gozda, 38,4% zasebnih gozdov ter 12,2% okoliških gozdov.42 gozdov predstavlja 1 narodni park, ki ga lahko najdemo v Litvi, v podrejenosti ministrstva za okolje, ki vodi 1 028 000ha gozdov.
L A T V I J A Po podatkih statističnga popisa gozdov, gozdovi v Latviji zasedajo 3.22 milijonov ha površine. Drevesne vrste : Breza, Škotski bor in Norveška smreka skupaj zasedajo 73.8 % gozdov v Latviji, Breza ter Smreka pa zasedata 17 % površine gozdov. Polek so še jelša, hrast, ter ostale vrste.
Tipične živali, ki predstavljajo Latvijo: Jelen lopatar( največ primerkov na svetu 240 000), rdeči jelen, srnjak, divji merjasec, bober, rjavi in gorski zajec, lisica, volk, rdeča lisica, kuna, jazbec in podlasica. Največ od the živali je večje divjadi. Od zaščitenih vrst so tukaj rakun, veverica ter brezna miš. Od plazilcev najdemo v Latviji peščenega kuščarja, slepič, Severni gad, v gozdovih najdemo travno kačo, redke so pa gladke kače in močvirska želva. Najdemo tudi 330 vrst ptic, od katerih je preko 100 vrst v gozdovih. Zaščiteni so : vrana, orel, golob, detel ter zeleni detel. Najdemo tudi več kot 200 vrst grmičevja, od katerih je 100 vrst avtohtonih, 100 pa tujih. Najdemo tudi 300 vrst lišajev, 300 vrst mahov ter 650 vrst žilnih rastlin. Glavne drevesne vrste so : Bor ( škotski, norveški), Breza ( srebrna, puhasta), črna jelša, hrast, bela vrba, gaber ter številne druge.
Naravni rezervati- v Latviji so 4 naravni rezervati- moricsala, Grini, krustkalni in Teiči. Nacionalni parki Tudi tukaj imamo 4 narodne parke : gauja, kemeri, slitere ter Razna.
S L O V E N I J A Slovenija je ena najbolj gozdnatih držav(3 v EVROPI). Najpogostejše drevesne vrste so : Bukev, jelka ter hrast. V Sloveniji pokrivajo gozdovi 1 186 104ha površin. Lastništvo gozdov: 74%zasebna last, 26% pa javnih gozdov. Favna in Flora V Sloveniji. Za SLO je značilna velika naravna raznolikost in sicer: Bukev pokriva 44% površin, Jelka 15%, Hrast 11% ostale vrste pa 30%. V Sloveniji najdemo 71 drevesnih vrst
V Sloveniji najdemo tudi tri največje predatorje v Evropi: Rjavi medved, ris, volk. Najdemo pa tudi srnjad, jelene, divje svinje, zajce, fazane ter ostale divje živali. V Sloveniji se gozdovi uporabljajo za kmetijstvo. Gospodarski načrti vključujejo: Regionalne gozdnogodpodarske načrte, gozdnovzgojitvene načrte ter regionalne načrte lova. O gozdovih se lahko izobražujemo : Biotehniška fakulteta, oddelek za gozdarstvo, Slovenski inštitut za izobraževanje odraslih, Zavod Republike Slovenije ter ostale ustanove.