UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT Športna vzgoja RAZLIKE V TENIŠKIH KLUBIH GLEDE NA RAZLIČNO GEOGRAFSKO LEGO DIPLOMSKO DELO MENTORICA: prof. dr. Mojca Doupona Topič, prof. šp. vzg., mag. med. prod. RECENZENT: izr. prof. dr. Aleš Filipčič, prof. šp. vzg. MONIKA JAZBEC Ljubljana 2016
ZAHVALA Za strokovno pomoč pri diplomskem delu se zahvaljujem svoji mentorici prof. dr. Mojci Doupona Topič. Zahvala gre tudi prof. dr. Alešu Filipčiču za predajanje tako teoretičnega kot praktičnega znanja s področja tenisa. V veliko pomoč so mi bili prav tako trenerji po slovenskih klubih (Aleksandar Zivin, Barbara Volk, Žiga Starčič, Simon Klemenčič, Maruša Korošec, Rok Hajd in Miha Mozetič), zato se za sodelovanje in pomoč zahvaljujem tudi njim. Največja zahvala pa gre moji družini, očetu Vidu in mami Karmen, ki sta mi omogočila študij na fakulteti in me spodbujala na vsakem koraku. Hkrati se zahvaljujem tudi fantu Luku, ki me je spremljal skozi vsa leta študija in me je kljub odsotnosti zaradi dela v tujini spodbujal, spremljal in mi vlival pogum za doseganje ciljev.
KLJUČNE BESEDE: tenis, teniški klub, otrok, starš, trener RAZLIKE V TENIŠKIH KLUBIH GLEDE NA GEOGRAFSKO LEGO Monika Jazbec IZVLEČEK Diplomsko delo obravnava tenis kot eno izmed kompleksnih športnih panog, s številnimi dejavniki, ki omogočajo ali zavirajo njegovo uspešnost v slovenskem okolju. Njegova»posebnost«je predvsem v tem, da je potrebno veliko podpore in finančnega vložka družine in staršev, svoje lastne volje in navsezadnje tudi samega okolja, kluba in pomoči raznih sponzorjev. Tu pa se znajdemo v začaranem krogu, saj so velikokrat prav odmaknjeni kraji»zanemarjeni«glede pomoči in so tako sponzorji kot državni proračuni usmerjeni predvsem v tekmovalni tenis in pomoč bolj uspešnim tekmovalcem in večjim teniškim klubom. V uvodu diplomskega dela so predstavljene glavne značilnosti, vloga in stanje tenisa pri nas, razvoj teniške igre skozi zgodovino in popularnost tenisa v našem okolju, podrobneje pa so opisani tudi dejavniki uspešnosti. Prav tako je opisan problem, ki je v teniškem svetu neizbežen, in sicer trikotnik starš trener otrok. V nadaljevanju je s pomočjo tabel in grafičnega prikaza nazorno prikazano in opisano, kako geografska lega vpliva na sam socialni status družine, kakšno vlogo ima pri samem procesu treningov, kako kraj vpliva na organizacijo kluba, ceno treningov in motiviranost vadečih v tekmovalni ali rekreativni tenis ter kakšen odnos imajo starši, trenerji in otroci do trenažnega procesa glede na lego kraja, v katerem trenirajo. Raziskava je potekala na vzorcu 131 anketirancev iz različnih klubov po Sloveniji. Podatke smo obdelali s statističnim programom IBm SPSS in programom Microsoft Excel. Za primerjavo razlik v strukturi odgovorov o trenažnem procesu med sedmimi regijami klubov smo uporabili hi-kvadrat testiranje, pri odgovorih na petstopenjski lestvici pa neparametričen test Kruskal-Wallisov test. Ugotovitve so pokazale, da so v večjih krajih po Sloveniji, za razliko od bolj odmaknjenih, treningi tenisa bolj usmerjeni v tekmovalni tenis, so tudi intenzivnejši, prav tako pa je prisoten večji interes in vključenost staršev v sam proces. Kar z raziskavo nismo potrdili, je razlog za vpis v teniško šolo, namreč glavni spodbujevalec večine anketirancev je bila lastna želja in ne vloga staršev, kot smo predpostavljali.
KEYWORDS: tennis, tennis club, child, parent, coach DIFFERENCES BETWEEN TENNIS CLUBS ACCORDING TO GEOGRAPHIC LOCATION Monika Jazbec ABSTRACT The thesis addresses tennis as one of the more complex sports, which is affected by a number of factors that enable or hinder its success in the Slovenian environment. Its "particularity" is above all in that it requires a substantial support and financial investment from families, parents, their own motivation and, ultimately, the environment itself, the club and the assistance of various sponsors. Here we find ourselves in a vicious circle, since remote locations are often "neglected" of assistance and by sponsors, as national budgets are primarily aimed at competitive tennis and help more successful athletes and bigger tennis clubs. The introduction to the thesis presents the main characteristics, the role and status of tennis in Slovenia, the development of the game of tennis through history, the popularity of tennis in our environment and it describes in detail the factors for success. It also explains the inevitable problem of the tennis world, the triangle parent - coach - child. Furthermore, with the use tables and graphic representation, the thesis clearly illustrates and describes how geographic location affects the social status of the family, what role it has in the process of training, how the location affects the organization of the club, cost of training and motivation of the athletes in competitive or recreational tennis. As well as the attitude of parents, coaches and children toward the training process in relation to the location in which they are training. The survey was conducted on a sample of 131 interviewees from various clubs in Slovenia. The data was processed with the statistical program IBM SPSS and Microsoft Excel. To compare the differences in the structure of answers about the training process between clubs in seven regions we used the chi-square test, while for the answers on the five-point scale we used the non-parametric Kruskal Wallis test. The findings have shown that in larger towns in Slovenia, as opposed to the more remote locations, tennis trainings tend to focus more on competitive tennis, they are more intense, and a greater interest and involvement of parents in the process is also present. The research did not confirm the supposition of the importance of the role of parents as the motivation for enrollment in tennis school, since the main driving force for the majority of the interviewees was their own wish.
KAZALO 1. UVOD... - 7-1.1. TENIS SKOZI ČAS... - 7-1.2. KAJ JE TENIS?... - 8-1.3. POPULARNOST TENISA V SLOVENIJI... - 9-1.3.1. MEDIJI IN TENIS... - 9-1.4. KRAJ BIVANJA IN ŠPORT... - 10-1.5. DEJAVNIKI USPEŠNOSTI PRI TENISU... - 10-1.4.1. ZUNANJI DEJAVNIKI USPEŠNOSTI... - 12-1.6. STARŠI OTROCI TRENER... - 13-1.6.1. Vloga družine v športu... - 13-1.6.2. Vloga trenerja v športu... - 14-1.6.3. Vloga trenerja pri tenisu... - 16-1.6.4. Starši otrok trener... - 17-1.7. Namen diplomskega dela... - 18-1.8. CILJI IN HIPOTEZE... - 18-2. METODE DELA... - 19-2.1. PREIZKUŠANCI... - 19-2.2. PRIPOMOČKI... - 20-2.3. POSTOPEK IN STATISTIČNA OBDELAVA PODATKOV... - 20-3. REZULTATI IN RAZPRAVA... - 22-3.1. REZULTATI ANKETE... - 22-3.2. PREVERJANJE HIPOTEZ... - 29-3.3. RAZPRAVA... - 34-4. SKLEP... - 36-5. VIRI IN LITERATURA... - 38-6. PRILOGE... - 40 -
KAZALO SLIK Slika 1: Dejavniki uspešnosti športnega treniranja teniških igralcev (Filipčič, 2002)... - 11 - Slika 2: Model različnih vlog trenerja (Adam in Bauer, v 1973, v Kajtna in Tušak, 2007)... - 16 - Slika 3: Trikotni model (Tušak idr., 2003)... - 17 - Slika 4: Spol merjencev... - 22 - Slika 5: Porazdelitev klubov različnih regij... - 23 - Slika 6: Mesečni dohodek družine... - 25 - Slika 7: Mesečni stroški za trening tenisa... - 25 - Slika 8: Mesečni strošek za tekmovanja... - 26 - KAZALO TABEL Tabela 1: Lestvica teniških klubov 2015 (Teniška zveza Slovenije, 2016)... - 19 - Tabela 2: Število prebivalstva nekaterih slovenskih mest (Statistični urad Republike Slovenije, 2016)... - 20 - Tabela 3: Starostna porazdelitev merjencev... - 23 - Tabela 4: Odločitev za vpis na tenis... - 23 - Tabela 5: Starost na začetku treniranja tenisa... - 24 - Tabela 6: Kdo poleg vas v družini še igra tenis?... - 24 - Tabela 7: Število treningov na teden... - 26 - Tabela 8: Druge oblike treninga poleg tenisa... - 27 - Tabela 9: Pogostost udeleževanja na turnirjih... - 27 - Tabela 10: Organiziranost klubskih tekem in druženj... - 27 - Tabela 11: Trditve o intenzivnosti, odnosih in vplivu staršev na trenažni proces... - 28 - Tabela 12: Primerjava med regijami klubov glede na odločitev za vpis na tenis... - 29 - Tabela 13: Razlike med regijami klubov glede na vključenost staršev v trenažno-tekmovalni proces... - 30 - Tabela 14: Pogostost obiskovanja turnirjev po Sloveniji... - 31 - Tabela 15: Razlike med regijami klubov glede na stroške za trening tenisa... - 32 - Tabela 16: Razlike med regijami klubov glede na oceno intenzivnosti treninga... - 32 - Tabela 17: Razlike med regijami klubov glede na organiziranost klubskih tekem in druženj - 33 -
1. UVOD 1.1. TENIS SKOZI ČAS Teniška igra se je začela v zgodnjem srednjem veku širiti predvsem iz Francije. Igra se je tam imenovala»jeu de pame«(igra z dlanjo). Že takrat so poznali udarce, kot so forhend in bekend, igrali pa so predvsem na prostem, na dvoriščih gradov, kasneje pa tudi v dvorcih, plesnih dvoranah in univerzah (Klemenc, 1997). Kasneje se je razvila beseda»tennis«, ki jo večina avtorjev razlaga z izrazom TENEZ (vzeti, sprejeti).»tenez«naj bi bil vzklik, s katerim je server opozoril nasprotnika na začetni udarec. Iz tega pa naj bi tako nastalo angleško ime za igro tennis. Tenis se je po letu 1876 razširil na vse celine. V Avstro-Ogrski, v katero so takrat sodile slovenske dežele, se je igra najbolj širila na Češkem, pa tudi v Nemčiji, kjer so Slovenci študirali in prinašali tujo kulturo in šport v domovino. Okoli leta 1880 naj bi tenis že igrali v vojašnicah v Mariboru in Ljubljani. Večina veletrgovcev, veleposestnikov in visokih državnih uradnikov je imela dovolj denarja, da so si na svojih ozemljih zgradili zasebna teniška igrišča (v Ljubljani, Tržiču, Celju, dve teniški igrišči sta bili na gradu v Slovenskih Konjicah, pa v Radečah, na Bledu, na Turjaku itd.). Dve igrišči sta bili že ob koncu prejšnjega stoletja v Portorožu, in sicer na mestu, kjer je zdaj avtobusna postaja. Teniška igra se je tako po vseh slovenskih deželah pojavila relativno hitro po tem, ko je bila patentirana v Londonu. V Sloveniji naj bi se prvo teniško igrišče pojavilo leta 1897 na Visokem v Poljanski dolini, katerega lastnik je bil pisatelj Ivan Tavčar. Leta 1899 je bil ustanovljen prvi teniški klub v Celju, v Mariboru pa je bil leta 1904 ustanovljen Teniški klub Branik. Ljubljana in Maribor sta bila osrednja teniška centra na Slovenskem, ta status sta ohranila vse do konca osemdesetih let, ko so se ustvarila nova številna močna regionalna središča (Bled, Rogaška Slatina). Prav tako je bil v tistem času aktiven tudi kamniški teniški klub, prvo igrišče v Pomurju pa so dobili leta 1925 v Radencih (Klemenc, 1997). Tenis se je hitro razvijal po celem svetu. Vedno več je bilo organiziranih turnirjev, denarne nagrade so bile vedno bolj visoke in vedno več teniških igralcev je prav zaradi tega šlo med profesionalce. Uvrstitev med sto najboljših igralcev je prav zaradi velike konkurence v današnjem času toliko težja. Tudi v Sloveniji sodi tenis med tiste športne panoge, ki se je v zadnjem času najbolj razširila in na svojo stran pridobila vse starostne skupine. Zelo popularen in priljubljen je postal predvsem med najmlajšimi. Otrok lahko začne s teniško šolo takrat, ko je sposoben poslušati, slediti učitelju in ko je že sposoben navezati stik s tujo osebo (Filipčič, 1996). Vendar prav zaradi zahtev teniške igre začnejo otroci tenis igrati že pri 6., 7. letu starosti, nekateri tudi prej. Če otrok pokaže zanimanje za lopar in žogico in ima teniški klub organizirano vadbo za najmlajše, leta vsekakor niso omejitev. Najprimernejša starost pa je kljub vsemu med 6. in 8. letom, saj se otroci tudi koordinacijsko najbolje razvijajo prav med 6. in 10. letom (Žibrat, 2010). Otroci pri vključitvi v teniško šolo potrebujejo predvsem veliko podporo staršev, tako finančno kot tudi v obliki prevozov in časa, ki mu ga posvečajo. V veliki meri pa ima na vse - 7 -
skupaj vpliv ambicija staršev, ki oblikujejo otrokove želje, do kam želijo, za tem pa pride vsekakor še interes kluba in zagretost ter profesionalnost trenerja, ki postane otrokov tako vzgojitelj kot tudi idol (Žibrat, 2010). 1.2. KAJ JE TENIS? Tenis je prijetno športno-družbena igra, v kateri igralca (ali štirje igralci, kadar gre za igro v parih) menjaje udarjata žogo preko mreže v nasprotnikovo polje, omejeno s črtami. S to definicijo je Metod Klemenc opisal igro tenisa v svojem teniškem priročniku (Klemenc, 1987). Kugonić (1990) pravi, da je tenis šport, ki se ga dodobra sam ni naučil še nihče, najhitreje pa se ga naučimo z igranjem ob vzporednem komentiranju trenerja in kar je še največjega pomena pri učenju te igre, je opazovanje, kako igrajo dobri igralci. Sam pravi, da tenis človeka privabi in ga»zastrupi«s potrebo po igranju in ga s tem odtrga od stola, kjer je zaradi današnjega časa in tempa življenja večinoma prisiljen presedeti v zaprtih prostorih. Človek na igrišču teka, skače, udarja in meče, hkrati pa je v neprestani zbranosti zaradi spremljanja žogice. Tako lahko zaključimo, da ima tenis velik fiziološki vpliv, okrepi mišične skupine, močno zaposli dihalni in srčno-žilni sistem, hkrati pa zaradi ostre zbranosti igralec pozabi na težave, saj ga tenis psihično razbremeni (Kugonić, 1990). Tenis spada med aciklične polistrukturne športne panoge. Pri tej igri ne moremo vnaprej predvideti vseh okoliščin in pogojev, pod katerimi se bodo odvijale posamezne točke oziroma sam teniški dvoboj. Igra je omejena z igralnim poljem in mrežo, prav tako je štetje zelo specifično in ga pri drugih športih ne srečamo. Dvoboji lahko trajajo več ur, zato je za igralca velikega pomena kondicijska pripravljenost. Posebnost je tudi v široki paleti udarcev, ki se izvajajo pri velikih hitrostih žoge in različnih rotacijah in položajih. Vse skupaj je lahko še en dokaz, da mora imeti uspešen teniški igralec visoko razvite motorične in fiziološke sposobnosti, psihosocialne lastnosti ter tehnično in taktično znanje (Filipčič, 2002). Tenis lahko opredelimo kot šport za vse življenje, saj se z njim lahko ukvarjajo tisti najmlajši šestletniki, lahko je kot razvedrilna igra mamic, zagotovo pa se ga v veliki večini poslužujejo tudi izkušeni veterani. Motivov za igranje tenisa je ogromno; igramo ga lahko s prijatelji, znanci, mladimi ali pa starejšimi, sami ali v dvoje. Z njim lahko zadovoljimo potrebo po druženju, komunikaciji, po socialnem priznanju, tudi zaradi želje po odkrivanju samega sebe ali pa zgolj zaradi sprostitve in zdravja (Filipčič, 2002). Izredno primeren je prav tako za nekdanje športnike, ki zaradi let ne morejo več sodelovati v napornih igrah, zato velikokrat svoj nov športni hobi najdejo v tenisu (Kugonić, 1990). Tušak je v reviji Šport mladih tenis opredelil za izjemno težaven šport, saj zajema tako fizično kot psihično plat, ki pa pride v samem vrhu tenisa med tistimi»najboljšimi«še najbolj do izraza. Sam pravi, da je možnost uspeha v tenisu tako velika, kot je pri loteriji možnost glavnega dobitka (Tušak, 2003). Tudi nekdanja teniška igralka Maja Matevžič je v intervjuju tenis opredelila kot šahovsko igro, kjer moraš vedno iskati novo potezo, s katero lahko nasprotnika spraviš v neugoden položaj (Lopatič, 2004). - 8 -
Kot lahko vidimo, je definicij tenisa veliko, praktično nemogoče je strniti vse lastnosti te igre v en stavek. Zagotovo pa lahko trdimo, da s svojo raznolikostjo vpliva na številne človeške lastnosti, tako telesne kot tudi mentalne (Omerzel, 2010). 1.3. POPULARNOST TENISA V SLOVENIJI Tenis kot športno-rekreacijska panoga je porast doživljala od osamosvojitve pa vse tja do leta 1993, nato pa je njegova popularnost začela padati (Omerzel, 2010). S tenisom se v Sloveniji ukvarja približno 5 % prebivalstva. Iz tega lahko ocenimo, da imamo v Sloveniji približno 1000 rekreativnih igralk in igralcev tenisa, kar ga uvršča na sredino rekreacijskih dejavnosti. V Sloveniji je bilo po podatkih iz leta 2006 delujočih 75 teniških klubov, danes jih mamo že 85, kar je za našo državo kar lepa številka. Vendar se kljub temu klubi zaradi teniške politike, ki je usmerjena predvsem v tekmovalni tenis, ukvarjajo s kar nekaj težavami. Problem je namreč v tem, da se nadrejeni osredotočajo le na nadarjene otroke, medtem ko ostali prav zaradi premalo pozitivnih izkušenj po določenem času izgubijo voljo in prenehajo z igranjem tenisa. Problem povečanja zanimanja otrok po igranju tenisa je tudi v oddaljenosti teniških klubov, saj se le-ti večinoma zadržujejo v večjih mestih, prav tako pa je za tenis znano, da so klubske članarine zelo visoke. Zato tudi Omerzel v svojem diplomskem delu navaja, da sta tako oddaljenost kluba kot njegova cena velik problem današnje popularnosti teniške igre, kar bom kasneje v raziskavi opredelila tudi sama. 1.3.1. MEDIJI IN TENIS Družina, šola in vrstniki so bili nedvomno dolgo v ospredju primarne socializacije. To pa se je spremenilo s pojavom množičnih medijev, saj so v današnjem času velikokrat postali najpomembnejši socializator, in sicer pred primarno in sekundarno socializacijo. Torej, konec 20. stoletja je nedvomno zaznamovan s hitrim razvojem medijev. Tako kot na drugih življenjskih področjih mediji vrednote in merila vsiljujejo tudi v športu. Današnja slika športa je odvisna od medijske predstavitve športa kot dejavnosti in navsezadnje tudi od vse večjega števila slavnih športnikov, o katerih vemo zelo veliko, in sicer od osebnega življenja do vsakega njegovega koraka (Doupona Topič, 2007). Otroci in mladostniki se na tak način poistovetijo s svojimi športnimi idoli in jim želijo biti čim bolj podobni. Torej, mediji imajo v današnjem času zagotovo velik vpliv na izbiro športa in motivacijo za športno udejstvovanje otrok in mladine in ni več vse v rokah družine. Če se osredotočimo na tenis, prav tako velja za medijsko popularen šport. Mogoče to ne velja toliko za slovenski prostor, vendar kljub vsemu vemo vse o slavnih tujih teniških igralcih; od Djokovića, Nadala, Federerja do sester Williams in Marie Sharapove. V Sloveniji imamo kar nekaj reklam na račun teniških klubov, kjer so in trenirajo naši teniški asi (Mima Jaušovec, Katarina Srebotnik, TK Maje Matevžič idr.). Nikakor pa ne gre zanemariti časopisnih in internetnih člankov ženskega WTA turnirja v Portorožu in v zadnjih letih prav tako moškega ATP turnirja v Portorožu. - 9 -
Menimo, da imajo v današnjem času poleg staršev velik vpliv na popularnost tenisa in razlog za vključitev ne samo mladih, temveč tudi starejše starostne skupine v teniški proces tudi mediji. Nikakor pa ne gre zanemariti, da največji vpliv na popularnost še vedno ostaja aktualna uspešnost športnikov in športnic in kot smo omenili tudi velika športna tekmovanja. 1.4. KRAJ BIVANJA IN ŠPORT V kakšnem okolju in kraju se otrok rodi, je skorajda ključnega pomena za njegov nadaljnji razvoj in športno udejstvovanje. Večji kraji imajo večjo koncentracijo ljudi, posledično se tam odvija več krožkov, raznih tečajev, v mestu je ogromna izbira športnih klubov in s tem tudi ogromno možnosti za ukvarjanja z želenim športom. Ljudje, ki živijo bolj oddaljeno od mest, so primorani otroke voziti tudi po 20 km in več v eno smer, kar za starše in otroke predstavlja veliko finančno in časovno težavo, predvsem pa stresno situacijo. Tu pa lahko poudarimo, da je šport domena premožnejših oziroma element socialnega razlikovanja in razslojevanja (Vezjak, 2004). Petrović in Doupona (1996) trdita, da sta tako socialno razlikovanje kot razslojevanje v veliki meri glavna»krivca«, ali se bo nekdo s športom ukvarjal ali sploh ne. Vezjakova (2004) je v svojem diplomskem delu analizirala športno aktivnost dijakov in dijakinj, ki živijo v mestu ali na vasi in potrdila svojo hipotezo, da so dijaki iz oddaljenih krajev in vasi manj športno aktivni in imajo manj pogojev za ukvarjanje s športom. 1.5. DEJAVNIKI USPEŠNOSTI PRI TENISU V fazi treniranja je oblikovanje potencialnih in tekmovalnih modelov uspešnosti športnikov v vseh fazah treniranja temelj, ki ga mora vsaka športna disciplina postaviti. Tenis, kot smo že omenili, od igralca zahteva ogromne sposobnosti in visoko raven pripravljenosti na vseh področjih in prav zato je uspeh teniškega igralca v sodobnem tenisu pogojen s številnimi dejavniki (Filipčič, 2002). - 10 -
Slika 1: Dejavniki uspešnosti športnega treniranja teniških igralcev (Filipčič, 2002) Dejavnike, ki vplivajo na uspešnost teniškega igralca, določajo trije sklopi. NOTRANJI DEJAVNIKI USPEŠNOSTI Pogojeni so z igralčevim zdravstvenim stanjem, morfološkimi, motoričnimi in funkcionalnimi razsežnostmi ter gibalnimi strukturami. Sem prav tako spadajo realizacijsko-mobilizacijske razsežnosti (vrednostno-motivacijski-socialni sistem, kognitivne in konativne razsežnosti) in igralne izkušnje. Kar bom podrobneje izpostavila kot notranji dejavnik uspešnosti v tenisu, je socialni status. Socialni status določa položaj športnika in njegove družine na družbeni lestvici. Ta je odvisen od izobrazbe športnika, njegove družbene funkcije, ekonomskega stanja in kar bom v svoji raziskavi poudarila tudi sama, od stalnega bivanja. Nanj ne moremo vplivati, dan nam je namreč ob rojstvu, kasneje pa si lahko posameznik socialni status s svojim delovanjem, izobrazbo, sposobnostmi in delavnostjo spremeni; to imenujemo pridobljeni socialni položaj. Podoben primer socialnega statusa je tudi tako imenovani mikrosocialni status. Ta izraža položaj športnika, ki ga ima v ožjem socialnem okolju svoje športne dejavnosti, odvisen pa je od odnosov v športnem klubu in povezanosti športnika z drugimi športniki v skupini. Raziskave v Sloveniji so pokazale, da je socialni status staršev, katerih otroci trenirajo ali le obiskujejo teniške programe, višji od tistih, ki se s tenisom niso ukvarjali (Breskvar, 1989, v Filipčič, 2002). ZUNANJI DEJAVNIKI USPEŠNOSTI Med zunanje dejavnike spadajo vplivi na samega tekmeca, torej pogoji treniranja in tekmovanja, trenerja, staršev ter tehnološko-materialno-finančni dejavniki in - 11 -
dejavniki pedagoško-transformacijskega procesa. SPLOŠNI DRUŽBENI DEJAVNIKI USPEŠNOSTI K družbenim dejavnikom pripisujemo splošno klimo, tradicijo športne panoge, osnovne pogoje, izobraževanje, organizacijo trenerjev ter teoretično in znanstvenoraziskovalno delo (Filipčič, 2002). Čeprav so notranji dejavniki bistveni in odločilni pri postavljanju modela uspešnos ti, bomo v nadaljevanju podrobneje predstavili zunanje dejavnike uspešnosti. Seveda pa ne gre zanemariti, da je medsebojna odvisnost in tesna povezanost vseh treh sklopov dejavnikov neizbežna in vsi skupaj vplivajo na končni uspeh teniškega igralca. 1.4.1. ZUNANJI DEJAVNIKI USPEŠNOSTI NEPOSREDNI DEJAVNIKI K neposrednim dejavnikom uspešnosti spadajo sam tekmec in pogoji tekmovanja. Igralec ima vpliv na uspešnost le v času trajanja teniškega dvoboja, medtem ko k pogojem tekmovanja prištejemo še vrsto igralne podlage, sodnika, gledalce in vremenske pogoje. POSREDNI DEJAVNIKI Pod posredne dejavnike uspešnosti teniškega igralca prištevamo pogoje treniranja, ki so v največji meri odvisni od trenerja, strokovne ekipe, športnika in navsezadnje imajo na življenje mladega športnika največji vpliv in so ne nazadnje zanj odgovorni starši oziroma družina. - Trener in strokovna ekipa imata veliko vlogo pri doseganju uspeha. Kakovost trenerja in ekipe se kaže v športnih in teniških znanjih ter psihosocialnih lastnostih. Pod strokovno ekipo običajno spadajo teniški trener, kondicijski trener, zdravnik, fizioterapevt in navsezadnje tudi psiholog. Prav zaradi tega je delovanje celotne teniške ekipe in treningov zelo drago, česar pa si to ne more privoščiti vsak talentiran teniški igralec (Filipčič, 2002). Sami menimo, da je prav to velik problem današnjega tenisa v Sloveniji. - Staršem v športu, kot je tenis, prištevamo eno izmed pomembnejših vlog. Njihovo vključevanje ima lahko tako pozitivne kot v večini primerov negativne učinke, vendar je kljub temu njihova vloga neizbežna. Starši zagotavljajo osnovne pogoje za treniranje, od finančnih sredstev pa do ustrezne družinske klime, ki je temeljnega pomena pri normalnem osebnostnem in športnem razvoju mladega teniškega igralca (Filipčič, 2002). TEHNIČNO-MATERIALNO-FINANČNI DEJAVNIKI Med tehnološke dejavnike prištevamo upravljanje športnega treniranja, tekmovanja in obnove zmogljivosti ter usmerjanje v selekcioniranje športnikov (Filipčič, 2002). - 12 -
Materialni pogoji so v tesni povezanosti z družbenimi dejavniki in finančnimi sredstvi, saj določajo pogoje, v katerih lahko športnik in trenerska ekipa sploh delujeta. Sem spadajo predvsem objekti in njihova opremljenost. Čeprav imajo ti dejavniki velik vpliv na končni uspeh, pa vseeno niso odločilnega pomena. Veliko je primerov, ko so uspešni športniki in tudi teniški igralci uspeli, čeprav niso trenirali in delovali v optimalnih pogojih. Finančna sredstva, kot smo že omenili, so prav zagotovo tudi omembe vreden dejavnik uspešnosti, sploh pri tenisu. Stroški treningov in tekmovanj so v večini primerov prevelik zalogaj za klubske proračune, zato breme največkrat nosijo starši (Filipčič, 2002). Klubi igralcem največkrat pomagajo z»netržnimi«oziroma cenejšimi programi. 1.6. STARŠI OTROCI TRENER 1.6.1. Vloga družine v športu O ugodnih posledicah športnega udejstvovanja je povedanega veliko, tako od telesnega in duševnega zdravja, boljše kvalitete življenja, ugodnega vpliva na srčno-žilni sistem, uravnavanja telesne teže in še bi lahko naštevali (Tušak, 2000, v Tušak, 2009). Glavni»krivec«, da se posameznik oziroma otroci začnejo zanimati za šport in ga sprejmejo kot sestavni del življenja, so kot glavni socializatorji zagotovo prav starši. Drugi dejavnik, ki prav tako vpliva na vključevanje otrok v športno dejavnost, je tudi izobrazba staršev. Tisti, ki imajo, lahko svojemu otroku in nasploh v družini več namenijo rekreaciji in raznim pripomočkom, ki jih njihov otrok potrebuje za želen šport. Enako ugotavljajo tudi Saksida in Petrovič (1972 in Petrovič, Sila, Ambrožič, 1989 ter Mlinar, 1977, v Tušak, Marinšek, Tušak, 2009), da lahko starši v tem primeru sebi in svojim otrokom ponudijo boljše pogoje vadbe in boljšo športno opremo. Tretji dejavnik, ki ga zagotovo ne smemo izpustiti, je tudi okolje, saj različna okolja družinam nudijo drugačne možnosti ukvarjanja s športom. Faktorje okolja lahko razdelimo na: fizične, socialno-ekonomske in kulturne elemente, socialno- kognitivne komponente (pričakovanja, spodbuda, nagrada) (Tušak idr., 2003). Na športno aktivnost vpliva izbira vadbenih prostorov, opreme, programov in možnosti prevoza na športne terene. Tu se pokaže pomembna vloga staršev, ne v trudu in vplivu po aktivnem načinu življenja, ampak v podpori otroka in zagotavljanju okolja, ki spodbuja fizično aktivnost (npr. denar za članarino, prevoz na treninge) (Tušak idr., 2003). Tušak idr. (2003) v svojem delu navajajo ugotovitve Andersena in Worlda (1992), ki sta ugotovila, da je bil najpomembnejši določitelj fizične aktivnosti med najstniki prav pomoč staršev. Tudi Sallis idr. (1992) so ugotovili povezanost prevoza na treninge z otrokovo fizično aktivnostjo. Na to temo je bilo opravljenih že kar nekaj raziskav, sami pa se bomo - 13 -
osredotočili predvsem na položaj tenisa v Sloveniji in poskušali ugotoviti, ali te trditve veljajo tudi v našem okolju. Na športno aktivnost prav tako vpliva tudi to, ali družina živi v mestu ali na vasi, ali stanuje v bloku ali hiši (Kropej, 2001, v Tušak idr., 2009). Mesta ponujajo večje število različnih športnih aktivnosti, tudi razmišljanje mestnih ljudi o športu se razlikuje od tistih iz drugačnega okolja. Razlike so vidne tudi v infrastrukturi, ustreznih športnih površinah, v številčnosti uporabnikov in finančnem pogledu uporabnikov (Tušak, Marinšek, Tušak, 2009). V panogah, kot je tenis, je tako prav zagotovo značilna velika vključenost staršev v razvoj teniškega igralca oziroma igralke. V takih primerih se velikokrat zgodi, da srečujemo ambiciozne starše, ki želijo, da bi njihovi otroci čim hitreje dosegli čim boljše rezultate. Ne upoštevajo ne pravila stroke, zdravja, moralnih vrednot, vzgojnih smotrov in ne otrokovega telesnega in duševnega razvoja. Ne priznavajo, da je ozka specializacija brez športnih znanj in kondicijske pripravljenosti nasilje nad otrokovim razvojem. Taki starši želijo projekcijo svojih neizživetih ambicij prenesti na svoje otroke. Nekateri strokovnjaki so tudi mnenja, da ne gre več le za omenjeni razlog, ampak je krivec zaslužek, ki naj bi ga njihovi otroci z uspehi prinesli v družino. Tudi trenerji so v takih primerih skorajda brez moči, saj na splošno velja, da tisti, ki plača tisti zahteva. Tako so trenerji podvrženi manipulaciji staršev, ki jim tako rekoč krojijo zaslužek (Doupona Topič in Petrovič, 2007). Sicer pa je pri športih, kot so tenis, smučanje itd., situacija s poslovnega vidika dokaj nenavadna: starši namreč investirajo in o njihovi investiciji odločajo drugi, razen če na izpeljavo teniških programov gledamo kot na storitev z določenimi parametri, ki jih mora upoštevati izvajalec (trener, klub, center). Če se osredotočimo na družinske člane, nekatere raziskave pravijo, da je predvsem oče tisti, ki otroka seznani z različnimi športnimi aktivnostmi in je v sam proces bolj tekmovalno usmerjen, medtem ko druge ugotovitve pričajo, da sta oba starša pomembna spodbujevalca za športno dejavnost otrok (Tušak, Marinšek, Tušak, 2009). Kebrova (2011) je na podlagi raziskave glede pobude za začetek ukvarjanja s tenisom dobila rezultate, da odločitev izvira predvsem iz njih samih, starši pa so šele drugi dejavnik. V raziskavi Bednarika, Ferenčaka in Turšiča (2002, v Bednarik in Tušak 2002), kjer so ugotavljali socialni status staršev športnikov, so lahko iz opisanega sklepali, da ima večina staršev slovenskih športnikov dobre službe, kar posledično prinaša dovolj finančnih sredstev v družino za otrokovo športno udejstvovanje. Glede navdušenosti za šport so tudi v tej raziskavi ugotovili, da so se za to odločili predvsem sami. 1.6.2. Vloga trenerja v športu V sam proces duševnega in telesnega razvoja je zagotovo vključen tudi trener, katerega naloga je, da ima čim bolj načrtno in ustvarjalno pripravljene ugodne pogoje za vadečega. Učenca naj bi vzgojil v široko kulturno, socialno in moralno osebnost (Klemenc, 1990). Tušak in Tušak (2001, v Kajtna in Tušak, 2007) opredeljujeta trenerjeve naloge na šestih področjih: - 14 -
planiranje treninga, izvajanje treninga, kontrola uspešnosti treninga, vsestranska skrb za varovanca, svetovanje in pomoč svojim varovancem, vloga na tekmovanju. Hkrati pa dober trener ni samo poznavalec svoje stroke in športa, je tudi učitelj, vodja, znajti se mora v psihologiji, medicini in sociologiji športa. MacKenize (1989, v Tušak in Tušak, 2001, v Kajtna in Tušak, 2007) je opredelil vloge in področja, ki jih mora dober trener pokrivati: 1. Motivator, 2. Svetovalec, 3. Ocenjevalec športnikovih sposobnosti na treningu in tekmovanju, 4. Demonstrator, da vadečemu nadzorno prikaže nalogo, zato mora biti fizično pripravljen, 5. Iskalec dejstev; zbira podatke in sledi spremembam, ki se odvijajo na državni in mednarodni ravni ter skrbi za obnavljanje vadbenih pristopov idr., 6. Mentor; skrbi za športnikovo varnost in zdravje na treningu, 7. Prijatelj, 8. Organizator, 9. Pristaš, 10. Voznik. Najpomembnejši dejavnik za dobrega trenerja je zagotovo njegova osebnost, kar pomeni, da temelji predvsem na pozitivnih človeških, delovnih kvalitetah ter sposobnostih vodenja. Značilnosti take avtoritete so načelnost, prilagodljivost, odločnost, čvrstost, toleranca, iniciativnost in ustrezna sposobnost za sodelovanje (Paranosić, 1982, v Kajtna in Tušak, 2007). - 15 -
SPOSOBNOSTI (strokovno znanje, izkušnje) RAVNANJE Z LJUDMI (treniranje, oskrba, diplomacija) TEKMOVALEC OSEBNOSTNE LASTNOSTI (osebnost, videz, samopodoba, inteligentnost) SPLOŠNA RAZGLEDANOST (psihološka, biološka znanja, management) Slika 2: Model različnih vlog trenerja (Adam in Bauer, 1973, v Kajtna in Tušak, 2007) 1.6.3. Vloga trenerja pri tenisu Tudi pri tenisu lahko določimo dejavnike, ki določajo trenerjevo uspešnost. Zdravstveno stanje vsekakor mora biti optimalno, prav tako mora biti tudi njegova kondicijska pripravljenost vsaj nadpovprečna, saj teniški trenerji večino časa preživijo na teniškem igrišču. Med najpomembnejše kvalitete pa nedvomno sodijo izobrazba, strokovna usposobljenost in predvsem pri delu z najmlajšimi ustrezna demonstracija teniških udarcev. Vloga teniškega trenerja je zelo raznolika, zato bomo v nadaljevanju predstavili nekaj ključnih lastnosti (Strmec, 1998, v Filipčič, 1999). 1. Teniški trener kot strokovnjak; zna razpolagati s strokovnim, teoretičnim in praktičnim znanjem. 2. Teniški trener kot pedagog; predvsem pri delu z otroki in mladostniki mora delovati tudi vzgojno. Poskrbeti mora za športno obnašanje, samoobvladovanje, fair-play itd. Trener se mora zavedati, da je odgovoren za mladega tenisača, hkrati pa mora upoštevati pričakovanja in zahteve, ki jih ima mladi teniški igralec s strani staršev, sponzorjev, klubskih funkcionarjev, kasneje lahko tudi s strani predstavnikov medijev in navsezadnje tudi same šole. Poskrbeti mora tudi za odnos trener učenec, saj se med njimi v veliki meri - 16 -
izoblikujejo tudi čustvene vezi. 3. Teniški trener kot spremljevalec; na turnirjih, potovanjih, pri čemer mora poskrbeti za ustrezno bivanje, prevoz, družabno življenje itd. 4. Teniški trener kot organizator; da je sposoben organizirati treninge, tekmovanja in priprave za njegove vadeče. 1.6.4. Starši otrok trener Prve resnice in spoznanja otrok dobiva predvsem od staršev. Njihova ocena določenega športa se zagotovo zrcali pri otroku in s tem tudi pričakovanja, ki naj bi jih otrok dosegel v določenem športu. Prihodnost otroka v nekem športu je zagotovo odvisna od njegovega talenta in motivacije za delo, za uspešno delo trenerja pa je pomembno predvsem, da se poleg motivov otrok zaveda tudi motivov staršev. Da otroci ne pridobijo ustreznih pozitivnih izkušenj v izbranem š portu, je največkrat kriv spor med starši in trenerji. Ta problem je pri tenisu ključnega pomena. Tako pri tenisu kot tudi nasploh v športu mladih gre torej za tri pomembne elemente STARŠI OTROK TRENER, ki morajo biti med seboj»trikotno«povezani in ne le linearno. Trikotni model STARŠI OTROK TRENERJI Slika 3: Trikotni model (Tušak idr., 2003) Trikotni model torej pomeni neposredno povezavo in sodelovanje vseh treh strani. Trener je sicer tisti, ki povezuje in ima odločilno vlogo pri izkušnjah, ki jih bo dobil otrok (Kajtna in Tušak, 2003). Nekaj potencialnih problemov, do katerih prihaja v prepirih med starši in trenerji: - starši prevzamejo vlogo trenerja, - trenerji starše izključijo iz kluba. Tudi Fonzi Hribar, dolgoletni trener tenisa pravi, da je sodelovanje med trenerjem in starši nujno in da vzporedno s teniškim napredkom rastejo tudi starši otrok. Kot pa smo že omenili, se problemi začnejo, ko se starši preveč vpletajo v delo trenerjev, predvsem zato, ker mislijo, da lahko zaradi denarnega vložka počnejo, kar želijo. Zgodi se tudi, da starši sami trenirajo z - 17 -
otrokom, ta popolna avtoriteta starša pa velikokrat pripelje do razkola v družini (Hribar, 2014, v Lopatič, 2014). 1.7. Namen diplomskega dela Tako v športu nasploh kot tudi pri tenisu je veliko dejavnikov, tako pozitivnih kot negativnih, ki so ključnega pomena in imajo velik vpliv na njegovo uspešnost. Najbolj odmeven je zagotovo dejavnik starš, kaj ta ponuja otroku, v kakšnem okolju živi in kakšen socialni status ima družina. Namen diplomskega dela je analizirati razlike v organizaciji in poteku treningov, finančnih sredstvih za športno aktivnost, odnosu staršev pri treningih, tekmovanjih in odnosu s trenerjem ter kakšni so interesi samega kluba, staršev in trenerjev v različnih teniških klubih pri isti starostni skupini glede na kraj, v katerem deluje teniški klub. Osredotočili smo se predvsem na mlade teniške igralce in igralke, stare od 12 do 18 let (možna manjša odstopanja). 1.8. CILJI IN HIPOTEZE Raziskovalni cilji Ugotoviti interes teniških klubov in trenerjev glede na velikost kraja. Ugotoviti odnos staršev do ukvarjanja njihovih otrok s tenisom. Raziskovalne hipoteze Hipoteza 1: V večjih krajih imajo starši večjo vlogo pri vpisu v teniško šolo. Hipoteza 2: V večjih krajih so starši bolj čustveno prisotni in se pogosteje vključujejo v sam potek treningov in tekmovanj. Hipoteza 3: V večjih krajih je potek treningov bolj usmerjen v tekmovalni tenis; posledično vadeči obiskujejo več turnirjev. Hipoteza 4: Treningi v večjem kraju so dražji in intenzivnejši. Hipoteza 5: Boljša organizacija in več klubskih turnirjev je v večjem teniškem klubu. - 18 -
2. METODE DELA 2.1. PREIZKUŠANCI Raziskava je potekala na vzorcu 131 anketirancev oziroma teniških igralcev, starih med 12 in 18 let. V anketi je sodelovalo 7 teniških klubov po Sloveniji, in sicer 21 anketirancev iz teniškega kluba Koper, 20 anketirancev iz teniškega kluba Šport Plus Ljubljana, 18 anketirancev iz TK Slovenske Konjice, 18 anketirancev iz TK Celje (TK Volk), 18 anketirancev iz teniškega kluba TK Nova Gorica, 18 anketirancev iz TK Trbovlje in 18 anketirancev iz TK Radenci. Tabela 1: Lestvica teniških klubov 2015 (Teniška zveza Slovenije, 2016) MESTO KLUB TOČKE 1. ŽTK MARIBOR 45.756,2 2. TR - KR 19.734,1 7. TK ŠPORT PLUS LJUBLJANA 10.159,8 8. TK NOVA GORICA 10.082,6 13. TK KOPER 8113,5 42. TK SLOVENSKE KONJICE 772,9 46. TK MURSKA SOBOTA 471,2 70. TRBOVLJE 20,0 / TK VOLK CELJE (NI PODATKA) - 19 -
Tabela 2: Število prebivalstva nekaterih slovenskih mest (Statistični urad Republike Slovenije, 2016) MESTO ŠTEVILO PREBIVALSTVA LJUBLJANA 288.397 KOPER 51.045 CELJE 49.077 NOVA GORICA 31.798 MURSKA 18.924 SOBOTA TRBOVLJE 16.339 SLOVENSKE KONJICE 14.623 2.2. PRIPOMOČKI Kot merski instrument za raziskovanje smo uporabili anketni vprašalnik za teniške igralce, ki vsebuje naslednje sklope vprašanj: socialno demografske značilnosti, finančna podpora, količina in intenzivnost treningov, odnosi (trener starši, trener otrok, otrok starši), interesi in organiziranost kluba. 2.3. POSTOPEK IN STATISTIČNA OBDELAVA PODATKOV Anketa je bila izvedena v spomladanskih mesecih, aprila in maja 2016, in sicer tako, da smo ankete razdelili trenerjem teniških klubov. Anketiranci so obkroževali že vnaprej podane odgovore, ki so se jim pri posameznem vprašanju zdeli ustrezni in najprimernejši. Na začetku ankete so bila podana točna navodila, čas reševanja pa je bil neomejen. Rezultate smo sprva uredili ročno, nato pa podatke obdelali še s statističnim programom IBM SPSS (verzija 20, SPSS Inc., Chicago, ZDA) in s programom Microsoft Excel (verzija 2016, Microsoft Corporation, ZDA). Za primerjavo razlik v strukturi odgovorov o trenažno-tekmovalnem procesu med sedmimi regijami klubov smo uporabila hi-kvadrat testiranje. Predhodno smo preverili predpostavko o velikosti pričakovanih frekvenc (Ei > 5). V primeru kršitve predpostavke smo najmanjše podkategorije ene spremenljivke med seboj združili. Za izračun statistične značilnosti (p) smo uporabili exact statistiko. - 20 -
Za primerjavo razlik med sedmimi regijami klubov v odgovorih na petstopenjski lestvici smo uporabili neparametričen test Kruskal-Wallisov test. Dobljeni rezultati so prikazani v tabelah in grafih. Vse podatke smo obdelali pri stopnji tveganja 5 %. - 21 -
3. REZULTATI IN RAZPRAVA Rezultati so razdeljeni na dva dela. Prvi del je sestavljen iz rezultatov vseh vprašanj ankete, v drugem delu pa smo se osredotočili na primerjavo razlik med regijami klubov, in sicer pri vprašanjih, vezanih na trenažno-tekmovalni proces. V zadnjem delu smo vse skupaj še podrobneje razložili in poskušali primerjati z že znanimi raziskavami. 3.1. REZULTATI ANKETE Slika 4: Spol merjencev Na Sliki 1 je prikazana porazdelitev glede na spol vseh merjencev. Rezultati kažejo, da je bila večina merjencev moškega spola (57,25 %). - 22 -
Slika 5: Porazdelitev klubov različnih regij Na Sliki 2 je prikazana porazdelitev merjencev iz različnih klubov. Ugotovili smo, da se delež bistveno ne razlikuje glede na regijo kluba. Največji delež merjencev (16,03 %) prihaja iz klubov v koprski regiji. Tabela 3: Starostna porazdelitev merjencev Starostna kategorija N % do 13 let 68 51,9 13 17 let 51 38,9 nad 17 let 12 9,2 Skupno 131 100,0 V Tabeli 1 je prikazana porazdelitev merjencev glede na tri starostne kategorije. Ugotovili smo, da je bila večina merjencev mlajših od 13 let (51,9 %). Temu sledijo merjenci, stari od 13 do 17 let (38,9 %). Tabela 4: Odločitev za vpis na tenis Odločitev za vpis na tenis N % zaradi rekreacije 19 14,5 zaradi druženja s prijatelji 33 25,2 starši so želeli, da igram tenis, pa sem privolil/-a 19 14,5-23 -
od nekdaj mi je bil tenis všeč, zato sem se želel/-a vpisati v teniško šolo zaradi dobrega imena kluba (dobrih rezultatov igralcev in trenerjev) 55 42,0 3 2,3 drugo 2 1,5 Skupno 131 100,0 V Tabeli 2 je prikazana porazdelitev merjencev glede na odločitev za vpis na tenis. Ugotovili smo, da se je večina merjencev s tenisom začela ukvarjati zaradi lastnega zanimanja (42,0 %). Kot drugi najpogostejši odgovor se je pojavilo druženje s prijatelji (25,2 %), najmanjši vpliv na merjence pa je imelo dobro ime kluba (2,3 %). Tabela 5: Starost na začetku treniranja tenisa pred 7. Letom N % 66 50,4 7 10 let 39 29,8 Začetek treniranja tenisa nad 10. Letom 26 19,8 Skupno 131 100,0 V Tabeli 3 je prikazana porazdelitev merjencev glede starosti na začetku ukvarjanja s tenisom. Ugotovili smo, da se je največ merjencev s tenisom začelo ukvarjati pred 7. letom (50,4 %). Temu sledi starost od 7 do 10 let (29,8 %). Tabela 6: Kdo poleg vas v družini še igra tenis? Kdo poleg vas v družini še igra tenis? oče in mati N % 18 13,7 samo oče 38 29,0 samo mati 6 4,6 brat/sestra 17 13,0 nobeden 46 35,1 drugo 6 4,6 Skupno 131 100,0 V Tabeli 4 so prikazani rezultati odgovorov na vprašanje, ki se navezuje na ukvarjanje s tenisom ostalih družinskih članov. Ugotovili smo, da se pri večini merjencev s tenisom ne - 24 -
ukvarjanja nobeden od družinskih članov (35,1 %). Temu deležu sledi delež očetov (29 %) ter očetov in mater (13,7 %), ki se ukvarjajo s tenisom. Slika 6: Mesečni dohodek družine Na Sliki 3 je prikazana porazdelitev merjencev glede na mesečni dohodek družine. Ugotovili smo, da družine večine merjencev zaslužijo med 1500 in 2500 EUR (38,93 %). Temu sledijo družine z zaslužkom med 2500 in 3500 EUR (25,95 %) ter družine z nad 3500 EUR zaslužka (20,61 %). Slika 7: Mesečni stroški za trening tenisa - 25 -
Na Sliki 4 je prikazana porazdelitev merjencev glede na mesečne stroške za trening tenisa. Ugotovili smo, da večina merjencev za tenis mesečno porabi manj kot 100 EUR (40,46 %). Temu sledijo stroški med 100 in 200 EUR (27,48 %) ter stroški med 200 in 400 EUR (17,56 %). Slika 8: Mesečni strošek za tekmovanja Na Sliki 5 je prikazana porazdelitev merjencev glede na mesečne stroške za tekmovanja. Ugotovili smo, da večina merjencev za tekmovanja mesečno porabi manj kot 50 EUR (41,22 %). Temu sledijo stroški med 100 in 300 EUR (22,9 %) ter stroški nas 300 EUR (21,37 %). Tabela 7: Število treningov na teden N % Število treningov na teden do 2-krat 39 29,8 3-krat 27 20,6 4-krat 37 28,2 5-krat ali več 28 21,4 Skupno 131 100,0 V Tabeli 4 je prikazana porazdelitev merjencev glede na število treningov na teden. Odgovori so si po deležih precej podobni, največ merjencev je odgovorilo, da tedensko trenirajo do dvakrat (29,8 %). - 26 -
Tabela 8: Druge oblike treninga poleg tenisa N % Druge oblike treninga fitnes 17 13,0 kondicijska priprava 70 53,4 drugo 40 30,5 hip hop 2 1,5 nogomet 2 1,5 Skupno 131 100,0 V Tabeli 6 je prikazana porazdelitev merjencev glede na druge oblike treninga. Ugotovili smo, da se največ merjencev poleg tenisa ukvarja še s kondicijsko pripravo (53,4 %). Velik delež merjencev pa se ukvarja še z drugimi nenavedenimi aktivnostmi (30,5 %). Tabela 9: Pogostost udeleževanja na turnirjih pogostost obiskovanja turnirjev po Sloveniji oziroma v tujini več kot 2-krat na mesec približno 1-krat na mesec manj kot 1-krat na mesec N % 40 30,5 33 25,2 12 9,2 redko 26 19,8 nikoli 20 15,3 Skupno 131 100,0 V Tabeli 7 je prikazana porazdelitev merjencev glede na pogostost obiskovanja turnirjev po Sloveniji in v tujini. Ugotovili smo, da se največ merjencev turnirjev udeležuje več kot 2-krat na mesec (30,5 %), temu sledi odgovor približno 1-krat na mesec (25,2 %). Tabela 10: Organiziranost klubskih tekem in druženj Organiziranost klubskih tekem, druženj N % da 90 68,7 ne 8 6,1 občasno 33 25,2 Skupno 131 100,0 V Tabeli 8 so prikazani rezultati glede na organizirana druženja in tekem v klubu. Ugotovili smo, da večina klubov redno organizira klubska druženja in tekme (68,7 %). - 27 -
Tabela 11: Trditve o intenzivnosti, odnosih in vplivu staršev na trenažni proces N µ SD KAKŠNA JE TVOJA OCENA INTENZIVNOSTI TRENINGA? MED SAMIM TRENINGOM SE VEČINO ČASA ZABAVAMO IN IMAMO S TRENERJEM PRIJATELSKI ODNOS. TRENIRAMO VEČINOMA KOT ZA PRIPRAVO NA TURNIRJE, TRENER JE OBČASNO TUDI STROG. STARŠI MI PRI TENISU VELIKO POMAGAJO, SO MOJI SPREMLJEVALCI, MOTIVATORJI, ŽELIJO VIDETI USPEHE. STARŠI IN TRENER SODELUJEJO MED SEBOJ GLEDE TRENIGOV, TEKMOVANJ IN NAPREDOVANJA. NA TRENINGE IN TEKME ME VOZIJO STARŠI. 131 4,18 0,80 131 3,37 1,10 131 3,69 1,27 131 4,05 1,09 131 3,71 1,11 131 4,07 1,22 Legenda: n število anketirancev; µ aritmetična sredina; SD standardni odklon V Tabeli 9 so prikazani rezultati trditev na petstopenjski lestvici o intenzivnosti, odnosih in vplivu staršev na trenažni proces. Rezultati kažejo, da se večina merjencev strinja z danimi trditvami (vsa µ > 3,6). Najvišje vrednosti v povprečju dosegajo mnenja o oceni intenzivnosti treninga, kar pomeni, da so treningi kar precej intenzivni. Temu sledi tudi odgovor glede prevoza na tekme s starši, kjer se je izkazalo, da v veliki večini starši poskrbijo za prevoz na tekmo. - 28 -
3.2. PREVERJANJE HIPOTEZ Tabela 12: Primerjava med regijami klubov glede na odločitev za vpis na tenis Regija kluba zaradi rekreacije zaradi druženja s prijatelji Odločitev za vpis na tenis starši so želeli, da igram tenis pa sem privolil/-a od nekdaj mi je bil tenis všeč, zato sem se želel/-a vpisati v teniško šolo zaradi dobrega imena kluba (dobrih rezultatov igralcev in trenerjev) drugo Skupno Celje N 0 3 4 9 1 1 18 % 0,0 % 16,7 % 22,2 % 50,0 % 5,6 % 5,6 % 100,0 % Koper N 2 0 8 11 0 0 21 % 9,5 % 0,0 % 38,1 % 52,4 % 0,0 % 0,0 % 100,0 % Trbovlje N 6 2 1 10 0 0 19 Slovenske Konjice Murska Sobota % 31,6 % 10,5 % 5,3 % 52,6 % 0,0 % 0,0 % 100,0 % N 5 9 1 3 0 0 18 % 27,8 % 50,0 % 5,6 % 16,7 % 0,0 % 0,0 % 100,0 % N 6 3 2 8 0 0 19 % 31,6 % 15,8 % 10,5 % 42,1 % 0,0 % 0,0 % 100,0 % Nova Gorica N 0 15 0 4 0 0 19 % 0,0 % 78,9 % 0,0 % 21,1 % 0,0 % 0,0 % 100,0 % Ljubljana N 0 1 3 10 2 1 17 Skupno % 0,0 % 5,9 % 17,6 % 58,8 % 11,8 % 5,9 % 100,0 % N 19 33 19 55 3 2 131 % 14,5 % 25,2 % 14,5 % 42,0 % 2,3 % 1,5 % 100,0 % χ2 91,21 p 0,00 Legenda: χ² testna statistika; p statistična značilnost V Tabeli 10 so prikazani rezultati primerjave med regijami klubov glede na odločitev za začetek treniranja. Rezultati kažejo, da prihaja do razlik v strukturi deležev med regijami klubov glede na odločitev za začetek igranja tenisa (p = 0,000). Večina merjencev se za ukvarjanje s tenisom odloča zaradi lastnega veselja, ne glede na regijo (42 % skupno). Ta odločitev pride najbolj do izraza v večjih regijah (ljubljanski 58,8 %, koprski 52,4 % in celjski 50 %). V večjih občinah je manj izražena odločitev za začetek ukvarjanja s tenisom zaradi želje staršev, kot se to izraža v manjših občinah. Torej na podlagi podatkov svojo hipotezo H1, ki pravi, da imajo v večjih krajih starši večjo vlogo pri vpisu na tenis, ovržemo, saj, kot je prikazano v Tabeli 10, se ne glede na velikost regije večina vadečih za to odloča na podlagi lastne želje. - 29 -
Tabela 13: Razlike med regijami klubov glede na vključenost staršev v trenažno-tekmovalni proces Regija kluba pomoč staršev pri ukvarjanju s tenisom sodelovanje staršev in trenerja prevoz na tekme s starši Celje N 18 18 18 µ 4,33 4,06 3,83 SD 0,77 1,00 1,25 Koper N 21 21 21 µ 3,90 4,00 4,62 SD 1,04 0,95 1,02 Trbovlje N 19 19 19 µ 3,16 2,63 3,79 SD 1,21 1,01 1,44 Slovenske Konjice N 18 18 18 µ 3,94 3,17 4,33 SD 0,54 0,79 0,84 Murska Sobota N 19 19 19 µ 4,16 3,89 3,89 SD 1,42 1,49 1,70 Nova Gorica N 19 19 19 µ 4,42 4,05 4,05 SD 0,84 0,62 0,52 Ljubljana N 17 17 17 µ 4,47 4,18 3,88 SD 1,07 0,81 1,32 χ² 22,86 32,00 12,79 p 0,00 0,00 0,05 Legenda: µ aritmetična sredina; SD standardni odklon; χ² testna statistika; p statistična značilnost V Tabeli 11 so prikazane razlike med regijami klubov glede na vključenost staršev v trenažnotekmovalni proces. Rezultati kažejo, da se stopnje odgovorov med regijami razlikujejo pri dveh spremenljivkah (pomoč staršev pri ukvarjanju s tenisom ter sodelovanje staršev in trenerja; oba p < 0,05). Pri vseh treh vprašanjih smo najvišje odgovore ugotovili pri merjencih iz večjih regij (Ljubljana, Koper), najnižje odgovore smo ugotovili pri merjencih iz manjših regij (Trbovlje). - 30 -
Tabela 14: Pogostost obiskovanja turnirjev po Sloveniji več kot 2-krat na mesec Pogostost obiskovanja turnirjev po Sloveniji oziroma v tujini približno 1-krat na mesec manj kot 1-krat na mesec Skupno Regija kluba Celje N 9 4 1 4 0 18 redko nikoli % 22,5 % 12,1 % 8,3 % 15,4 % 0,0 % 13,7 % Koper N 8 7 2 1 3 21 % 20,0 % 21,2 % 16,7 % 3,8 % 15,0 % 16,0 % Trbovlje N 1 2 2 7 7 19 Slovenske Konjice Murska Sobota % 2,5 % 6,1 % 16,7 % 26,9 % 35,0 % 14,5 % N 0 5 0 3 10 18 % 0,0 % 15,2 % 0,0 % 11,5 % 50,0 % 13,7 % N 7 4 0 8 0 19 % 17,5 % 12,1 % 0,0 % 30,8 % 0,0 % 14,5 % Nova Gorica N 8 5 4 2 0 19 % 20,0 % 15,2 % 33,3 % 7,7 % 0,0 % 14,5 % Ljubljana N 7 6 3 1 0 17 % 17,5 % 18,2 % 25,0 % 3,8 % 0,0 % 13,0 % Skupno N 40 33 12 26 20 131 % 100,0 % 100,0 % 100,0 % 100,0 % 100,0 % 100,0 % χ² 73,53 p 0,00 Legenda: χ² testna statistika; p statistična značilnost V Tabeli 12 so prikazane razlike med regijami klubov glede na pogostost obiskovanja teniških turnirjev. Rezultati kažejo, da se struktura odgovorov razlikuje med regijami (p < 0,05). Glavnina vseh merjencev (30,5 %) se teniških turnirjev udeležuje vsaj 2-krat mesečno. Med njimi prevladujejo merjenci iz celjske (22,5 %), novogoriške (20 %) in ljubljanske klubske regije (17,5 %). Najmanj se teniških turnirjev udeležujejo merjenci iz Trbovelj (2,5 %) in Slovenskih Konjic (0 %). Iz omenjenih dveh regij prihaja tudi največji delež merjencev, ki se ne udeležujejo turnirjev (Trbovlje 35 % in Slovenske Konjice 50 %). Glede na prikaz podatkov v Tabeli 11 in Tabeli 12 lahko hipotezo H2, ki pravi, da so v večjih krajih starši bolj čustveno prisotni in se pogosteje vključujejo v sam potek treningov in tekmovanj, potrdimo. Prav tako lahko s pomočjo teh podatkov potrdimo hipotezo H3, ki pravi, da je v večjih krajih potek treningov bolj usmerjen v tekmovalni tenis; posledično vadeči obiskujejo več turnirjev. - 31 -