Microsoft Word - SKLOP4M.docx

- 193 - AKTUALNI PROJEKTI S PODROČJA Iztok SLATINŠEK * mag. Marijana VUGRIN** VODARJI BREZ VODE V URADNIH EVIDENCAH POVZETEK Prispevek obravnava»vodo«kot element evidentiranja v javne nepremičninske evidence. S predvideno ukinitvijo vrst rabe zemljišč v zemljiškem katastru, ki bo zamenjala podatek o vodotoku, jezeru, ribniku in močvirju na parceli z oznako zemljišče in z uvedbo vodnih zemljišč v zemljiški kataster po merilih evidence kmetijskih in gozdnih zemljišč, so se dejstva v javnih nepremičninskih evidencah za vodarje spremenila. V prispevku so podani odgovori na vprašanji kaj se dogaja z vodo v zemljiškem katastru in kako zadevo urediti v skladu s trenutno veljavnimi postopki. Prikazan je tudi praktičen primer za območje HE Boštanj. 1 UVOD Temeljne javne nepremičninske evidence, ki jih v pogovornem jeziku največkrat poimenujemo kar uradne evidence, so zemljiška knjiga, zemljiški kataster in kataster stavb. Zemljiška knjiga je evidenca pravic in pravnih dejstev, ki se vežejo na nepremičnino, zemljiški kataster in kataster stavb pa sta evidenci, ki izkazujeta lastnosti nepremičnin in obenem zaradi svojega grafičnega dela pomenita tudi edino povezavo med lastnikom (upravljavcem) in pojavi v prostoru. Določene lastnosti nepremičnin, ki jih izkazujeta zemljiški kataster in kataster stavb so izvorni podatki teh dveh evidenc. Evidentirajo se na podlagi posebej predpisanih postopkov v evidenco (v teh postopkih nastanejo), druge lastnosti, ki jih tudi izkazujeta ti dve evidenci, pa se prevzemajo iz drugih virov po opredeljenih protokolih. V zemljiškem katastru kot temeljni nepremičninski evidenci o zemljiščih se vodijo podatke o: identifikacijski oznaki zemljišča - parcele (parcelna številka), statusu meje parcele in statusu parcele (urejena meja, urejena parcela), zemljiškoktastrskih točkah (identifikator, koordinate, metodo določitve, status), površini parcele, dejanski raba parcele, vrsti rabe parcele zemljišču pod stavbo, boniteti zemljišča, lastniku in upravljavcu. Prevzeta podatka, ki se vodita v zemljiškem katastru sta lastnik in dejanska raba parcele. Medtem, ko je lastnik neposredno prevzet podatek iz zemljiške knjige in bi moral biti identičen kot ga izkazuje zemljiška knjiga, pa to ne velja za podatek o dejanski rabi. Podatek o dejanski rabi se prevzame iz evidence dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč in se na podlagi določenih korekcij pripiše posamezni parceli. Podatek zemljiškega katastra, ki naj bi tudi izkazoval rabo zemljišča, je podatek o vrsti rabe parcele. To je izvorni podatek zemljiškega katastra, vendar pa se bo le ta, glede na trenutno veljavno zakonodajo, prenehal izkazovati v zemljiškem katastru konec leta 2013. * Iztok SLATINŠEK, univ. dipl. inž. geod., Geodetski biro Iztok Slatinšek s.p., Cankarjeva cesta 1, 1000 Ljubljana ** mag. Marijana VUGRIN, univ. dipl. inž. geod., Digi data d.o.o., Delavska cesta 24, 4208 Šenčur

- 194 - AKTUALNI PROJEKTI S PODROČJA UPRAVLJANJA Z VODAMI IN UREJANJE VODA Če podatke zemljiškega katastra povežemo z vodnim zemljiščem, ki ga definira Zakon o vodah, se ključna povezava nanaša prav na podatka o rabi. Nanaša se na vrsto rabe, ki se ukinja in na dejansko rabo, ki se v zemljiški kataster prevzema iz drugih evidenc (trenutno to niso vodarske evidence) pod določenimi pogoji. Določanje meje vodnega zemljišča tekočih voda definira Pravilnik o podrobnejšem načinu določanja meje vodnega zemljišča tekočih voda. Kot eno izmed podlag za določitev meje vodnega zemljišča, navaja»obstoječe parcele z vrsto rabe vodotok«(pravilnik o podrobnejšem načinu določanja meje vodnega zemljišča tekočih voda, 2006, člen 3). Vodna zemljišča naj bi bila po določilih 12. člena Zakona o vodah evidentirana tudi v zemljiškem katastru kot dejanska raba. Vir za določitev dejanske rabe vodno zemljišče v zemljiškem katastru naj bi bili podatki vodnega katastra. V zemljiškem katastru se v skladu z določili Zakona o evidentiranju nepremičnin vodi dejanska raba vodna zemljišča, torej voda obstaja v uradnih evidencah, vendar merila za evidentiranje tega podatka v uradne evidence določajo drugi - kmetijski in geodetski strokovnjaki. Vodni kataster ni vir vodnih zemljišč v zemljiškem katastru, torej lahko vseeno ponovimo trditev podano v naslovu, da bodo vodarji 1. januarja 2014 brez vode v uradnih evidencah. 2 UKINITEV VRST RABE V ZEMLJIŠKEM KATASTRU Podatek o vrsti rabe zemljišč posameznega parcelnega dela, ki se bo v zemljiškem katastru izkazoval še do konca leta 2013, je bil definirane s Pravilnikom o vodenju vrst rabe v zemljiškem katastru. Zakon o zemljiškem katastru, katerega podzakonski akt, je zgoraj naveden pravilnik, je definiral, da se dejanska raba parcele prikazuje kot vrsta rabe zemljišč v zemljiškem katastru in definira štiri skupine vrst rabe zemljišč in sicer: katastrske kulture, zemljišča pod gradbenimi objekti, zelene površine in nerodovitna zemljišča. Med nerodovitna zemljišča so bila uvrščena zemljišča povezana z vodo. Parcele, kjer naj bi se»nahajala voda«in parcele, ki so namenjene za zavarovanje in vzdrževanje voda, imajo v zemljiškem katastru določeno vrsto rabe vodotok, jezero, ribnik in močvirje. Zakon o zemljiškem katastru je določal, da so lastniki oziroma uporabniki dolžni prijaviti pristojnemu geodetskemu organu vsako spremembo v vrsti rabe zemljišč roku 30 dni po spremembi. Lastniki, ki so upoštevali določila zakona in so poskrbeli za evidentiranje sprememb, so imeli vrsto rabe na parceli določeno s terenskim postopkom. Žal so bili ti lastniki v manjšini in posledica takega ravnanja je bilo razhajanje med dejanskim stanjem na terenu in podatki o vrsti rabe zemljišč v zemljiškem katastru. Prav zato je bila uporaba teh podatkov relativno majhna, kjer pa se je ta podatek še uporabljal, na primer za izračun katastrskega dohodka, so bili rezultati, pridobljeni na podlagi teh podatkov, popačeni. Zato je že Zakon o evidentiranju zemljišč, državne meje in prostorskih enot, ki je bil sprejet v letu 2000, določal, da se vrste rabe zemljišč prenehajo voditi v zemljiškem katastru sedem let po sprejemu zakona. S sprejetjem Zakona o evidentiranju nepremičnin, se je datum ukinitve prestavil na 21. april 2011. Do ukinitve ni prišlo, saj so podatek o vrstah rabe še vedno potrebovali za izračun katastrskega dohodka. Sledila so tri»podaljšanja«in trenutno je predviden datum ukinitve 31. december 2013. Najprej je bilo vodenje podatkov o vrstah rabe podaljšano do 30. junija 2012, kar je določal Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini. Nato je bilo ponovno podaljšanje podano v določilih novele Zakona o ugotavljanju katastrskega dohodka. Določila te novele so prinesla v evidenco zemljiškega katastra zmedo. Novela namreč ni podaljšala vodenja in vzdrževanja podatkov, ampak samo izkazovanje podatkov o vrsti rabe, kakršno je bilo v zemljiškem katastru na dan 30. junija 2012. Postopka spremembe vrst rabe ni bilo več, izkazovati pa je bilo potrebno presečno stanje na dan 30. junija 2012. S prejetjem nove novele Zakona o ugotavljanju katastrskega dohodka, se je obdobje izkazovanja podatkov podaljšalo do konca leta 2013. Ker se v zemljiškem katastru dnevno dogajajo spremembe s postopki urejanja mej, izravnave mej, parcelacije, določanja zemljišč pod stavbo in ti postopki imajo vpliv tudi na vrste rabe, ki naj bi ostale nespremenjene, predstavlja trenutno ta podatek samo breme za izvajalce geodetskih storitev in nekaj povsem nerazumljivega za strokovno in laično javnost. Vrste rabe se ob zgoraj naštetih postopkih brišejo iz zemljiškokatastrskega prikaza, v atributnem delu pa se še vedno izkazujejo.

- 195 - AKTUALNI PROJEKTI S PODROČJA Vodotok, jezero, ribnik in močvirje kot vrste rabe, se bodo še izkazovali v zemljiškem katastru do konca leta. S 1. januarjem bo namesto vrste rabe vodotok, jezero, ribnik in močvirje, parceli pripisana samo oznaka zemljišče. V kolikor je na parceli evidentirano zemljišče pod stavbo, bo to še naprej izkazovano v podatkih. Z ukinitvijo podatka o vrsti rabi, ne bo več možna uporaba tega podatka za določanje meje vodnega zemljišča. Slika 1: Stanje v zemljiškem katastru po ukinitvi vrst rabe 3 VODNA ZEMLJIŠČA V ZEMLJIŠKEM KATASTRU Dejansko rabo kot podatek o lastnosti parcele je opredelil že Zakon o evidentiranju nepremičnin, državne meje in prostorskih enot. Kot podatek vezan na parcelo je bila prvič prikazana v letu 2008. Slika 2: Izsek iz grafičnega prikaza dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč Vir: Javni vpogledovalnik grafičnih podatkov MKO

- 196 - AKTUALNI PROJEKTI S PODROČJA UPRAVLJANJA Z VODAMI IN UREJANJE VODA Podatki so bili določeni na parcelo s prostorskim presekom med grafičnim prikazom dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč ter zemljiškokatastrskim prikazom, ki ga je Geodetska uprava v skladu s pravili določenimi v metodologiji vzpostavitve dejanske rabe v zemljiškem katastru, korigirala. Sprva je Geodetska uprava prevzemala podatke dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč in jih pripisala kot podatek na parcelo v zemljiškem katastru enkrat letno, nato na vsake tri mesece. V drugi polovici letošnjega leta je začela te postopke izvajati dnevno. Tako se vse spremembe, ki se danes vnesejo v evidenco dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč, že naslednji dan vidne v zemljiškem katastru. Podatki o dejanski rabi, v evidenci dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč, se pridobivajo na podlagi interpretacije digitalnega ortofota po pravilih kmetijske stroke. Poleg podrobnejših rab kmetijskih in gozdnih zemljišč se v evidenci vodijo zaradi pogojev za ukrepe kmetijske politike, tudi druge rabe zemljišč (sedem nekmetijskih rab) in sicer : pozidana in sorodna zemljišča; barje; trstičje; ostalo zamočvirjeno zemljišče; suho, odprto zemljišče s posebnim rastlinskim pokrovom; odprto zemljišče brez ali z nepomembnim rastlinskim pokrovom in voda. Voda je definirana kot površina, pokrita s površinskimi vodami, kot so jezera, reke, potoki in jarki, v katerih se nahaja voda in ji je v evidenci dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč dodeljena šifra 7000, ostalim z vodo povezanim zemljiščem (barje, trstičje, ostalo zamočvirjeno zemljišče) pa šifre med 4000 in 5000. Podatki dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč so zvezni, pokrivajo celotno območje naše države. Za potrebe prikazovanja podatkov o dejanski rabi v zemljiškem katastru Geodetska uprava združuje posamezne podrobnejše rabe, ki se vodijo v evidenci dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč. V zemljiškem katastru se kot podatek o dejanski rabi prikazujejo posamezne vrste trajnih nasadov, ostala kmetijska zemljišča, ki niso trajni nasadi, gozdna zemljišča in nekmetijske rabe: hmeljišče šifra 1160 trajne rastline na njivskih površinah - šifra 1180 vinograd šifra 1211, matičnjak šifra 1212, intenzivni sadovnjak šifra 1221, oljčnik šifra 1230, ostali trajni nasadi šifra 1240, plantaža gozdnega drevja šifra 1420, kmetijska zemljišča - šifre od 1100 do 1800, razen trajnih nasadov, gozdna zemljišča - šifra 2000, pozidana zemljišča - šifra 3000, vodna zemljišča - šifre 4100,4210,4220,7000 in nerodovitna zemljišča - šifri 5000 in 6000. Do letošnjega avgusta se je presek s grafičnim slojem dejanske rabe izvajal z zemljiškokatastrskim prikazom. Zemljiškokatastrski prikaz (ZKP) je enoten zvezni sloj parcel, ki pokriva območje celotne države. Osnovna enota vodenja zemljiškega katastra je katastrska občina. Vodenje in vzdrževanje podatkov poteka v okviru ene katastrske občine (v Republiki Sloveniji imamo 2697 katastrskih občin), v nekaterih primerih so jih zaradi različnih meril načrtov in s tem različne natančnosti prikazovanja znotraj katastrske občine razdelili še na manjše enote dele katastrskih občin. Vsebina (potek mej parcel in parcelnih številk) se je izkazovala na posameznem listu načrta. V projektu digitalizacije zemljiškega katastra so posamezne načrte skenirali in vsebino pretvorili v vektorsko obliko, nato so združili vsebino listov po delih katastrskih občin in s pomočjo transformacij prenesli vsebino na»približno«(skladnost z lokacijo v naravi je odvisna od obstoja in kvalitete koordinat posameznih zemljiškokatastrskih točk) lokacijo v naravi. Za izdelavo enotnega sloja katastra za vso državo (ZKP) je bilo treba združiti vse dele katastrskih občin s postopkom usklajevanja meja delov katastrskih občin, zato lahko trdimo, da je ZKP le slika oblike in medsebojne lege parcel in natančnost lociranja v prostor preko ZKP je lahko od lokacije do lokacije zelo različna. Prav zato je Geodetska uprava v letošnjem letu izvedla projekt izboljšave lokacijskih podatkov. Rezultat tega projekta je nov sloj grafičnih podatkov zemljiškega katastra, ki vsebuje vse podatke predhodnih meritev zemljiškokatastrski načrt (ZKN) in izboljšane podatke lege zemljiških parcel na območju trajnih nasadov in na območju občin Jesenice in Škofja Loka. Parcele, ki so prikazane v novem grafičnem sloju kot ZKN, locirajo podatke o parcelnih mejah v prostor z natančnostjo terenskih meritev, torej je stopnja zaupanja v te podatke velika. Parcele, ki so prikazane v novem grafičnem sloju kot izboljšani podatki, imajo lokacijo določeno na podlagi terenskih meritev okoliških parcel in stanja prikazanega na digitalnem ortofotu. Nov grafični sloj podatkov zemljiškega katastra ni zvezen.

- 197 - AKTUALNI PROJEKTI S PODROČJA Za parcele, za katere obstaja nov grafični sloj se grafični presek s podatki evidence dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč izvede s tem slojem, za ostale parcele pa z zemljiškokatastrskim prikazom. Slika 3: Izsek iz novega sloj grafičnih podatkov zemljiškega katastra, ki vsebuje vse podatke ZKN in izboljšane podatke lege zemljiških parcel Po izvedenem preseku Geodetska uprava izvede korekcije v primeru, da je parceli pripisanih več dejanskih rab. Na parcelah, ki imajo površino do vključno 5.000 m 2, se več rab izkazuje samo, če površina posamezne dejanske rabe znotraj parcele presega 100 m 2. Za parcele, ki imajo površino večjo od 5.000 m 2, mora posamezna dejanska raba dosegati vsaj površino 200 m 2, da se izkazuje v podatkih zemljiškega katastra. Slika 4: Pripis dejanske rabe na parcelo po izvedbi korekcij primer za parceli 855/4 (vse dejanske rabe dosegajo minimalno površino za prikazovanje) in 861/1 (kmetijska raba ne dosega kriterija za prikazovanje). Podatek o dejanski rabi se vodi v zemljiškem katastru samo kot atributni podatek na parcelo. Vodno zemljišče se vodi v zemljiškem katastru samo, če je opredeljeno kot barje, trstičje, ostalo zamočvirjeno zemljišče ali voda v evidenci dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč in po preseku

- 198 - AKTUALNI PROJEKTI S PODROČJA UPRAVLJANJA Z VODAMI IN UREJANJE VODA grafičnega sloja te evidence z enim od grafičnih slojev zemljiškega katastra dosega na parceli minimalno zahtevano površino. Če ugotovimo, da vodno zemljišče ni evidentirano v evidenci dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč, bi pa moralo biti, lahko to pomanjkljivost odpravimo z zahtevo za spremembo podatkov v evidenci dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč na podlagi elaborata za spremembo dejanske rabe v evidenci dejanske rabe, ki ga izdela geodetsko podjetje. Pravilno evidentiranje vodnih zemljišč v zemljiški kataster je pomembno tako zaradi prikaza stanja v prostoru, kot zaradi določitve upravljavca državnega premoženja na vodnih zemljiščih. 4 KAJ SE DOGAJA V PRAKSI ALI DOLOČITEV DEJANSKE RABE NA OBMOČJU HE BOŠTANJ Zaradi vpisa upravljavcev zemljišč, ki so v lasti Republike Slovenije v skladu z določili 22. člena zakona o evidentiranju zemljišč (ZEN), je bilo potrebno na območju HE Boštanj odpraviti neskladja, ki so se preko dejanske rabe izkazovala v zemljiškem katastru. Zaradi zamika objekta Hidroelektrarne Boštanj v območje vodotoka reke Save na levi strani in spremenjenega vodotok na desni strani struge je bilo stanje v naravi bistveno drugačno od stanja v zemljiškem katastru. Slika 5: Geodetski načrt HE Boštanj Po izgradnji elektrarne so bili izvedeni vpisi v zemljiški kataster, kataster stav in zbirni kataster gospodarske javne infrastrukture (ZKGJI). Parcelacija pripadajočih parcel na območju nove hidroelektrarne se je izvedla v skladu z novonastalim stanjem objekta v naravi in z upoštevanjem funkcionalnosti posameznih delov elektrarne. Z vpisom v kataster stavb se je določilo tudi zemljišče pod stavbo. Novo nastale parcele so podedovale predhodno vrsto rabe, ki je bila opredeljena na starih parcelah pred delitvijo (ukinjen postopek spreminjanja vrste rabe z zemljiškem katastru). Podatek o vrsti rabe posamezne parcele v zemljiškem katastru, ki ne odraža dejanskega stanja, vodarji upoštevajo kot osnovo za izvrševanje svojih upravljavskih pravic.

- 199 - AKTUALNI PROJEKTI S PODROČJA Slika 6: Vrste rabe po parcelaciji Da bi bila izhodišča za določitev upravljavcev pravilna, je bilo potrebno najprej vnesti spremembe v evidenco dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč. Izdelan je bil elaborat spremembe dejanske rabe na področju HE Boštanj. V elaboratu je bila za območje elektrarne določena dejanska raba pozidanoo zemljišče in s tem postavljena osnova za izkazovanje pravilne dejanske rabe tudi v zemljiškem katastru. Slika 7: Dejanska raba po izvedeni spremembi v evidenci kmetijskih in gozdnih zemljišč

- 200 - AKTUALNI PROJEKTI S PODROČJA UPRAVLJANJA Z VODAMI IN UREJANJE VODA Slika 8: Dejanska raba po izvedeni spremembi v zemljiškem katastru. Tako urejene evidence so osnova za vpis upravljavcev na področju HE Boštanj v evidenco Geodetske uprave v skladu z zakonom o evidentiranju nepremičnin. Ko bo narejen tudi ta korak, bodo izvedeni vsi potrebni vpisi v uradne evidence za HE Boštanj. LITERATURA IN VIRI: Dogovor o spremembi in dopolnitvi protokola o izmenjavi podatkov med zemljiško knjigo, zemljiškim katastrom in katastrom stavb, Ljubljana 14.7.2009. http://www.gu.gov.si/fileadmin/gu.gov.si/pageuploads/projekti/zk/dogovor_zk-gurs.pdf (1.10.2011) Grilc, M., Puhar, M., Vugrin, M. (2004). Metodološko tehnološke rešitve vodenja in vzdrževanja zbirke podatkov o dejanski rabi zemljišč. Ljubljana, Geodetska uprava R Slovenije: 13 f. Grilc, M., Vugrin, M. (2004). Metodologija za prevzem podatkov MKGP in njihova vsebinska dopolnitev. Ljubljana, Geodetska uprava R Slovenije: 117 f. Hašaj, M: Elaborat za spremembo dejanske rabe v evidenci dejanske rabe prispevek na GEOblogu. http://www.geovrata.si/geoblog/ (1.11.2013) Interpretacijski ključ - Podroben opis metodologije zajema dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč - verzija 5.2.(2011). Ljubljana. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Direktorat za kmetijstvo, Služba za register kmetijskih gospodarstev: 86 f. Interpretacijski ključ priročnik za izobraževanje. Projekt posodobitve nepremičnin. (2004). Ljubljana. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano:58 f. Izboljšava lokacijskih podatkov zemljiškega katastra Tehnična dokumentacija. http://www.gu.gov.si/fileadmin/gu.gov.si/pageuploads/jvn_2013/razpis/2.izboljsava_lok._p odatkov_zk/razpisna_tehnicni_del.doc (10.10.2013). Metodologija vzpostavitve dejanske rabe v zemljiškem katastru. http://www.eprostor.gov.si/fileadmin/zk/dejanka_raba/metodologija_dejanska_raba_gu_2013_avgust.pdf (20.10.2013) Marolt, N., Vugrin, M. (2012). Razmerje med evidentiranjem in pravnimi režimi na področju voda. Geodetski vestnik 56, 4: 698-712. Podatki o vrstah rabe zemljišč, katastrskih kulturah in razredih.(2011). Ljubljana. Geodetska uprava RS: 16f. Pravilnik o določitvi vodne infrastrukture. UL RS št. 355-01-150/2004-46/2005: 1880. Pravilnik o podrobnejšem načinu določanja meje vodnega zemljišča tekočih voda. UL RS št. 0071-157/2006-129/2006: 5436.

- 201 - AKTUALNI PROJEKTI S PODROČJA Pravilnik o vsebini in načinu vodenja zbirke podatkov o dejanski rabi prostora. UL RS št. 350-01-33/2003-9/2004: 415. Pravilnik o vodenju vrst rabe zemljišč v zemljiškem katastru. UL SRS št. 45/G-49-81-41/1982: 1787. Spletna stran Geodetske uprave - Upravljavci nepremičnin. http://www.gu.gov.si/si/storitve/upravljavci_nepremicnin/ (20.10.2013) Šifrant in opis vrst dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljiš. http://www.uradni-list.si/files/rs_- 2008-122-05471-OB~P001-0000.PDF (20.10.2013). Triglav, J. (2010). Kakovostni prostorski podatki kot podlaga za razvoj podeželja. V Zavodnik Lamovšek,A. (ur.), Fikfak, A. (ur.), Barbič, A. (ur.), Podeželje na preizkušnji. Ljubljana: Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo : Geodetski inštitut Slovenije. Uredba o načinu vpisa upravljavcev nepremičnin v zemljiški kataster in kataster stavb. UL RS št. 00719-88/2006/5-121/2006: 5176. Zakon o evidentiranju nepremičnin (ZEN). UL RS št. 720-02/00-3/6-47/2006: 2024, UL RS št. U-I- 464/06-13-65/2007: 3564. Zakon o evidentiranju nepremičnin, državne meje in prostorskih enot (ZENDMPE). UL RS št. 720-02/00-3/1-52/2000: 2447, UL RS št. U-I-74/01-15-37/2002: 1731, UL RS št. U-I-230/00-40- 44/2003:2135. Zakon o prostorskem načrtovanju (ZPNačrt). UL RS št. 800-01/06-8/1-33/2007: 1761, UL RS št. 800-01/09-6/46: 4890, UL RS št. 800-01/12-10/31-57/2012: 2413. Zakon o spremembah Zakona o ugotavljanju katastrskega dohodka (ZUKD-1A). UL RS št. 435-05/12-1/13-47/2012: 1960. Zakon o spremembah Zakona o ugotavljanju katastrskega dohodka (ZUKD-1B). UL RS št. 435-05/12-1/13-55/2013: 2063. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini (ZDoh-2H). UL RS št. 435-01/10-38/68-106/2010: 5477. Zakon o urejanju prostora (ZUreP-1). UL RS št. 800-01/89-1/20-110/2002: 5386. Zakon o vodah (ZV-1). UL RS št. 802-01/91-3/16-67/2002: 3237, RS št. 802-01/91-3/24-57/2008: 2417, UL RS št. 802-01/12-3/26-57/2012: 2418. Zakon o zemljiškem katastru (ZZKat). UL SRS št. 45-4/74-16/1974. Zakon o zemljiški knjigi (ZZK-1). UL RS št. 720-02/93-1/13-58/2003: 2857, UL RS št. 720-02/93-1/23-45/2008: 1985, UL RS št. 720-02-3/2009-16-28/2009: 1188, UL RS št. 720-02/10-13/42/2011: 1095.