UNIVERZA V MARIBORU

UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO PRIMERJALNA ANALIZA E-POSLOVANJA BANK S PRAVNIMI OSEBAMI NA PODROČJU PLAČILNIH SISTEMOV S POUDARKOM NA SISTEMU SEPA COMPARATIVE ANALYSIS OF CORPORATE E-BANKING PAYMENT SYSTEMS WITH EMPHASIS ON SEPA SYSTEM Aleš Prapotnik Program: Visokošolski strokovni Študijska smer: Finance in bančništvo Mentor: red. prof.dr. Samo Bobek Ptuj, oktober 2011

PREDGOVOR V prvi polovici 90.let se je v neslutenem obsegu pričela era komunikacije med banko in stranko preko elektronskih medijev. Kreditne banke so najprej dajale poudarek možnostim plačilnega prometa in pozneje tudi prodaje močno standardiziranih storitev preko telefona, od leta 1995 dalje pa je vsa pozornost usmerjena v»homebanking«s pomočjo osebnih računalnikov. Dinamično e-poslovanje konkurenčnih bank s pravnimi osebami začenja z uvedbo vseevropskih bančnih standardov poostrovati konkurenčni boj na domačem trgu. Za ohranitev položaja je smiselno spoznati stanje e-poslovanja NLB z vidika pravnih oseb in ga s pomočjo SWOT analize primerjati z domačimi in tujimi finančnimi ustanovami. V bankah se pojavlja intenzivna globalizacija e-storitev, usmeritev k potrebam predvsem velikih podjetij, zaostritev konkurence z inovativno ponudbo ter vzpostavitev neposrednega e-poslovanja s tujino. Na razvoj e-storitev vplivajo tudi potrebe podjetij, ki postajajo vse zahtevnejša. Njihove želje so usmerjene v enostavno, natančno in hitro e- poslovanje, ki nudi pomoč in osebno svetovanje, predvsem pa podroben pregled poslovanja in finančne e-storitve. Ključne besede: e-poslovanje, elektronsko bančništvo, internetno bančništvo, Proklik, NLB SUMMARY In first half of nineties was started in unimaginable extend era of communication between bank and costumer over electronic mediums. Credit banks was giving at first emphasis on possibilities of pay-commecial intercouse and later also selling hard standardesided producions over telephone, but since 1995 is all attention directed in homebanking with assistance of personal computers. Dynamic e-business competitive banks for legal entity with introduction alleuropean banking standards is restrict competitive struggle on the domestic market. For maintain current position is utility recognize to real e-business situation of NLB with aspect of legal persons and with SWOT analysis is compare to domestic and foreign financial institutions. In banks appears extreme global services, banks orienteted on a needs of a big company, intensity competitive with a innovation e-services and introducting direct e-business with foreign markets. On a production new e-services influence companies requirements, whose are very demanding. Their desires are orientated on a simple strict and fact e-business, whose offer help and personal consultation, special detailed supervision business and financial e-services. Key words: e-business, electronic banking, internet banking, Proklik, NLB. 2

Vsebina: 1. UVOD 5 1.1. Opredelitev področja in opis problema, ki je predmet raziskave 5 1.2. Namen, cilji in osnovne trditve 5 1.3. Predpostavke in omejitve raziskave 6 1.4. Uporabljene raziskovalne metode 6 2. E-POSLOVANJE S PRAVNIMI OSEBAMI 7 2.1.Splošno o elektronskem poslovanju 7 2.1.1. Plačilne kartice in POS terminali za pravne osebe 8 2.1.2. Bančništvo iz pisarne 10 2.2.Pravne osebe in uporaba e- bančništva 11 2.3.Storitve e-poslovanja 12 2.4.Varnost poslovanja in e-potrdila 13 3. ANALIZA NEKATERIH VEČJIH SLOVENSKIH BANK IN PRIMERJAVA Z NLB 14 3.1. E-proizvodi izbranih bank 14 3.1.1. Abanka d.d. 14 3.1.2. Banka Celje 16 3.1.3. Banka Koper 18 3.1.4. Gorenjska banka 20 3.1.5. NKBM 22 3.1.6. Slovenska komercialna banka 24 3.2. Pravne osebe in uporaba elektronskega bančništva v Sloveniji 27 4. TUJA KONKURENCA 28 4.1. Trendi elektronskih storitev v okolju SEPA 28 4.2. Pomen vstopa tujih bank na slovenski trg 29 4.3. E-proizvodi tujih bank 31 4.3.1. Raiffeisen Bank 31 4.3.2. Italijanska Uni Credit Banca 32 4.3.3. Švicarska Credit Suisse 34 5. NLB IN E-POSLOVANJE S PRAVNIMI OSEBAMI 37 5.1. Splošno o elektronskem poslovanju in NLB 37 5.2. Plačilne kartice in NLB 37 5.3. Bančništvo iz pisarne 38 5.4. Pravne osebe in uporaba e-bančništva NLB 38 5.5 Elektronska banka NLB Proklik 39 5.6. Varnost poslovanja in e-potrdila 41 3

6. SISTEM SEPA ENOTNO OBMOČJE PLAČIL V EVRIH 42 6.1.Splošna definicija in značilnosti 42 6.2. Kreditno plačilo SEPA 43 6.2.1. Splošna definicija in značilnosti kreditnega plačila 43 6.2.2. Kreditno plačilo SEPA 44 6.2.3. Standardi za kreditna plačila 45 6.2.4. Migracija kreditnih plačil na SEPA 46 6.3. Novi obrazec UPN 46 6.4. Direktne obremenitve SEPA 48 6.5. Kartično plačilo SEPA 48 6.6. Gotovinsko poslovanje SEPA 49 6.7. SEPA in proračunski porabniki 49 7. SKLEP 50 4

1. UVOD 1. Opredelitev področja in opis problema, ki je predmet raziskave V diplomski nalogi sem najprej predstavil pojem e-poslovanja pravnih oseb. Začetek kartičnega poslovanja sega v leto 1949, v Sloveniji pa se prva plačilna kartica pojavi leta 1989. V okviru pojma e-poslovanja sem proučil značilnosti, načela, cilje ter razlikovanje e- poslovanja NLB primerjalno z nekaterimi večjimi slovenskimi in tujimi bankami. Poseben poudarek sem namenil opisu e-poslovanja internetnih storitev NLB ter na koncu še vključevanju v enoten evropski sistem SEPA. Izvedel sem pregled obstoječega e- poslovanja in e-storitev ter ugotavljal prednosti in slabosti s katerimi se srečujejo podjetniki ob uporabi e-poslovanja z e-proizvodi izbranih bank. Po uvodnem poglavju sem v drugem poglavju opisal splošni pojem e-poslovanja. Nadalje sem opisal pojem plačilnih kartic, POS terminalov, bančništva iz pisarne ter uporabo, storitve in varnost e-poslovanja. V tretjem poglavju sem analiziral e-proizvode in e-storitve nekaterih večjih slovenskih bank z izjemo NLB, kateri sem se v celoti posvetil v petem poglavju. Še pred tem sem se v četrtem poglavju dotaknil še e-poslovanja tujih bank. Diplomsko nalogo sem zaključil z natančnejšim opisom sistema SEPA ter povzetkom celotne diplomske naloge. 2. Namen, cilji in osnovne trditve Namen diplomskega dela je spoznati poslovanje ter ponudbo nekaterih večjih tako domačih kot tujih bank s področja e-poslovanja s pravnimi osebami ter ugotoviti želje pravnih komitentov po novih storitvah, istočasno pa tudi prikazati poslovne odnose, ki pri tem nastajajo. Podal sem nekaj konkretnih predlogov za izboljšanje e-poslovanja, namenjenega pravnim osebam. Aplikativni cilj diplomskega dela je analiza (oziroma raziskava) stanja e-poslovanja s pravnimi osebami ugotoviti kaj banka ponuja pravnim komitentom, število pravnih oseb, ki imajo pri banki odprt račun, število uporabnikov e-poslovanja, analizirati konkurenčno prednost banke. Pridobljene informacije sem primerjal med stanji največjih slovenskih bank, kot so NLB, NKBM, SKB, Banka Koper, Banka Celje, Gorenjska banka, Abanka. Sočasno sem analiziral pomen vstopa tujih bank v Slovenijo. 5

3. Predpostavke in omejitve raziskave Področje bančnega e-poslovanja (za pravne osebe) je kompleksno področje, ki se hitro razvija in je v stalnem porastu. Pravne osebe (komitenti) so vse bolj zahtevne, konkurenca pa hitro prevzema, razvija in izboljšuje lastno poslovanje s podjetji. Z vstopom Slovenije v EU so se poleg novih priložnosti pojavile tudi nevarnosti, ki jih konkurenčnost e- poslovanja še dodatno spodbuja. Banke morajo stalno slediti trendom, standardom in se nanje ustrezno odzivati. Da bi se banka lahko odzivala na spremembe zunanjega okolja in se jim prilagajala, je treba spremljati tako domačo kot tudi tujo konkurenco ter potrebe pravnih komitentov po novih storitvah. V ta namen je smiselno analizirati dejansko stanje e-poslovanja (z vidika poslovnih komitentov). Pomembno je pridobiti informacije kaj banka dejansko ponuja in kaj komitenti uporabljajo, spoznati konkurenčno prednost NLB. Pri tem sem se v večjem delu naloge omejil na najbolj prodoren segment e-bančništva, tj. internetno bančništvo. V zadnjih desetih letih se je e-poslovanje zelo razvilo in postalo izredno pomembno, tako da si sedaj delovanja podjetja brez e-poslovanja ni več mogoče zamisliti. Ponudba iz dneva v dan narašča ter postaja vse kvalitetnejša.vendar pa ostaja dejstvo da e-poslovanje v Sloveniji še zdaleč ni tako razvito kot nekaterih zahodnoevropskih državah, kjer obstajajo tudi že povsem spletne-virtualne banke. Z popolno vključitvijo Slovenije v evropski sistem SEPA pa se bo to zelo spremenilo. Prvi znaki sprememb se po 1.novembru 2010, ko se je začel postopek vključevanja Slovenije v sistem SEPA, že kažejo. Zaradi vse večjega števila bank v slovenskem bančnem prostoru se bodo banke v prihodnosti vse bolj povezovale in s tem še izboljšale ponudbo svojih storitev za gospodarske subjekte. 4. Uporabljene raziskovalne metode V diplomski nalogi sem uporabil deskriptivni pristop z kompilacijsko, deskriptivno ter komparativno metodo. Kompilacijska metoda: Pri pisanju diplomske naloge sem si pomagal tako z domačo kot s tujo literaturo. Tako sem podatke črpal iz strokovne literature različnih domačih in tujih avtorjev ter glede na vsebino diplomske naloge predvsem iz spletnih strani izbranih bank ter tudi iz aktualnih člankov. Deskriptivna metoda: Diplomsko delo je osredotočeno na e-poslovanje v podjetju. Poskušal sem tudi predstaviti sodelovanje banke in podjetja na področju e-poslovanja v določenem trenutku. Opisoval sem dejstva, procese in pojave. Kot pristop k raziskovanju sem uporabil SWOT analizo, s pomočjo katere sem poskusil na osnovi številnih povzetih spoznanj, stališč in sklepov priti do novih, posplošenih ter samostojnih sklepov. Komparativna metoda: Komparativna metoda pomeni primerjavo e-poslovanja za pravne osebe nekaterih izbranih večjih tako slovenskih kot tujih bank. S pomočjo urejevalnika besedil sem zbrane podatke uredil v smiselno ter urejeno obliko in vsebino. 6

2. E-POSLOVANJE S PRAVNIMI OSEBAMI 2.1. Splošno o elektronskem poslovanju Pojem bančno e-poslovanje izhaja iz angleškega izraza electronic banking in izhaja iz e- trgovine, pri kateri je prek interneta prišlo do nakupa ali prodaje informacij blaga ali storitev, sledilo je sodelovanje med poslovnimi partnerji ter izvedbe elektronskih transakcij znotraj organizacije.«( Kovačič 2000, 12) Hiter informacijski in telekomunikacijski tehnološki napredek je poleg tega, da je vplival na nastanek e-bančništva, vplival tudi na tržne bančne poti, ki se danes razvrščajo na tri področja poslovanja: elektronsko poslovanje v banki, elektronsko poslovanje med bankami ter elektronsko bančništvo pri poslovanju s strankami tako z državnimi subjekti (B2A), fizičnimi osebami (B2C) kot tudi s pravnimi osebami (B2B). Banke prek tržnih poti pravnim osebam (in drugim udeležencem e-poslovanja) nudijo naslednje oblike e-bančništva: - bančništvo iz pisarne, ki obsega internetno in telefonsko bančništvo, virtualno televizijo ter poslovanje preko mobilnih telefonov. - samopostrežne aparate, kot so bankomati, ter - kartično poslovanje, ki zajema pametne, debetne kartice in kreditne kartice ter poslovanje s POS-terminali. E-bančništvo omogoča optimizacijo distribucije bančnih storitev prek elektronskih medijev do pravnih oseb. Zaradi vse večje konkurence na trgu bančnih storitev morajo banke iskati vedno nove poti za ponudbo storitev, kar pomeni napredek v bančni ponudbi za pravne osebe. Banke so v hudem konkurenčnem boju prisiljene urejati nove storitve, ki temeljijo na sodobnih tehnologijah (Groznik in Lindič 2007, 7-8). E-banka ni več le e-servis za plačila, ampak postaja kanal, ki uporabnikom prinaša dodano vrednost z oblikovanjem informacij iz obstoječih podatkov, bankam pa priložnost za ciljano in neagresivno trženje bančnih produktov.težnje so v dopolnjevanju elektronske banke s ciljem narediti iz nje močan, a nevsiljiv prodajni kanal ter v bogatitvi produkta z dodajanjem novih orodij oziroma pripomočkov za bančne komitente. Z vstopom Slovenije v EU slovenske banke odpirajo trg svetovnim velikanom, kar konkurenco na bančnem trgu še zaostruje. Zato je nujno potrebno konkurenco spremljati in se ustrezno odzivati nanjo. Vsekakor ne smemo pozabiti na želje pravnih oseb, saj (s svojimi izkušnjami in potrebami) predstavljajo dodaten vir idej, ki lahko služijo za posodobitev ali razvoj novih storitev, ki bi jim bile namenjene. Banke so razvile pestro ponudbo na področju elektronskega poslovanja B2B. Z izjemo telefonskega bančništva, ki je namenjen fizičnim osebam, banke omogočajo podjetjem elektronsko uporabo internetnega bančništva in kartičnega poslovanja, mobilna elektronska pot pa je namenjena zasebnikom in fizičnim osebam. Ponudba spletnega bančništva za podjetnike in pravne osebe obsega: internetno različico in namestitveno aplikacijo. Podjetja se lahko odločijo za enouporabniško, mrežno, primerno za podjetja, ki želijo imeti več delovnih mest opremljenih z e-banko, ter popolnoma avtomatizirano namestitveno aplikacijo B2B. 7

Zasebnikom, ki so uporabniki družbe Mobitel in Debitel, je namenjena tudi mobilna storitev. Slednja omogoča: vpogled v stanje in promet poslovnega računa, plačilo položnic in računov, prenos sredstev med računi, povišanje limita na računu, vezavo depozita ter naročilo alarma in obvestila SMS, ki ga banka posreduje na mobilni telefon, ko stanje računa pade pod znesek, ki ga določi podjetje. Poleg omenjenih elektronskih poti je pravnim osebam in zasebnikom omogočena storitev t.i. Avtomatski odzivnik, ki je namenjen vpogledu v stanje na poslovnem računu preko telefona. 2.1.1. Plačilne kartice in POS terminali za pravne osebe Zgodovina pametnih kartic Vse se je začelo leta 1949, ko je ameriški poslovnež Frank McNamara rezerviral poslovno večerjo v restavraciji. Ko je po večerji natakar prinesel račun, je Frank segel po denarnici in neprijetno presenečen ugotovil, da je ta ostala v prejšnjem suknjiču. Iz zadrege ga je rešila žena, ki je prinesla denar, vendar ga je ta dogodek vznemiril do te mere, da je ponoči razmišljal:«zakaj so ljudje pri plačevanju omejeni z denarjem, ki ga nosijo s seboj v denarnici, namesto da bi lahko zapravili toliko, kolikor si lahko privoščijo?«februarja 1950 sta se Frank in njegov partner Ralph Schneider vrnila v isto restavracijo in naročila večerjo. Ko je natakar prinesel račun, se je Frank McNamara predstavil z majhno, kartonasto kartico Diners Club Card in se podpisal na račun. V industriji kreditnih kartic je ta dogodek znan kot»prva večerja«. Ljudje so hitro sprejeli nov način plačila z zamikom in ideja se je hitro razširila tudi med trgovci, ki so na ta način bolje izkoristili nakupovalno moč svojih strank. Kartica Diners club Card je postala kultna ikona in statusni simbol. Navdušenje množic nad novim plačilnim instrumentom je izkoristil celo Hollywood z filmom Človek iz Diners kluba. Zamisel se je hitro preselila izven Združenih držav Amerike in Diners Club je že leta 1952 pričel izdajati prve mednarodne kartice. V Jugoslaviji se je kartica Diners pojavila že v letu 1960. Izraz smart card (pametna kartica) je prvi uporabil francoski publicist Roy Bright, čeravno sta ga pred njim že leta 1967 in 1968 skovala nemška inženirja Jurgen Dethloff in Helmut Grottrupp. Februarja 1969 sta prijavila patent, vendar je bil registriran šele leta 1982 pod nazivom»identifikanden/identifikationsshalter«. Leta 1974 Roland Morenono registrira patent samostojne elektronske naprave, ki vsebuje pomnilnik. Gre za kartice z integriranim vezjem, ki so bile kasneje poimenovane z vzdevkom»smart cards«, pametne kartice. Moreno se osredotoči predvsem na uporabne vidike in namen novega instrumenta, ki je že zavarovan z osebnim geslom, PIN-om. Ustanovi podjetje Societe internationale pour I'innovation (Innovatron), katerega glavni namen je razvoj nove tehnologije in razširjanje čipnih rešitev po vsem svetu. Med leti 1974 in 1979 Roland Moreno v 11 različnih državah registrira 47 patentov, ki se nanašajo na pametne kartice. Leta 1982 francosko bančno združenje (danes Carte Bencaires) vključi v projekt podjetja Bull, Schlumberger in Philips. Pridružijo se jim operaterji telekomunikacij, VISA International s kartico Bleu in MasterCard s kartico Carte Verte. V poskusnem projektu 8

sodeluje okrog 100.000 kartic in 700 POS terminalov. Da bi neodvisno prišli do prave rešitve, proizvajalci čipa pri razvoju namenoma uporabijo tri različne tehnologije. Izkaže se, da je rešitev Bulla, ki uporablja 8 Kb Motorolin čip, najboljša. Da bi ohranili združljivost s tehnologijo magnetnega zapisa, se začnejo uporabljati kartice, ki združujejo čip in magnetni zapis. Istočasno v Franciji pričnejo z razvojem in s testiranjem pomnilniških telefonskih kartic. To je prvi večji svetovni projekt uvajanja čipnih kartic. Bull leta 1985 ustanovi podjetje Bull CP8. Prve kartice so opremljene z dvema, med seboj povezanima čipoma. Na prvem se nahaja pomnilnik kartice, na drugem pa je mikroprocesor. Pri redni uporabi kartic se kontakti dokaj hitro obrabijo, zato prihaja do pogostih okvar in nedelovanj kartice. Dodaten problem se pojavi zaradi pomanjkljive varnosti, saj je preko kontaktov moč vdreti v pomnilniški del kartice. Zato Bull CP8 razvije in patentira celovit čip. To licenco je pridobila in še dandanes uporablja velika večina proizvajalcev kartic po vsem svetu. Leta 1989 Banka Koper (takrat še Ljubljanska banka, Splošna banka Koper) prične z razvojem plačilne kartice. Vendarle prvo domačo plačilno kartico izda decembra 1989 delniška družba FIBA, prav tako iz Kopra. Leta 1990 Banka Koper v sodelovanju z LB d.d. in Gorenjsko banko Kranj razvije plačilno kartico z nazivom LB KARTICA kot odgovor vse večji ponudbi tujih blagovnih kartičnih znamk. Uvajanje plačilne kartice z magnetno stezo sodi, poleg bankomatov, v projekt posodobitve poslovanja s prebivalstvom. Leta 1991 v prvem projektu plačilne kartice v Banki Koper sodeluje 300 prodajnih mest in približno 1000 kartic. Zaradi nesoglasij med materjo in hčerjo pri trženju plačilne kartice se Banka Koper odloči za samostojno pot. Marca 1992 nastane samostojna blagovna znamka Activa in kartični sistem Activa. Banki Koper se pridružijo splošna banka Celje, Kreditna banka Maribor, Pomurska banka Murska Sobota, Komercialna banka Nova Gorica, Dolenjska banka Novo mesto, Splošna banka Velenje in Gorenjska banka Kranj. Konec leta je izdanih nekaj čez 15.000 kartic, ki jih sprejema 1.800 prodajnih mest. 24.maja 1994 Banka Koper izvede prvo POS transakcijo. Konec leta je nameščenih skoraj 100 POS terminalov. Istega leta sistem Activa prične z izdajo kombiniranih kartic Activa Eurocard/Mastercard. Leto 1998 je bilo v celoti posvečeno uvajanju bančnih kartic Activa Maestro. Sistem Activa je imel že skoraj 300.000 kartic, s katerimi je bilo moč dvigovati gotovino po vseh poštnih okencih v državi. V letu 1999 je število kartic sistema Activa poraslo na 400.000. Uvedli so elektronsko trgovino, katera je omogočala»on-line«plačevanje blaga in storitev preko interneta. Pričeli so se uporabljati prvi GSM POS terminali. Leta 2003 sta izdani milijonta Activina plačilna kartica ter prva pametna plačilna kartica v Sloveniji. Sistem Activa začne z redno izdajo pametnih kartic 15.decembra 2004. Prvi izdajateljici sta banka Koper za kreditne kartice Activa MasterCard in Poštna banka Slovenije za bančne kartice Activa Visa. 9

VISA Začetki Vise segajo v leto 1958, ko je Bank of America začela izdajati modre, bele in zlate kartice BankAmericard v Kaliforniji. Leta 1970 so pridružene banke, ki so izdajale kartice BankAmericard, ustanovile kartično združenje National BankAmericard. Leta 1974 je Bank of America razširila svoje poslovanje preko ameriških meja in za te potrebe ustanovila podjetje IBANCO. Leta 1976 se je IBANCO preimenoval v Visa International, National BankAmericard pa je postal VISA U.S.A. MASTERCARD Leta 1966 je 17 bank v Buffalu, New York, ustanovilo kartično združenje The Interbank Card Association (ICA) z namenom medsebojnega sprejemanja kreditnih kartic. Zaradi boljše prepoznavnosti in razvoja močnejše blagovne znamke se je združenje leta 1969 preimenovalo v MasterCharge. Takrat se kot simbol tega združenja pojavita značilna prepletajoča se kroga v rdeči in oranžni barvi, ki sta še danes osnova vseh kartičnih izdelkov združenja MasterCard, ki se je kot tako preimenovalo leta 1979. AMERICAN EXPRESS (skrajšano AMEX) Podjetje, ki ima sedež v ZDA, se ukvarja z najrazličnejšimi finančnimi, potovalnimi in zavarovalniškimi storitvami, čeprav je najbolj znano po kreditnih in plačilnih karticah. Ustanovili so ga že davnega leta 1850 Henry Wells, William Fargo in John Butterfield za predajo hitrih pošiljk. Leta 1882 se je American Express pojavil na področju plačilnih nalogov kot konkurenca ameriški državni pošti. Plačilni nalog pa se je hitro razširil tudi po Evropi, saj takega plačilnega instrumenta tam niso poznali. Med leti 1888 in 1890 je J.C.Fargo potoval po Evropi in se vrnil domov razočaran in besen. Kljub temu, da je bil predsednik družbe American Express, ni mogel skorajda nikjer vnovčiti kreditnih pisem, ki jih je nosil s seboj. Na podlagi te izkušnje je podjetje leta 1891 izdalo prve potovalne čeke v vnaprej določenih vrednostih po 10, 20, 50 in 100 ameriških dolarjev, pričelo z mednarodnim poslovanjem in leta 1915 ustanovilo prvo potovalno agencijo. Leta 1918 je država zaradi vojnih potreb poenotila železniško omrežje in ustanovila American Railway Expres, kjer je imelo podjetje American Express 40% delež s preko 30.000 zaposlenimi. Zamisel o izdajanju potovalnih kartic je v podjetju tlela že od konca druge svetovne vojne, vendar je bila vzpodbujena šele s pojavom kartice Diners. 1.oktobra 1958 so izdali 250.000 kartonastih kartic. Leta 1959 je American Express kot prvi izdal kartico, izdelano iz plastike. Zaradi razlikovanja imetnikov so leta 1966 uvedli zlato (Gold Card), leta 1984 pa platinasto za najvišji sloj (Platinum Card), leta 1999 pa še za najbolj razvajene in najpremožnejše črno kartico (Centurion Card). Prvo pametno kartico (American Express Bleu) je Amex izdal navdušencem tehnoloških novosti leta 1999. 10

2.1.2. Bančništvo iz pisarne»bančništvo iz pisarne je način opravljanja bančnih storitev, ki jih lahko bančni komitent opravlja neposredno s svojega delovnega mesta.«(groznik in Lindič 2007, 8). Bančništvo iz pisarne delimo na: internetno in telefonsko e-bančništvo ter mobilno e- bančništvo. Banke omogočajo pravnim osebam internetno in mobilno elektronsko poslovanje ter tudi telefonsko bančništvo. Internetno bančništvo Internetno ali spletno bančništvo je oblika elektronskega bančništva, ki se danes zelo hitro razvija. Razlogov za hiter razvoj je več. Poleg prednosti za banko in pravne komitente je eden izmed glavnih vzrokov reforma bančnega sistema. Banka Slovenije je zaradi zahteve po zagotavljanju splošne likvidnosti, monetarne politike in obvladovanja sistemskega tveganja morala vzpostaviti konkurenčen in učinkovit plačilni sistem, v katerem imajo banke vpogled v plačilne promete svojih komitentov. Posledica bančne reforme je bil prenos domačega plačilnega prometa za pravne osebe v bančno okolje (Groznik in Lindič 2007, 9). Banke ponujajo internetno različico in namestitveno aplikacijo: - Internetna različica z uporabo enkratnih gesel omogoča mobilnost uporabnika, saj se lahko z bančnim strežnikom poveže kadarkoli in povsod tam, kjer ima na osebnem računalniku omogočen dostop do interneta, ter nameščen ustrezen spletni brskalnik in elemente identifikacije (PIN kartica za določanje enkratnih gesel). Baza podatkov se oblikuje na bančnem strežniku in zanjo skrbi banka. - Namestitvena različica omogoča opravljanje številnih funkcij brez stalne internetne povezave, saj ima uporabnik aplikacijo nameščeno na osrednjem računalniku, kar pomeni, da pravna oseba podatke vnaša lokalno, preko interneta pa se poveže z banko samo pri pošiljanju, sprejemanju in izmenjavi podatkov, ostale funkcije pa lahko opravi brez povezave z internetom. Lokalna različica je primerna predvsem za srednje velika in velika podjetja. V podjetju je možno uporabljati tudi kombinacijo obeh različic. Prva banka, ki je bila prisotna izključno na internetu, je bila Security First Network Bank, ki je pričela delovati v oktobru 1995. Uporabnik PC»vstopi v to ustanovo skozi grafično bogato opremljen»virtualni«vhod v banko, ki v resnici sploh ne obstaja. Z vnosom tajne številke gre mimo varnostnikov in pri umetnem okencu pusti sporočilo, prikliče informacije, naroči čeke ali da nalog za nakazilo. Če ima pritožbo, ga sprejme (simulirani) direktor banke v svoji pisarni. Mobilno e-poslovanje»mobilno e-poslovanje ali m-poslovanje je e-poslovanje, ki ga opravljamo preko mobilnih naprav.«(lesjak 2005, 14). Za izvedbo mobilnega poslovanja so potrebna brezžična omrežja, preko katerih lahko z mobilnimi (prenosnimi) napravami vstopimo v internet in uporabljamo internetne storitve. (Laundon in Laundon 2005, 311-312). 11

2.2. Pravne osebe in uporaba e-bančništva Pravne komitente oziroma podjetja klasificiramo po 55.členu Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1), in sicer na mikro, mala, srednja in velika podjetja. Pri tem zakon določa, da morajo pravne osebe izpolnjevati vsaj dva izmed naslednjih pogojev: - mikro podjetja: zaposlujejo največ 10 delavcev, čisti prihodek od prodaje in vrednost aktive ne presega 2 mio evrov, - mala podjetja: zaposlujejo največ 50 delavcev, čisti prihodki od prodaje ne presegajo 7,3 mio evrov in vrednost aktive znaša največ 3,65 mio evrov, - srednja podjetja: zaposlujejo največ 250 delavcev, čisti prihodki od prodaje ne presegajo 29,2 mio evrov in vrednost aktive znaša največ 14,6 mio evrov. - velika podjetja: zaposlujejo več kot 250 delavcev, vrednost čistega dobička in aktive je višja od finančnih prihodkov preostalih družb. Osnova za vsakodnevno finančno e-poslovanje pravnih oseb z banko in opravljanje plačilnega prometa doma in v tujini je poslovni račun. Plačilni promet s poslovnega računa podjetja prek e-poslovanja je izredno pomemben posel, s katerim se sodelovanje s podjetji začenja in skozi vsakdanje stike tudi poglablja, banki pa hkrati daje možnost širitve in sodelovanja zagotavljanje celovitega servisa z vsemi storitvami, ki izhajajo iz plačilnega prometa, ter z drugimi bančnimi produkti (Kovačič in Plahuta 2005, 99). Banke svojim pravnim komitentom nudijo tudi poslovni transakcijski račun podjetja TRK, ki je temelj e-poslovanja in osnova za nadaljnje poglobljeno poslovanje. Pri centralnih bankah ima odprt poslovni transakcijski račun večji del velikih podjetij, medtem ko imajo mikro, mala in srednje velika podjetja sklenjene pogodbe pri manjših podružničnih bankah. 2.3. Storitve e-poslovanja E-poslovanje banki omogoča optimizacijo distribucije bančnih storitev prek elektronskih medijev. Zaradi vse večje konkurence na trgu bančnih storitev morajo banke iskati in razvijati vedno nove storitve, ki temeljijo na sodobnih tehnologijah (Groznik in Lindič 2007,7). Storitve e-poslovanja banke delimo na informacijske in transakcijske. Med informacijske storitve uvrščamo informacije o stanjih in transakcijah na komitentovih računih, o dogajanjih na kapitalskih trgih, borzi, kreditnih pogojih, obrestnih merah itd. Med transakcijske storitve pa uvrščamo vse storitve, ki vključujejo plačilne instrumente (Groznik in Lindič 2007,8). Ponudba informacijskih storitev - vpogled v stanje na poslovnem računu domačega in deviznega prometa TRK, - vpogled v promet po poslovnem računu domačega in deviznega prometa TRK, - vpogled v izpiske za domači in devizni promet TRK, z možnostjo tiskanja, - vpogled v prilive iz tujine, - filtriranje prometov po obdobjih ali nizih, - pregled podpisnikov paketa in pošiljanje informacij, - spremljanje statusa plačil ( npr. obdelan, zavrnjen, poslan itd.), - urejanje nastavitev po uporabnikih, računih in skupinah. 12

Mobilne različice ponujajo pravnim osebam naslednje transakcijske storitve: - opravljanje plačil z ročnim vnosom podatkov v plačilne naloge za domači plačilni promet TRK, - vnaprejšnjo pripravo nalogov in njihovo uvrščanje v čakalno vrsto za domači promet TRK, - pregled in pošiljanje domačih plačilnih nalogov banki. E-plačilni instrumenti Opravljanje transakcijskih storitev prek e-poslovanja zahteva uporabo plačilnih instrumentov. Banke nudijo standardne e-plačilne instrumente, npr. standardiziran plačilni nalog BN-02, nalog za obremenitev TRK odlivni in akreditivni nalogi, devizni nalogi ter v skladu z zahtevami projekta SEPA nove plačilne instrumente. To so: posebna položnica, posebna nakaznica, direktna odobritev in direktna obremenitev. Pri e-poslovanju sodelujejo naslednje osebe: - UPORABNIK je pravna oseba, podjetnik ali zasebnik, ki je stranka banke in, ki mu banka omogoči poslovanje prek programa za e-poslovanje, - ZAKONITI ZASTOPNIK UPORABNIKA je fizična oseba, ki v skladu z zakonom zastopa pravno osebo in je kot taka navedena v listini o vpisu v sodni register, - POOBLAŠČENEC ZA UPORABO programa za e-poslovanje je fizična oseba, ki je poslovno in opravilno sposobna in jo zakoniti zastopnik uporabnika pooblasti za uporabo programa za e-poslovanje. Ločimo dve vrsti računov: - TEMELJNI RAČUN je poslovni račun uporabnika, odprt v banki, - SEKUNDARNI RAČUN je poslovni račun uporabnika, odprt pri banki in svojim strankam omogoča uporabo programa za e-poslovanje. Pri e-poslovanju sodelujeta dve banki, in sicer: - BANKA PREJEMNIKA je tista banka, pri kateri ima prejemnik e-računov odprt transakcijski račun in preko katere prejema e-račune, - BANKA IZDAJATELJA je tista banka pri kateri ima izdajatelj e-računov odprt transakcijski račun in preko katere posreduje e-račune in s katero podpiše izjavo za vključitev v Sistem za izmenjavo e-računov. 2.4. Varnost poslovanja in e-potrdila Varnost poslovanja preko interneta je v zadnjih letih napredovala. Banke nudijo pravnim osebam za zaščito njihove osebnosti pri poslovanju najsodobnejše oblike varnostnih storitev: - overjanje e-banka preveri, kdo hoče poslovati preko interneta, obenem pa se prepriča uporabnik, da res izmenjuje podatke z internetno banko, - šifriranje z njim zagotavlja da je vse e-poslovanje skrito pred očmi nepooblaščenih oseb, tako podatke lahko bereta samo internetna banka in uporabnik. Banke uporabljajo za overjanje zahtevnejših storitev t.i. enkratna gesla, ki jih je mogoče uporabiti le enkrat. Vsak uporabnik internetne banke dobi identifikacijsko kartico, ki vsako minuto ustvari novo geslo, znano samo lastniku kartice in internetni banki. Poleg te kartice dobi uporabnik tudi številko PIN, brez katere je identifikacijska kartica neuporabna. 13

Za overjanje javnih ključev uporablja digitalne certifikate, kar je temeljni pogoj za uporabo varnostnih mehanizmov. Lastniku javnega ključa se izda digitalno podpisano potrdilo, ki potrjuje avtentičnost ključa in identiteto. Sistem ključev je tudi podlaga za elektronski podpis, ki je nadomestek lastnoročnega podpisa pri e-poslovanju ( Groznik in Lindič 2007, 20-21). V nadaljevanju bom poleg notranjega okolja NLB analiziral tudi e-storitve največjih domačih in tujih bank. Prednosti, pomanjkljivosti, priložnosti in nevarnosti e-storitev internetnega bančništva NLB pa bom pridobil s SWOT analizo. 14

3. ANALIZA NEKATERIH VEČJIH SLOVENSKIH BANK IN PRIMERJAVA Z NLB Poznavanje konkurence je ključnega pomena tako za običajno poslovanje kot za elektronsko, kar seveda zahteva poglobljeno raziskovanje in spremljanje konkurentov, njihovih elektronskih proizvodov in storitev ter trend gibanja povpraševanja po elektronskih ponudbah. Treba je oceniti prednosti in slabosti e-poslovanja konkurentov, ki jih analizirana banka obravnava kot priložnosti in nevarnosti okolja, v katerem deluje. (Lesjak 2007, 5-8). V primeru NLB sem se odločil, da bom natančneje analiziral nekatere ostale večje banke na slovenskem trgu. To so ABANKA, Banka Celje, Banka Koper, Gorenjska banka, NKBM ter SKB. Potencialne konkurente sem analiziral z notranjega in zunanjega vidika. Notranji je osredotočen na elektronske proizvode in storitve, ki jih banke ponujajo, zunanji pa obsega povpraševanje pravnih oseb po konkurenčnih proizvodih. 3.1. E-proizvodi izbranih bank Analiziranje konkurenčnih bank je sestavni del strateške analize trga. Pridobljene informacije so temeljne za oblikovanje strategije, ki omogoča učinkovito e-poslovanje. Elektronske ponudbe konkurenčnih bank sem pridobil s pregledovanjem spletnih strani bank, s proučitvijo javno dostopnih dokumentov in uporabo storitev posredovanja informacij s pomočjo iskalnikov Google in Najdi.si. E-storitve internetnega poslovanja bank se v sodobni informacijski družbi zaradi potreb trga novih odkritij IKT ter zahtev projekta SEPA zelo hitro razvijajo, izboljšujejo in izpolnjujejo. Konkurenčne banke uvajajo vedno nove e-storitve, ki jih v skladu s potrebami stalno nadgrajujejo. Na ta način pridobivajo nove uporabnike in tako povečajo svojo konkurenčno prednost. Zaradi teh razlogov je smiselno, da banka dejavno spremlja in se odziva na konkurenčne novosti in inovacije e-storitev. Glede na to, da pravne osebe najpogosteje uporabljajo e-storitve internetnega bančništva, sem se odločil, da bom analiziral omenjeno elektronsko pot večjih izbranih bank. Podatke sem pridobil s pregledovanjem spletnih strani in z neposrednim stikom z bankami. 3.1.1. Abanka d.d. Abanka d.d. je razvila celovito ponudbo na področju e-poslovanja B2B. Z izjemo telefonskega bančništva pravnim osebam omogoča internetno in kartično poslovanje, mobilna elektronska pot pa je namenjena zasebnikom. Ponudba internetnega bančništva za podjetja obsega: internetno različico Abacom (elektronska banka) in pestro izbiro namestitvene aplikacije Abacom spletnega bančništva ter spletno banko Abanet. 15

Podjetja se lahko odločajo za enouporabniško namestitveno različico, večuporabniško, katera omogoča istočasno uporabo programa več uporabnikom, ter popolnoma avtomatizirano B2B namestitveno aplikacijo, primerno za pravne osebe ki želijo samodejno povezavo IS podjetja z IS Abanke za opravljanje plačilnega prometa. Internetna različica Abacom služi za podpisovanje plačilnih nalogov (paketov), ki so bili pripravljeni v osnovni enouporabniški ali večuporabniški namestitveni aplikaciji ter poslani v oddaljeno podpisovanje prek spleta. Poleg tega lahko podjetja preglejujejo stanje in promet, ne omogoča pa priprave nalogov. Zasebnikom, ki so uporabniki družbe Mobitela ali Simobila, je namenjena tudi mobilna storitev ABASMS. Slednja omogoča takojšen vpogled v stanje in promet na poslovnih računih v Abanki, ne omogoča pa transakcij. Glede kartičnega poslovanja Abanka nudi : plačilno kartico z odloženim plačilom Poslovna kartica MasterCard in kreditno kartico Poslovna Visa. Obe kartici sta opremljeni s čipom in že izpolnjujeta zahteve SEPA. Poleg omenjenih elektronskih poti so pravnim osebam in zasebnikom omogočene tudi naslednje e-ponudbe: t.i.pregled poslovnega sodelovanja z Abanko, spletni plačilni servis, s katerim lahko podjetja varno nakupujejo preko spleta, ter t.i. Bank Kredit. ABANET Spletna banka Abanet je namenjena fizičnim osebam in zasebnikom, vendar slednjim ne nudi popolne podpore poslovanju. Prednosti spletne banke Abanet: - finančno poslovanje preko spletne banke Abanet je preprosto, hitro in učinkovito - možno je poslovati 24 ur na dan, vse dni v letu - možna je oddaja naročila in digitalno sklepanje pogodbe za kratkoročne in dolgoročne depozite, potrdilo o izvršenem plačilnem nalogu, e-račune, varčevalni račun, pooblastilo za prenos sredstev na varčevalni račun, mobilno storitev ABASMS in pristop k podskladom Abančne DZU (Abanka 2011, 1-8). ABACOM Varnost poslovanja z Abacomom zagotavlja veljavno digitalno potrdilo na zaščitni kartici. Vsak uporabnik ima svoje digitalno potrdilo, omogočena so različna pooblastila. Vstop v internetno banko je možen s kvalificiranim digitalnim potrdilom kateregakoli javnega overitelja. Podjetja lahko izbirajo med avtomatizirano aplikacijo B2B, enouporabniško in večuporabniško namestitveno različico. Z namestitveno aplikacijo Abacom podjetja lahko opravljajo naslednje storitve: - opravljanje plačil s prenosom datoteke s podatki o plačilnih nalogih za domači, čezmejni in mednarodni plačilni promet, ki ga lahko opravljajo preko več bank (to so Abanka, Unicredit Banka Slovenija, Factor Banka, Kartner Sparkasse, Probanka, Raiffeisen Krekova banka, SKB banka, NKBM ter Hypo Alpe Adria Bank) z enim veljavnim kvalificiranim potrdilom na zaščitni kartici, - izmenjavo datotek (direktne odobritve, direktne obremenitve), - pripravo in pregled plačilnih nalogov, - hitro in enostavno pripravo podatkov (uvoz podatkov, imenik partnerjev itd.), 16

- vezavo kratkoročnih depozitov ter napoved dviga gotovine. - opravljanje domačega plačilnega prometa preko več bank z enim veljavnim kvalificiranim digitalnim potrdilom na zaščitni kartici. Informacijske storitve namestitvene različice Abacom pa so naslednje: - vpogled v stanje in promet na poslovnem računu domačega, čezmejnega in mednarodnega plačilnega prometa pri izbranih bankah, - sprejemanje informacij o prilivih, ko je o tem obveščena banka, - možnost spremljanja statusa nalogov, poslanih v banko (prejet, obdelan, izvršen). Prek internetne aplikacije Abacom lahko pravne osebe opravljajo naslednje transakcijske e-storitve: - opravljajo plačila za domači, čezmejni in mednarodni plačilni promet, - pregledujejo in podpisujejo plačilne naloge (oz. pakete), ki so bili pripravljeni v osnovni enouporabniški ali večuporabniški različici internetne banke Abacom, ter pošiljajo v oddaljeno podpisovanje preko spleta. Z internetno različico Abacom pa je za pravne osebe na razpolago še internetna storitev Vpogled v stanje in promet na poslovnem računu domačega, čezmejnega in mednarodnega prometa TRK. Poleg e-storitev lahko podjetja, pooblaščena za delo z internetno banko Abacom, uporabljajo brezplačno storitev z dodatnim pooblastilom, t.i. pregled poslovnega sodelovanja, ki omogoča naslednje informacijske storitve: - vpogled v stanje in promet na poslovnem računu domačega, čezmejnega in mednarodnega plačilnega prometa TRK, - vpogled v vrednost portfelja, promet z vrednostnimi papirji, vrsto in stanje depozitov, kreditov in garancij ter v višine limitov po poslovnih karticah Visa in spletnih plačilih, izvedena s posredovanjem storitve Spletni plačilni servis. Prednosti: Opravljanje domačega plačilnega prometa je izvedljivo preko več bank. Vedno se lahko preveri stanje na računih na izbranih bankah. O prilivu je stranka obveščena takoj, ko je o njem obveščena banka. Nalog se lahko pošlje v banko kadarkoli, možno je spremljanje statusa naloga. Promet se lahko pregleda tudi za določeno časovno obdobje. Poleg omenjenih prednosti podjetja lahko tudi pregledujejo brezplačne informacije o e- poslovanju ter opravljajo varno in zanesljivo spletno nakupovanje. Finančno poslovanje je preprosto, hitro in učinkovito. (Abanka 2011, 1-28). 3.1.2. Banka Celje d.d. Banka Celje uspešno deluje že več kot 145 let in je sedma največja banka v Sloveniji. Ima dobro razvito poslovno mrežo z enotami po vseh večjih krajih celjske regije, v Ljubljani kot finančnem središču Slovenije ter tudi v Mariboru in Kopru. Korespondenčno sodeluje z več kot 900 bankami po svetu. V Banki Celje d.d. je pravnim osebam na razpolago kartično in internetno elektronsko poslovanje. Trenutno lahko podjetja poslujejo z internetno različico E-bank Banka Celje. Poleg omenjenih storitev v Banki Celje obstaja za pravne osebe tudi t.i. Poslovno sodelovanje, ki podjetjem omogoča vpogled v stanje depozitov, kreditov in garancij. 17

Kartično poslovanje za pravne komitente in zasebnike je možno z naslednjimi karticami: plačilno kartico Poslovna MasterCard, Viso, Viso Electron in Viso Electron Plus ( Banka Celje 2011, 1-5). BANKA CELJE ELEKTRONSKA BANKA Elektronska banka Banke Celje je internetna banka, ki deluje v operacijskem sistemu Windows. Dostop do strežnika je omogočen preko internetne povezave. Varnost zagotavlja kvalificirano digitalno potrdilo. V Banki Celje je pravnim osebam na razpolago prav tako spletna rešitev e-bančništva, preko katere podjetja lahko opravljajo naslednje transakcijske e-storitve: - opravljanje plačil z ročnim vnosom v plačilne naloge za domači in tuji plačilni promet, - opravljanje paketnega prenosa z datoteko za domači in tuji plačilni promet, - opravljanje nakazil za tuji plačilni promet, - opravljanje nakazil za humanitarne namene za domači plačilni promet, - vnaprejšnja priprava nalogov in njihovo uvrščanje v čakalno vrsto, - pošiljanje naročil (potrdila o plačilu in poslovanju). Podjetja imajo poleg navedenih e-storitev možnost opravljati še naslednje informacijske e-storitve (Banka Celje 2011, 1-22): - vpogled v stanje in promet na poslovnem računu domačega in tujega prometa, - vpogled v izpiske domačega in tujega plačilnega prometa, - iskanje podatkov po prometu za domači in tuji plačilni promet, - pregled storniranih nalogov iz čakalne vrste za domači plačilni promet, - pregled seznama partnerjev za domači plačilni promet, - pregled obdelanih in neobdelanih nalogov za čezmejni in mednarodni promet, - pregled poljubnih nalogov (akreditivni odlivi) za tuji plačilni promet, - sprejemanje obvestil Banke Celje, - pregled tečajne liste: menjalniški tečaji Banke Celje in tečajna lista Slovenije. Prednosti: Omogoča posredovanje podatkov za naročanje o izvršitvi plač, pregled seznama partnerjev za domači plačilni promet, pregled tečajne liste: menjalniški tečaji Banke Celje in Tečajna lista Banke Slovenije. Promet računov podjetja lahko podjetniki pregledujejo po različnih kriterijih, npr.: po računu prejemnika, nalogodajalca, po obdobjih itd. Informacije o poslovanju preko TRR lahko prejmete tudi po elektronski pošti ali na mobilni telefon. Kartica Activa Mastercard je mednarodna plačilna kartica z odloženim plačilom. Je pametna kartica, ker ima vgrajen mikroračunalnik, kateri bo kmalu omogočal dodatne storitve. Plačevanje z njo je možno na vseh prodajnih mestih Activa in MasterCard. Gotovina se lahko dviguje pri bančnih okencih in bančnih avtomatih z oznako MasterCard. Z kartico Activa Mastercard pa so na razpolago še druge storitve, kot npr. rezervacija hotela, najem vozila ali plačevanje preko interneta. Izda se lahko tudi večjemu številu zaposlenih v podjetju. Kartica Activa/Visa Business/Electron je mednarodna plačilna kartica s takojšnjim plačilom, ki združuje dve blagovni znamki, in sicer Activa ter Electron in Plus. 18

Uporablja se za plačila izključno na POS terminalih, kar omogoča visoko stopnjo zaupanja pri poslovanju. Posebna prednost kartice Activa/Visa Business/Electron je ažuren pregled finančnega stanja na poslovnem računu, saj bremeni banka poslovni račun imetnika kartice z dnem plačila blaga ali storitve na prodajnem mestu oziroma dviga gotovine na bankomatu ali bančnem okencu. Novi plačilni instrumenti: Namenjeni so izvajanju rednih mesečnih plačil. Banka Celje je podpisnica Dogovora o načinu poslovanja s plačilnimi instrumenti direktna odobritev, direktna obremenitev in posebna položnica. Poslovanje poteka preko Zbirnega centra Bankart. Direktna odobritev je plačilni instrument, ki se uporablja za manjše negotovinske plačilne transakcije v dobro večjega števila upravičencev (fizičnih oseb). Namenjena je za nakazovanje plač in ostalih dohodkov. Še v letošnjem letu bo omenjeni plačilni instrument, preoblikovan v SEPA, skladen plačilni instrument (množično kreditno plačilo). Direktna obremenitev je debetni plačilni instrument, ki se uporablja za negotovinsko poravnavo obveznosti plačnika do prejemnika plačila in sicer z direktno obremenitvijo plačnikovega računa. Namenjena je za poravnavo raznih stroškov (električna energija, telefon, komunalne storitve, ). Migracija obstoječih direktnih obremenitev v SEPA direktne obremenitve se je pričela jeseni 2011. 3.1.3. Banka Koper d.d. Tudi v Banki Koper d.d. je zasebnikom in pravnim osebam na razpolago internetno in kartično poslovanje, medtem ko je mobilno bančništvo namenjeno uporabnikom i-neta. Storitev komitentom Banke Koper omogoča, da se naročijo na določena obvestila, npr. o spremembi stanja na transakcijskem računu, o poteku raznih pogodb, o veljavnosti plačilnih kartic, ki se jim izpisujejo na ekran mobilnega telefona prek SMS sporočil. Vpogled v stanje in promet na poslovnem računu podjetja preverjajo prek internetnega bančništva. Zasebniki in pravne osebe imajo možnost izbire med internetno aplikacijo in namestitveno različico Poslovnega i-neta, ki je nadgradnja internetne različice in omogoča uporabo čitalnikov pametnih kartic ter osebnega certifikata na čip kartici. Poleg omenjenih elektronskih ponudb Banka Koper nudi podjetjem, ki poslujejo prek poslovnega i-neta, tudi t.i. Cash management, ki zagotavlja prenos presežkov sredstev iz prodajnih na zakladni račun, polnjenje podrejenega računa ter prenos presežkov in izravnanj primanjkljajev na računih znotraj skupne kreditne linije, ter t.i. Sklepanje pogodb s prodajnimi mesti in Bon Kredit. Za pravne osebe in zasebnike je v Banki Koper d.d. na razpolago pestra ponudba kartičnega poslovanja, in sicer: ActivaVisa, Activa Mastercard, Obrtnik Activa-Visa Business Electron, Activa-Visa Business Electro, American Express in Zlata American Express. Vse naštete kartice in skoraj vse bančne kartice Activa-Maestro so že opremljene s čipom in že izpolnjujejo zahteve SEPA (Banka Koper 2011, 1-19). Banka Koper namerava v skladu s svojo vizijo in projektom SEPA razviti nove e- proizvode, ki bodo podjetjem olajšali vsakdanje poslovanje. Tako bo omogočeno posredovanje kartičnih plačil preko Poslovnega i-neta, z neposrednim vnosom ali s paketom v standardni obliki ZBXSml. 19

ZBSxml je enoten standard za izmenjavo podatkov za izvajanje domačih in čezmejnih ter drugih plačilnih transakcij za vse uporabnike v Sloveniji za vsa kreditna plačila ne glede na valuto, državo in plačilni sistem. Standard ZBSxml v različici 2.1, prilagojen zahtevam SEPA, zagotavlja doseganje interoperabilnosti plačilnih transakcij na podatkovni ravni od začetka do konca procesa (end-to-end) od plačnika do prejemnika plačila in omogoča dodatne funkcije, kot so izpisek XML, druge plačilne transakcije, poizvedbe o prometu in stanju, izvršitev plačil ne glede na plačilni kanal ipd. Standard ZBSxml 2.1 se lahko uporablja v odvisnih bančnih rešitvah (npr. v spletnih bankah) in v aplikativno neodvisnih rešitvah z neposredno izmenjavo podatkov o plačilnih transakcijah med informacijskimi sistemi uporabnikov in bankami. Na javnih straneh ZBS je bila ZBSxml 2.1, ki je zadnja veljavna različica, objavljena decembra 2008. Za podjetja nameravajo uvesti tudi možnost samodejnega prenosa podatkov B2B. Eden najpomembnejših izzivov prihodnosti pa je t.i. Banka In, nadgradnja e-poslovanja, ki bo pravnim komitentom omogočala opravljanje celotnega bančnega poslovanja preko multimedijskih kanalov. BANKA KOPER POSLOVNI I-NET Banka Koper je septembra 2000 pravnim komitentom ponudila elektronsko poslovanje preko t.i. Poslovnega i-neta. Poslovni i-net je internetno bančništvo ki deluje v okolju Windows. Podjetja s spletno namestitvijo programske opreme CSP Poslovni i-net nadgradijo in si tako povečajo varnost e-poslovanja. Tehnična rešitev temelji na pametni kartici, ki jo poganja operacijski sistem Multos 4.0 in programski rešitvi PKI, ki omogoča varen dostop in avtentikacijo komitentov. Zasebni ključ se na kartico zapiše ob personalizaciji in ne more nikoli zapustiti kartice. Uporabnik pri vzpostavitvi seje z lastnega računalnika pošlje digitalno potrdilo (certifikat) na strežnik Banke Koper. Potrdilo vsebuje javni ključ s katerim strežnik kriptira simetrični ključ, tega pa lahko dekriptira le uporabnik z zasebnim ključem ki je shranjen na kartici. S simetričnim ključem se nato vzpostavi varna SSL povezava. Leta 2003 je Banka Koper uspešno opravila certifikacijo čipnega programa M Chip 2 pri MasterCardu. Avgusta in septembra tega leta poskusna skupina dobi prve čipne kartice Activa Maestro. Na kartici se poleg plačilne funkcije nahaja aplikacija PKI, ki poleg možnosti varnega dostopa do spletne banke ponuja tudi nalaganje treh digitalnih potrdil po izbiri imetnika kartice. Slednje omogoča imetniku kartice varno elektronsko poslovanje tudi v nebančnem sektorju. Prvo slovensko EMV transakcijo, izvedeno po POS terminalu, Banka Koper uspešno opravi 4.novembra 2003 ob 16:30 v kraju Lecco v Italiji. Internetna aplikacija Poslovni i-net za pravne osebe in druge pooblaščene uporabnike vključuje naslednje transakcijske storitve: - opravljanje plačil za domači in tuji plačilni promet (nakazila in prenosi sredstev, nakupi in prodaja tuje valute), - pošiljanje naročil (npr.vezave storitev, naročila kreditnih linij), - spremljanje in urejanje nezapadlih nalogov, - posredovanje nalogov deviznega prometa preko ročnega vnosa podatkov, 20

- posredovanje nalogov domačega plačilnega prometa preko ročnega vnosa podatkov ali opravljanje paketnega prenosa z datoteko za domači promet, - prevzem in oddajo datotek s plačilnimi nalogi iz naslova domačega plačilnega prometa iz ali v banko (osebni dohodki, krediti itd). Podjetja imajo poleg navedenih e-storitev na voljo še informacijske storitve (Banka Koper 2011, 1-14): - vpogled v stanje na poslovnem računu za domači in devizni plačilni promet, - možnost vpogleda v stanje poslovnega računa po posameznih valutah, - vpogled v promet po poslovnem računu domačega in deviznega plačilnega prometa, - vpogled v prilive in odlive, - priprava različnih informativnih izračunov, - vpogled v arhivske podatke. PREDNOSTI: Poslovni i-net omogoča sprotno obveščanje o prispelem prilivu na poslovnem računu, pregledovanje stanja in prometa po posameznih valutah, angleško verzijo Poslovne i- Net banke, nižje stroške plačilnega prometa, možnost uporabe t.i. Cash managementa, ki omogoča samodejni prenos presežkov sredstev iz podrejenih na zakladni račun, samodejno polnjenje podrejenega računa ter samodejni prenos presežkov in izravnavanje primanjkljajev na računih znotraj skupne kreditne linije. 3.1.4. Gorenjska banka d.d. Tudi Gorenjska banka pravnim osebam nudi internetno in kartično elektronsko poslovanje, mobilno bančništvo, t.i. Link SMS, pa je namenjeno le fizičnim osebam. Ponudba spletnega bančništva za podjetja zajema: internetno različico Link C, ki omogoča storitve le v domačem plačilnem prometu, ter namestitveno aplikacijo Link +, s katero pravne osebe lahko opravljajo večjo količino elektronskih storitev v domačem in mednarodnem plačilnem prometu. Od druge polovice leta 2008 pa je uporabnikom na razpolago tudi SEPA kreditna plačila v domačem prometu. Pravne osebe lahko opravljajo mednarodna plačila s pametno kreditno kartico s čipom. Activa Visa omogoča odlog plačila pri plačevanju poslovnih stroškov. S to kartico se lahko plačuje blago in storitve ter dviguje gotovino na bankomatih in bančnih poslovalnicah povsod po svetu. Activa MasterCard omogoča odlog plačila pri plačevanju poslovnih stroškov. Tudi s to kartico se lahko plačuje blago in storitve ter dviguje gotovino na bankomatih in bančnih poslovalnicah povsod po svetu. Activa Visa Business Electron je poslovna večfunkcionalna mednarodna plačilna kartica, ki omogoča nakup blaga in storitev ter dvig gotovine na bankomatih v Sloveniji in tujini. Primerna je za vse komitente poslovnega sektorja, kot so podjetja, zasebniki, društva in druge civilnopravne osebe. Obrtnik Activa Visa Business electron je članska, plačilna in bonitetna kartica, ki omogoča nakup blaga in storitev ter dvig gotovine na bankomatih v Sloveniji in tujini. Poleg identifikacijske funkcije pri uporabi storitev in ugodnosti v okviru sistema Obrtne zbornice 21