UNIVERZA V MARIBORU PRAVNA FAKULTETA MARIO NIDERL UPORABA 64. ČLENA STVARNOPRAVNEGA ZAKONIKA V SODNI PRAKSI Diplomsko delo Maribor, 2016

UNIVERZA V MARIBORU PRAVNA FAKULTETA MARIO NIDERL UPORABA 64. ČLENA STVARNOPRAVNEGA ZAKONIKA V SODNI PRAKSI Diplomsko delo Maribor, 2016

UNIVERZA V MARIBORU PRAVNA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO UPORABA 64. ČLENA STVARNOPRAVNEGA ZAKONIKA V SODNI PRAKSI Študent: Mario Niderl Študijski program: UNI-B1-PRAVO Študijska smer: Pravo Mentor: izr. prof. dr. Renato Vrenčur Maribor, november 2016

ZAHVALA Zahvaljujem se vsej družini, predvsem partnerki Moniki za vso podporo in pomoč v času študija. Zahvaljujem se tudi sinu Urbanu za izkazano potrpežljivost in predvsem njegovo pridnost, ki mi je omogočala neoviran študij.

POVZETEK Diplomsko delo obsega obravnavo instituta pridobitve lastninske pravice od razpolagalno nesposobne osebe in pregled sodne prakse. V našem pravnem redu je razpolagalna sposobnost eden od temeljnih pogojev za prenos lastninske pravice. Vendar pa tudi naša stvarnopravna zakonodaja, podobno kot večina evropskih, na premičninskem področju omogoča tudi pridobitev lastninske pravice od nelastnika, torej nekoga ki nima razpolagalne sposobnosti, predvsem s ciljem, da se čim bolj varuje pravni promet in s tem dobroverni pridobitelji. Možnost pridobitve lastninske pravice od razpolagalno nesposobne osebe, je predvidena v 64. členu Stvarnopravnega zakonika, pod naslovom»posebni primeri pridobitve«. Vendar pa je pomembno poudariti, da je mogoče pridobiti lastninsko pravico kljub dejstvu, da ni izpolnjena predpostavka razpolagalne sposobnosti le, če so izpolnjeni vsi kumulativno postavljeni pogoji, kot jih določa zakon. V diplomskem delu so razčlenjeni vsi pogoji za pridobitev lastninske pravice od razpolagalno nesposobne osebe, vključena je tudi sodna praksa, ki v je skozi sodne odločbe vzpostavila merila za presojo izpolnjevanja zakonskih pogojev za pridobitev lastninske pravice od razpolagalno nesposobne osebe. Predvsem so se sodišča skozi sodne odločbe ukvarjala s presojo dobrovernosti pridobitelja lastninske pravice, nekaj sodnih odločb se nanaša tudi na druge zakonske pogoje. V zaključku diplomskega dela, je na kratko predstavljena problematika protipravno prilaščenih vozil in uporaba instituta pridobitve lastninske pravice od razpolagalno nesposobne osebe v postopkih zasega takih vozil s strani državnih organov ter postopkih vračanja le teh. Na kratko so predstavljeni tudi pogoji za odškodninsko odgovornost v primeru protipravnih zasegov oziroma morebitnih nepravilnosti pri vračanju zaseženih vozil njihovim lastnikom. Ključne besede: lastninska pravica, pridobitev lastninske pravice od razpolagalno nesposobne osebe, dobrovernost, odplačnost, protipravna prilastitev, zaseg, odškodninska odgovornost.

ABSTRACT The diploma thesis encompasses the treatment of the institute of the acquisition of property right from a disposition incapacitated person, and an overview of relevant case law. In our legal system the disposition ability represents one of the fundamental prerequisites for the transfer of property right. However, our In Rem legislation, as is the case in most European countries, in the field of property also allows for the acquisition of property right from the non-owner, meaning someone who does not have the disposition ability, in particular with the aim to protect to the greatest extent the legal transactions and thus bona fide acquirers. The possibility of the acquisition of property right from a disposition incapacitated person is provided in the Article 64 of the Property Code, under the heading Specific cases of acquisition. However, it is important to emphasize that it is possible to obtain property right despite of the fact that the assumption of disposition ability is not fulfilled, only in cases when all of the cumulative conditions are met as required by the law. In the diploma thesis all the legal conditions for the acquisition of property right from a disposition incapacitated person are discussed, including the judicial practice, which has through court decisions established criteria for assessment of compliance with the legal requirements for the acquisition of property right from a disposition incapacitated person. The majority of the court decisions considered deal with the assessment of the good faith of the acquirer of the property right, whereas a number of court decisions also refer to other legal conditions. In the conclusion of the diploma thesis, I briefly present the problematics of unlawful acquisition of vehicles and the application of the institute of acquisition of property right from the disposition incapacitated person in proceedings of seizure of such vehicles by public authorities, and their subsequent return to their lawful owners. I briefly present the conditions for the liability for damages in cases of unlawful seizures, as well as in cases of possible irregularities concerning the return of seized vehicles to their lawful owners.

Keywords: the right to property, the acquisition of property right from the disposition incapacitated person, in good faith, remuneratory, unlawful acquisition, seizure, liability for damages.

Kazalo Uvod... 1 1. Pojem in pridobitev lastninske pravice... 2 1.1. Pridobitev lastninske pravice na premičninah od razpolagalno nesposobne osebe, kot način pridobitve lastninske pravice... 3 2. Razvoj ureditve pridobitve lastninske pravice od razpolagalno nesposobne osebe v našem pravnem prostoru... 5 3. Pojem pridobitve lastninske pravice na premičninah od razpolagalno nesposobne osebe... 8 4. Predpostavke a non domino... 9 4.1. Dobra vera... 9 4.2. Odplačnost... 13 4.3. Drugi pogoji iz 40. člena SPZ... 14 4.4. Primeri pridobitve iz drugega odstavka 64. člena SPZ... 15 5. Usoda pravic tretjih... 18 6. Stvar posebnega pomena... 18 7. Povezava s priposestvovanjem... 19 8. Varstvo pred omejeno razpolagalno sposobnostjo... 19 9. Predstavitev problematike protipravno prilaščenih vozil v Republiki Sloveniji s statistiko... 20 9.1. Prikaz statističnih podatkov protipravno prilaščenih vozil... 21 9.2. Odškodninska odgovornost Republike Slovenije v primeru neupravičenih zasegov in nepravilnosti pri vračanju zaseženih vozil in sodna praksa... 22 Sklep... 27 Bibliografija... 28 Literatura... 28 Pravni viri... 28 Sodne odločbe... 29 Seznam tabel... 29

Uvod Stvarnopravni zakonik v 64. členu ureja pridobitev lastninske pravice od razpolagalno nesposobne osebe. O tem ali gre v primeru 64. člena za pridobitev na podlagi zakona ali pa gre za poseben primer pravnoposlovne pridobitve so bila še do nedavnega v stroki mnenja deljena. V zadnjem času pa je stroka mnenja poenotila in zavzela stališče, da gre za pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona. Tudi sam menim, da gre za pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona, saj sam zakon določa pogoje, ki morajo biti izpolnjeni za pridobitev lastninske pravice ne glede na voljo prejšnjega lastnika stvari. Prav tako ne gre za pridobitev lastninske pravice od nelastnika, saj le ta nima razpolagalne sposobnosti in posledično od njega lastninske pravice ni mogoče pridobiti. Uporaba instituta pridobitve lastninske pravice od razpolagalno nesposobne osebe bo, seveda ob izpolnjevanju zakonskih pogojev, prišla v poštev v primeru naslednje praktične situacije. Vzemimo da oseba A kot lastnik, posodi motorno žago sosedu B, ta pa brez privolitve lastnika motorno žago proda tretjemu C. V diplomskem delu je v prvem poglavju na kratko opisan pojem in pridobitev lastninske pravice ter pridobitev lastninske pravice na premičninah od razpolagalno nesposobne osebe, kot način pridobitve lastninske pravice. V nadaljevanju sem se lotil razlage samega pojma pridobitve lastninske pravice od razpolagalno nesposobne osebe in podrobneje opredelil predpostavke pridobitve ter ob razlagi vključil tudi sodno prakso. V zadnjem poglavju sem predstavil tudi problematiko protipravno prilaščenih vozil v Republiki Sloveniji, katerih dobroverni kupci izpolnjujejo vse predpostavke za pridobitev lastninske pravice na podlagi 64. člena SPZ, policija pa to vozilo zaseže, ker utegne biti dokaz v kazenskem postopku. Ob vračanju zaseženega vozila, ko to v postopku več ni potrebno kot dokaz se postavi vprašanje komu vozilo vrniti. Glede obravnavane problematike sem vključil tudi aktualno sodno prakso. 1

1. Pojem in pridobitev lastninske pravice Lastninska pravica je poleg zastavne pravice, služnosti, pravice stvarnega bremena in stavbne pravice, ena izmed pravic stvarnega prava, ki so naštete v 2. členu Stvarnopravnega zakonika. 1 SPZ v 37. členu lastninsko pravico opredeljuje kot pravico imeti neko stvar v posesti, jo uporabljati, uživati in z njo razpolagati. V istem členu je prav tako določeno, da lastninska pravica ne more biti vezana na rok ali pogoj, razen če zakon določa drugače, s tem pa se omejuje možnost začasnih ali pogojnih prenosov lastninske pravice. 2 Zakonodaja dopušča pogojni prenos na premičninskem področju v 63. členu SPZ. 3 Naš zakonodajalec se je odločil za tradicionalno opredelitev, ki opredeljuje lastninsko pravico prek treh klasičnih lastniških upravičenj: -pravice do posesti (ius possidenti), -pravice do uporabe in uživanja stvari (ius utendi et fruendi), -pravice do razpolaganja s stvarjo (ius abutendi). 4 Pravne temelje za pridobitev lastninske pravice določa zakon. Pridobitev tako lahko temelji na pravnem poslu, zakonu, dedovanju ali odločbi državnega organa. Podobno kot pri pravicah stvarnega prava, kjer govorimo o zaprtem sistemu stvarnih pravic, 5 govorimo tudi o zaprtem sistemu pravnih temeljev pridobitve lastninske pravice, kar pomeni, da se lastninska pravica lahko pridobi zgolj na eni izmed navedenih podlag. 6 Lastninska pravica se pridobi na podlagi zakona, ko so izpolnjeni zakonski pogoji. Vse načine pridobitve lastninske pravice na podlagi zakona, prištevamo med izvirne načine pridobitve lastninske pravice. Naš SPZ pozna naslednje načine pridobitve lastninske pravice na podlagi zakona: -priposestvovanje, 1 Uradni list RS, št. 87/2002, 91/2013, v nadaljevanju SPZ. 2 Povzeto po M. Tratnik, Stvarnopravni zakonik (SPZ)/ z uvodnimi pojasnili, Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana 2010, str. 56. 3 63.člen SPZ: Prenos lastninske pravice na premičnini se lahko veže na razvezni ali odložni pogoj, zlasti kot prenos lastninske pravice v zavarovanje ali pridržek lastninske pravice. 4 Povzeto po M. Juhart, M. Tratnik, R. Vrenčur, Stvarno pravo, GV Založba, Ljubljana 2007, str. 206. 5 Numerus clausus, načelo omejenega števila stvarnih pravic. 6 Povzeto po M. Juhart, M. Tratnik, R. Vrenčur, Stvarno pravo, GV Založba, Ljubljana 2007, str. 219. 2

-prilastitev (okupacija), -najdba, -najdba zaklada, -prirast, -spojitev, -pomešanje, -izdelava nove premičnine, -pridobitev lastninske pravice na plodovih, -pridobitev lastninske pravice od razpolagalno nesposobne osebe, -pridobitev lastninske pravice na nepremičnini na podlagi načela zaupanja v zemljiško knjigo. 7 1.1. Pridobitev lastninske pravice na premičninah od razpolagalno nesposobne osebe, kot način pridobitve lastninske pravice Pod naslovom» Posebni primeri pridobitve«je v 64. členu SPZ urejena pridobitev lastninske pravice na premičninah od osebe, ki nima razpolagalnega upravičenja. Sama uvrstitev tega načina pridobitve lastninske pravice je bila še nedolgo nazaj v pravni teoriji precej sporna. Nekateri avtorji so menili, da gre za pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona, drugi so jo šteli za poseben primer pravnoposlovne pridobitve. 8 V SPZ s komentarjem iz leta 2016 je Matjaž Tratnik spremenil stališče, ki ga je zastopal v preteklih delih. Zapisal je:»gre namreč za pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona, ki pa je vedno povezana z neuspešno pravnoposlovno pridobitvijo.«9 Nikoli pa ni bilo dileme o tem, da gre za izvirno oziroma originarno pridobitev, 10 saj lastninska 7 Povzeto po M. Juhart, M. Tratnik, R. Vrenčur, Stvarno pravo, GV Založba, Ljubljana 2007, str. 250. 8 Primerjaj R. Vrenčur, A. Berden, M. Tratnik, V. Rijavec, T. Frantar, T. Keresteš, M. Juhart, Nov stvarno pravo, Studio Linea: Zavod Codex Iurus, Maribor 2002, str. 79 in M. Tratnik, M. Juhart, A. Berden, T. Keresteš, V. Rijavec, A. Vlahek, R. Vrenčur, Stvarnopravni zakonik s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2004, str. 322. 9 M. Tratnik, M. Juhart, R. Vrenčur, Stvarnopravni zakonik s komentarjem, Uradni list Republike Slovenije, Pravna fakulteta v Mariboru, Ljubljana 2016, str. 397. 10 Pri izvirnem načinu pridobitve lastninske pravice pridobitelj dobi lastninsko pravico na novo, ne glede na to če je stvar pred pridobitvijo imela lastnika ali ne. 3

pravica na novo nastane pri pridobitelju in se ne pridobi od prednika. 11 Ko in če so izpolnjeni pogoji za pridobitev lastninske pravice od razpolagalno nesposobne osebe 12 postane pridobitelj takoj lastnik stvari. 13 V sodbi VSL sodba II Cp 2017/2015 je Višje sodišče v Ljubljani kljub temu zapisalo:»tožnik je postal lastnik vozila šele z ugotovitveno sodbo. V skladu s 64. členom SPZ gre namreč za poseben primer pridobitve, in sicer originarno pridobitev. Lastninska pravica se ne pridobi od prednika, temveč na novo nastane pri pridobitelju.«14 Takšna obrazložitev zavrnitve odškodninskega zahtevka s strani sodišča je z vidika originarne pridobitve lastninske pravice neprimerna in tudi neskladna s predhodnimi sodnimi odločbami. Res je, da v obravnavanem primeru vozilo ni bilo zaseženo protipravno, saj je bil zaseg opravljen skladno in na podlagi Zakona o kazenskem postopku. 15 Tudi ob vračanju vozila so bile pravilno upoštevane določbe ZKP. S tem je odpadla protipravnost ravnanja pri zasegu oz. vračanju vozila. V nadaljevanju obrazložitve je sodišče s povsem neprimerno obrazložitvijo zavrnilo navedbe tožnika, da je postal lastnik že z izročitvijo vozila ob nakupu. V kolikor je tožnik izpolnjeval pogoje iz 64. člena SPZ je vsekakor pridobil lastninsko pravico že ob izročitvi vozila, vendar to ni ovira za zaseg vozila v kazenskem postopku, kot bo predstavljeno tudi v poglavju Predstavitev problematike protipravno prilaščenih vozil v Republiki Sloveniji s statistiko. S tako nepremišljeno oz. nespretno obrazložitvijo, sicer povsem upravičene zavrnitve odškodninskega zahtevka, je sodišče postavilo povsem nasprotno trditev v zvezi z načinom pridobitve lastninske pravice od razpolagalno nesposobne osebe, kot jo je v zvezi z originarno pridobitvijo isto sodišče zapisalo v sodbi VSL sodba in sklep I Cp 3696/2009. Takšne nasprotujoče si trditve vsekakor ne pripomorejo k vzpostavitvi enote sodne prakse, prav tako pa ne sledijo ugotovitvam pravne teorije. VSL sodba in sklep I Cp 3696/2009»Z ugotovitveno sodbo sodišče ugotovi, da je prišlo do originarne pridobitve lastninske pravice, vendar se v tem primeru lastninska pravica pridobi na podlagi zakona in ne na 11 Povzeto po M. Tratnik, M. Juhart, A. Berden, T. Keresteš, V. Rijavec, A. Vlahek, R. Vrenčur, Stvarnopravni zakonik s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2004, str. 322. 12 A non domino. 13 Povzeto po M. Juhart, M. Tratnik, R. Vrenčur, Stvarno pravo, GV Založba, Ljubljana 2007, str. 262. 14 VSL sodba II Cp 2017/2015 z dne 23.09.2015. 15 Uradni list RS, št. 32/12 uradno prečiščeno besedilo, 47/13, 87/14 in 8/16 odl. US, v nadaljevanju ZKP. 4

podlagi sodbe. V obravnavanem primeru pa ni šlo za originarno pridobitev lastninske pravice tožnika, pač pa je šlo za stanje, ko je imel sicer formalnopravno pravilen vpis materialnopravne pomanjkljivosti, to pa se lahko sanira z izbrisno tožbo, ne pa z ugotovitveno.«16 Že samo ime ugotovitvene sodbe nam pove, da z njo sodišče izreče (ugotovi), ali obstaja oziroma ne obstaja določena pravica ali pravno razmerje. 17 Z ugotovitveno sodbo se ne razveže, spremeni ali na novo oblikuje določeno pravno razmerje kot to velja za oblikovalno sodbo. 18 2. Razvoj ureditve pridobitve lastninske pravice od razpolagalno nesposobne osebe v našem pravnem prostoru V pravnih ureditvah skoraj vseh držav na svetu, je poznana dobroverna pridobitev lastninske pravice na premičninah od razpolagalno nesposobne osebe. Ureditev je domala povsod drugačna kot ureditev v rimskem pravu, kjer je bil temelj na načelu neomejene vindikacije, 19 kar pomeni, da se je lastninska pravica lahko pridobila le od lastnika. Danes bi bila tovrstna ureditev predvsem nepraktična, saj bi bil promet v primeru, da bi moral kupec zmeraj raziskovati ali prodajalec lahko razpolaga s stvarjo, znatno otežen. V modernih ureditvah je tako uveljavljeno načelo zaščite poštenega pridobitelja. 20 V slovenskem pravnem prostoru pridobitev lastninske pravice od razpolagalno nesposobne osebe ureja SPZ. Pred uveljavitvijo SPZ pa je bil ta način pridobitve lastninske pravice urejen v Zakonu o temeljnih lastninskopravnih razmerjih 21 Originarno pridobitev lastninske pravice od nelastnika je ZTLR urejal v 31. členu, ki pravi: 16 VSL sodba in sklep I Cp 3696/2009 z dne 02.12.2009. 17 Povzeto po L. Ude, Civilno procesno pravo, Uradni list Republike Slovenije d.o.o., Ljubljana 2002, str 302. 18 Povzeto po L. Ude, Civilno procesno pravo, Uradni list Republike Slovenije d.o.o., Ljubljana 2002, str 302. 19 Nemo plus iuris ad alium transerre potest, quam ipse habet. 20 Povzeto po R. Vrenčur, Pridobitev lastninske pravice od razpolagalno nesposobne osebe, Zbornik/ Dnevi slovenskih pravnikov od 15. do 17. oktobra 1998 v Portorožu, Gospodarski vestnik, Ljubljana 1998, str. 1234. 21 Uradni list SFRJ, št. 6/80, 20/80 popr., 36/90, v nadaljevanju ZTLR. 5

(1)Dobroverna oseba pridobi lastninsko pravico na premični stvari, pridobljeni odplačno od nelastnika, ki v okviru svoje dejavnosti daje take stvari v promet, od nelastnika, kateremu je lastnik izročil stvar v posest na podlagi pravnega posla, ki ni podlaga za pridobitev lastninske pravice, ali na javni dražbi. (2)Prejšnji lastnik lahko zahteva od dobrovernega pridobitelja, naj mu stvar vrne proti plačilu po prometni ceni, če ima stvar zanj poseben pomen. (3)Zahteva iz drugega odstavka tega člena ni več mogoča po preteku enega leta, odkar je bila pridobljena lastninska pravica na taki stvari. Potreba po izpolnjevanju pogojev iz 31. člena ZTLR izhaja tudi iz Sodbe II Ips 350/2000»Pridobitev lastninske pravice na premični stvari od nelastnika, ureja prvi odstavek 31. člena Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (naprej ZTLR). To določilo ureja pogoje, ki morajo biti izpolnjeni, da lahko kdo postane lastnik premične stvari, ki jo je dobil od nelastnika. Pridobitnik stvari mora biti dobroveren, pridobiti pa jo mora odplačno od nelastnika - ki v okviru svoje dejavnosti daje stvari v promet - ali kateremu je lastnik izročil stvar v posest na podlagi pravnega posla, ki ni podlaga za pridobitev lastninske pravice - ali na javni dražbi. Sodišči nižjih stopenj sta zavrnitev tožnikovega zahtevka oprli na zaključek, da tožnik ni dobroveren pridobitelj, da spornega avtomobila ni pridobil odplačno ter da ga je pridobil od osebe, kateri je lastnica izročila avtomobil v posest na podlagi pravnega posla, ki ni podlaga za pridobitev lastninske pravice (pooblastilo). Po presoji revizijskega sodišča sta sodišči nižjih stopenj utemeljeno zavrnili tožnikov zahtevek (čeprav zaključek o neodplačnosti posla ni pravilen, ker ta pri kupni pogodbi ni odvisna od dejstva, ali je bila kupnina že plačana).«22 Leta 2003 je bil sprejet SPZ. Ta v 64. členu na novo ureja pridobitev a non domino. 64.člen SPZ pravi: 22 Sodba II Ips 350/2000 z dne 24.01.2001. 6

(1) Lastninska pravica na premičnini se pridobi, tudi če prenosnik ni imel pravice razpolagati s stvarjo, če je pridobitelj v trenutku izročitve v dobri veri in če je pridobil stvar na podlagi odplačnega pravnega posla in so izpolnjeni drugi pogoji iz 40. člena tega zakona. (2) Lastninska pravica se pridobi na način iz prejšnjega odstavka samo, če je bila premičnina prodana na javni dražbi, če prenosnik daje v okviru svoje dejavnosti takšne premičnine v promet ali če je prenosnik pridobil premičnino v posest po volji njenega lastnika. (3) Če je bila izročitev opravljena s posestnim konstitutom, pridobitelj pridobi lastninsko pravico takrat, ko mu prenosnik izroči stvar v neposredno posest, razen če takrat ni več v dobri veri. (4) S pridobitvijo lastninske pravice po določilih prejšnjih odstavkov ugasnejo vse druge pravice na stvari, če je pridobitelj v dobri veri mislil, da te pravice ne obstajajo. (5) Prejšnji lastnik lahko v enem letu od prenehanja lastninske pravice zahteva od pridobitelja, naj mu premičnino proda po prometni ceni, če ima ta zanj poseben pomen. Nova stvarnopravna ureditev, kot je urejena v sedaj veljavnem SPZ, odpravlja nekaj pomembnih pomanjkljivosti v primerjavi z ureditvijo iz ZTLR. Tako na primer SPZ drugače kot ZTLR zahteva, da se stvar pridobi v posest drugače kot s posestnim konstitutom, saj varstvo pridobitelja, ki je stvar sam pustil pri prenosniku ne bi bilo utemeljeno. 23 Še pomembnejša je novost napram ZTLR, ki daje varstvo tudi v primeru, ko lastnik A stvari izroči stvar pridobitelju B na podlagi pravnega posla, ki je podlaga za prenos lastninske pravice, ta pa stvar kot prenosnik odsvoji naprej tretji dobroverni osebi C, naknadno pa pride do razveljavitve pravnega posla med lastnikom stvari in pridobiteljem, z učinki ex tunc. V skladu s kavzalnim sistemom, se šteje, da prenosnik B ki je odsvojil premičnino dobrovernemu C, sam nikoli ni pridobil lastninske pravice in posledično ni bil sposoben razpolagati s stvarjo. Pa vendar je B pridobil premičnino v posest po volji lastnika A, čeprav na podlagi razveljavljene pogodbe. V takem primeru dobroverni C po novi ureditvi lahko pridobi lastninsko pravico, seveda pod pogojem, da izpolnjuje vse ostale pogoje iz 64. Člena SPZ. ZTLR je dajal varstvo le v primeru, ko je 23 Povzeto po M. Tratnik, M. Juhart, A. Berden, T. Keresteš, V. Rijavec, A. Vlahek, R. Vrenčur, Stvarnopravni zakonik s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2004, str. 325. 7

bila prenosniku stvar izročena na podlagi pravnega posla, ki ni podlaga za pridobitev lastninske pravice. 24 Posledično uporaba instituta pridobitve lastninske pravice od razpolagalno nesposobne osebe v primeru razveljavitve pogodbe ni prišla v poštev. Posamezne predpostavke in pogoje bom podrobneje razčlenil v nadaljevanju. 3. Pojem pridobitve lastninske pravice na premičninah od razpolagalno nesposobne osebe Pojem a non domino oriše pridobitev lastninske pravice na premičnini od osebe, ki nima razpolagalne sposobnosti. Načeloma velja, da je razpolagalna sposobnost temeljni pogoj za prenos lastninske pravice, hkrati pa tudi edina predpostavka od katere so dopustne izjeme kadar to narekujejo drugi interesi. Tu so mišljeni predvsem interesi pravnega prometa in dobrovernega tretjega, ki je premičnino kupil od nekoga ki nima razpolagalne sposobnosti, pa tega ni vedel. Pravni promet bi bil znatno otežen, če bi moral kupec zmeraj preverjati ali je prodajalec dejanski lastnik stvari ali če je pooblaščen za razpolaganje s to stvarjo. 25 Na premičninskem področju, razen nekaj izjem v zvezi z neposestno zastavno pravico, ni mogoče vpisovati stvarnih pravic v javne registre. Na premičninskem področju je v nasprotju z nepremičninskim področjem le posest tista, ki zagotavlja publiciteto lastninske pravice. 26 Posledično je še toliko bolj pomembno, da je zakonsko zagotovljeno varstvo dobrovernega pridobitelja. Tudi Iz sodbe II Ips 18/2006 izhaja namen varstva pravnega prometa in dobrovernega pridobitelja ob pridobitvi lastninske pravice na podlagi 64. člena SPZ, saj pridobitelju ne nalaga dolžnost preverjanja o pravnem stanju stvari v evidencah, ki nimajo publicitetnega učinka.»ob izkazani dobri veri je druga toženka na osebnem avtomobilu, ki je premična stvar, s sklenitvijo kupne pogodbe in izročitvijo avtomobila pridobila lastninsko pravico, čeprav je avto pridobila od nelastnika, torej A. d.o.o., M., ker ta v okviru svoje dejavnosti, razvidne iz imena, take stvari daje v promet. Začasna odredba o prepovedi odtujitve avtomobila, opisana v uradni evidenci motornih vozil pri upravni enoti, ni 24 Povzeto po M. Tratnik, M. Juhart, A. Berden, T. Keresteš, V. Rijavec, A. Vlahek, R. Vrenčur, Stvarnopravni zakonik s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2004, str. 326. 25 Povzeto po M. Juhart, M. Tratnik, R. Vrenčur, Stvarno pravo, GV Založba, Ljubljana 2007, str. 241-242. 26 Za razliko od nepremičninskega področja, kjer publicitetno funkcijo predstavlja zemljiška knjiga. 8

vplivala na dobrovernost kupca, ker tak vpis nima publicitetnega učinka, saj ne gre za javno knjigo. Toženkina nadaljnja uporaba avtomobila tudi po prejemu tožbe ne pomeni nedopustnega ravnanja v smislu odškodninskega delikta.«27 4. Predpostavke a non domino Pridobitelj pridobi lastninsko pravico na premičnini, tudi če ni izpolnjena predpostavka razpolagalne sposobnosti, če so kumulativno izpolnjeni naslednji pogoji: -da je pridobitelj v dobri veri -da je pridobil stvar na podlagi odplačnega pravnega posla -da so izpolnjeni drugi pogoji iz 40. člena SPZ, kar pomeni: 1) da je bila stvar pridobljena na podlagi veljavnega pravnega naslova 2) da je bil med prenosnikom in pridobiteljem sklenjen razpolagalni pravni posel 3) da je bila stvar pridobitelju izročena drugače kot s posestnim konstitutom -da gre za enega izmed treh primerov, določenih v drugem odstavku 64. člena SPZ, in sicer: 1) da je premičnina prodana na javni dražbi, 2) da prenosnik daje take premičnine v promet v okviru svoje dejavnosti, 3) da prenosnik pridobi premičnino v posest po volji njenega lastnika. 28 4.1. Dobra vera Dobrovernost je ena izmed poglavitnih predpostavk, ki opraviči pridobitev lastninske pravice na strani pridobitelja in izgubo lastninske pravice na strani lastnika, ki za pridobitev praviloma niti ne ve. Dobrovernost v smislu 64. člena SPZ pomeni, da pridobitelj ne sme vedeti, niti mu ni treba vedeti, da prenosnik ni upravičen do 27 Sodba II Ips 18/2006 z dne 17.04.2008. 28 Povzeto po M. Tratnik, M. Juhart, A. Berden, T. Keresteš, V. Rijavec, A. Vlahek, R. Vrenčur, Stvarnopravni zakonik s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2004, str. 323. 9

razpolaganja s stvarjo. Največkrat to pomeni, da mora pridobitelj utemeljeno verjeti, da je prenosnik lastnik stvari oziroma, da je vsaj od lastnika ali na podlagi zakona pooblaščen, da razpolaga z njo. Pridobitelj utemeljuje svojo dobro vero na dejstvu, da ima prenosnik stvar v posesti. Posest prenosnika skupaj s pravno domnevo iz drugega odstavka 11. člena SPZ 29 povzroča, da pridobitelj upravičeno verjame, da ima prenosnik na stvari lastninsko pravico. Pomembno je da pri tem ne ravna neskrbno. 30 Tudi sodna praksa gre skladno s pravno teorijo pri razlagi dobrovernosti dlje od posesti, saj v primerih ugotavljanja lastništva na avtomobilih, ni dovolj le to, da ga ima prenosnik v posesti. Pri presoji dobrovernosti se upošteva tudi ali bi glede na okoliščine pridobitelj moral in mogel vedeti da prenosnik nima razpolagalne sposobnosti. Pri tem se presoja izkazana skrbnost pridobitelja. Tako je lahko relevanten tudi vpis o lastništvu v prometnem dovoljenju ali pa denimo zelo visoka vrednost predmeta o lastništvu katerega teče postopek. Višje sodišče v Ljubljani je tako v zadevi II Cp 320/2014 v jedru zapisalo:»za pridobitev lastninske pravice na avtomobilu sicer velja tudi pridobitni način po določbi 64. člena SPZ, vendar pa presoja dobrovernosti zahteva upoštevanje skrbnosti pridobitelja. Zunanji znak lastninske pravice na avtomobilu ni le posest, temveč tudi vpis v prometnem dovoljenju.«31 Svojo odločitev je podkrepilo z naslednjo obrazložitvijo:»za pridobitev lastninske pravice na avtomobilu sicer velja tudi pridobitni način po določbi 64. člena SPZ, vendar pa presoja dobrovernosti zahteva upoštevanje skrbnosti pridobitelja to pa vodi do ugotovitve, da malomarnost ob sklepanju posla z nelastnikom ne potrjuje dobrovernosti (3). Zunanji znak lastninske pravice na avtomobilu ni le posest, temveč tudi vpis v prometnem dovoljenju. Tožnik pa v obravnavani zadevi ni postopal s skrbnostjo dobrega gospodarja, zato je pravilna odločitev prvostopenjskega sodišča o zavrnitvi njegovega zahtevka.«32 Enaka obrazložitev izhaja tudi iz sodbe VSL sklep II Cp 129/2013 29 Drugi odstavek določa, da se domneva, da je lastniški posestnik premičnine njen lastnik. 30 Povzeto po M. Tratnik, M. Juhart, R. Vrenčur, Stvarnopravni zakonik s komentarjem, Uradni list Republike Slovenije, Pravna fakulteta v Mariboru, Ljubljana 2016, str. 398. 31 VSL sodba II Cp 320/2014 z dne 02.07.2014. 32 VSL sodba II Cp 320/2014 z dne 02.07.2014. 10

» Tožnik je namreč med dokazi predložil kopijo prometnega dovoljenja, v katerem je kot lastnik vozila naveden toženec in ne A. M. d.o.o., ki je tožniku izročil vozilo in ki ga je tožnik upoštevaje njegove navedbe štel za prodajalca vozila. Glede na to ni verjetno izkazano, da ni mogel vedeti, da A. M. d.o.o. ob izročitvi ni imel pravice razpolagati z vozilom «33 Vrhovno sodišče je v sodbi VSRS II Ips 216/2014 v zvezi z izkazano skrbnostjo ob nakupu premičnin večje vrednosti razsodilo:»dobrovernost v kontekstu 64. člena SPZ pomeni, da pridobitelj ne sme vedeti, ali morati vedeti, da prenosnik ni sposoben razpolagati s stvarjo. Še posebej zaradi visoke vrednosti plovila bi se moral toženec nedvomno prepričati o tem, kakšno pravico ima prodajalec na plovilu tudi na podlagi listin, ki bi dokazovale nastanek razpolagalne pravice s stvarjo in se ne bi smel zadovoljiti zgolj z ugotovitvijo, da je prodajalka neposredna posestnica stvari.«34 Dobra vera se zahteva od pridobitelja kot tretje osebe, ne zahteva pa se dobra vera prenosnika, saj ta praviloma tudi ni v dobri veri. 35 Sama vsebina predpostavke dobre vere iz 64. člena SPZ pa ni enaka vsebini predpostavke dobre vere pri priposestvovanju, ki se ugotavlja na podlagi 28. člena SPZ. 36 V 64. členu SPZ se namreč dobra vera nanaša na zmoto glede obstoja lastninske pravice prenosnika, medtem ko gre pri priposestvovanju za zmoto, ki se nanaša na sam obstoj lastne lastninske pravice. 37 Glede na sodno prakso, ki izhaja iz že omenjene sodbe Vrhovnega sodišča II Ips 18/2006 na dobrovernost pridobitelja ne vpliva vsak zapis v javnih registrih ali evidencah. 38 Vpliv na dobrovernost imajo le zapisi v javnih knjigah s publicitetnim učinkom. Dobra vera mora obstajati v trenutku izročitve stvari. Če je bila stvar prvotno izročena s posestnim konstitutom, mora biti dobra vera podana v trenutku naknadne dejanske 33 VSL sklep II Cp 129/2013 z dne 16.01.2013. 34 VSRS sodba II Ips 216/2014 z dne 21.01.2016. 35 Povzeto po M. Tratnik, M. Juhart, A. Berden, T. Keresteš, V. Rijavec, A. Vlahek, R. Vrenčur, Stvarnopravni zakonik s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2004, str. 323. 36 28. člen SPZ: Posestnica oziroma posestnik (v nadaljnjem besedilu: posestnik) ni v dobri veri, če je vedel ali mogel vedeti, da ni upravičen do posesti. 37 Povzeto po M. Juhart, M. Tratnik, R. Vrenčur, Stvarno pravo, GV Založba, Ljubljana 2007, str. 244. 38 Sodba II Ips 18/2006 z dne 17.04.2008. 11

izročitve. Če bi pridobitelj šele potem, ko je bila stvar že izročena, izvedel za okoliščine, ki bi lahko kazale na to, da prenosnik ni imel pravice razpolagati s stvarjo, to ne vpliva na pridobitev lastninske pravice. Velja načelo mala fides superveniens non nocet, 39 saj bi bilo namreč v nasprotju z interesi varnosti pravnega prometa, če bi tretji najprej pridobil lastninsko pravico, potem pa bi mu jo naknadno odvzeli, če bi na odvzem kazali dejstva in okoliščine, ki bi mu postale znane šele kasneje. 40 V primeru, če prenosnik proda in izroči stvar na kateri si pridrži lastninsko pravico se postavi vprašanje ali se dobra vera zahteva le v času sklenitve pravnega posla in izročitve stvari v posest ali ves čas do izpolnitve pogoja, torej do plačila celotne kupnine. Pri tem se je v slovenski pravni teoriji izoblikovalo stališče, da se dobra vera pridobitelja zahteva vse do izpolnitve pogoja, pod katerim je lastninska pravica pridržana. 41 V sodbi II Cp 1826/2011 tudi sodišče sledi ugotovitvam pravne teorije, ko pojasnjuje, kdaj se presoja tožnikova dobrovernost v smislu določbe 64. člena v primeru sklenjene pogodbe o finančnem leasingu.»tožnikovo dobrovernost v smislu določbe 64. člena SPZ je treba presojati na dan, ko je tožnik izpolnil vse svoje obveznosti iz finančnega leasinga do prenosnika in ko bi lahko postal lastnik vozila.«42 Pomembno je še poudariti, da se dobra vera, za razliko od ostalih predpostavk za pridobitev na podlagi 64. člena SPZ, domneva in je stranki, ki se sklicuje na pridobitev lastninske pravice od razpolagalno nesposobne osebe ni potrebno dokazovati. Zakonska podlaga za pravno domnevo je v 9. členu SPZ. 43 Enako ugotavlja tudi sodišče v sodbi VSRS sodba III Ips 22/2015.»SPZ v 64. členu določa posebne primere pridobitve lastninske pravice na premičnini, in sicer za primere, ko ni izpolnjena predpostavka razpolagalne sposobnosti. Lastninsko pravico na premičnini pridobitelj pridobi, če so kumulativno izpolnjeni pogoji iz 64. člena SPZ. Ti so a) dobra vera pridobitelja, b) pridobitev stvari na podlagi odplačnega 39 Naknadna zla vera ne škoduje. 40 Povzeto po M. Juhart, M. Tratnik, R. Vrenčur, Stvarno pravo, GV Založba, Ljubljana 2007, str. 244. 41 Povzeto po R. Vrenčur, Pridobitev lastninske pravice od razpolagalno nesposobne osebe, Zbornik/ Dnevi slovenskih pravnikov od 15. do 17. oktobra 1998 v Portorožu, Gospodarski vestnik, Ljubljana 1998, str. 1239. 42 VSL sodba II Cp 1826/2011 z dne 09.11.2011. 43 9. člen SPZ: Dobra vera se domneva, če se ne dokaže drugače. 12

pravnega posla, c) izpolnjenost drugih pogojev iz 40. člena SPZ (stvar pridobljena na podlagi veljavnega pravnega naslova, med prenosnikom in pridobiteljem je bil sklenjen razpolagalni pravni posel in stvar je bila pridobitelju izročena drugače kot s posestnim konstitutom) in č) pridobitev stvari od osebe, ki v okviru svoje dejavnosti daje takšne premičnine v promet. Izpolnjevanje zakonskih pogojev mora, z izjemo dobre vere, ki se domneva, trditi in dokazati stranka, ki se na pridobitev lastninske pravice od nelastnika sklicuje. V obravnavanem primeru torej tožena stranka.«44 4.2. Odplačnost Odplačnost pravnega posla je naslednji temeljni pogoj, ki se zahteva za pridobitev lastninske pravice od razpolagalno nesposobne osebe. Če želimo, da so izpolnjeni pogoji za a non domino pridobitev, mora biti pravni posel, na podlagi katerega pridobitelj pridobi stvar, odplačne narave. Odplačnost se zahteva zato, ker pridobitelj, ki je stvar dobil neodplačno, ne izgubi ničesar oziroma ne pride v slabši položaj v primeru če bi moral stvar vrniti lastniku. Interes lastnika je v takem primeru namreč močnejši. 45 V katerih primerih gre za odplačni pravni posel je mogoče razumeti široko. Prav gotovo ni dvoma, da gre za odplačni pravni posel v primeru prodajne ali menjalne pogodbe. Med odplačne zavezovalne posle se štejeta tudi pogodba o dosmrtnem preživljanju in pogodba o preužitku, prav tako pa gre za odplačni pravni posel v primeru pogodbe, na podlagi katere se opravi fiduciarni prenos v zavarovanje. Med neodplačne pravne posle štejemo zlasti darilno pogodbo in pogodbo za primer smrti. 46 Sodišče v sodbi II Cp 4049/2011 za primer kupoprodajne pogodbe navaja, da ocena odplačnosti ni odvisna od dejstva, ali je bila kupnina plačana.»po presoji sodišča druge stopnje je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo tožbeni zahtevek tožnice, čeprav je materialnopravno zmotno stališče, da ker tožnica ni dokazala da je plačala kupnino, ni dokazala odplačnosti pravnega posla. Ocena 44 VSRS sodba III Ips 22/2015 z dne 28.10.2015. 45 Povzeto po R. Vrenčur, A. Berden, M. Tratnik, V. Rijavec, T. Frantar, T. Keresteš, M. Juhart, Novo stvarno pravo, Studio Linea, Maribor 2002, str. 81. 46 Povzeto po M. Juhart, M. Tratnik, R. Vrenčur, Stvarno pravo, GV Založba, Ljubljana 2007, str. 245. 13

odplačnosti oziroma neodplačnosti pri kupoprodajni pogodbi ni odvisna od dejstva, ali je bila kupnina plačana.«47 4.3. Drugi pogoji iz 40. člena SPZ Lastninsko pravico je mogoče na podlagi 64. člena SPZ pridobiti izključno v povezavi s pravnoposlovno pridobitvijo lastninske pravice. Tudi v primeru ko ni izpolnjena predpostavka razpolagalne sposobnosti, pridobitelj lahko pridobi lastninsko pravico, vendar le, če so izpolnjene vse ostale predpostavke za pridobitev lastninske pravice. Navedeno pomeni, da mora pridobitev temeljiti na veljavnem pravnem naslovu. 48 64. člen SPZ varuje dobrovernega pridobitelja le pred napakami v razpolagalni sposobnosti prenosnika in ne pred napakami v pravnem poslu. 49 Poleg tega, da mora pridobitev temeljiti na veljavnem pravnem naslovu, mora biti sklenjen tudi razpolagalni pravni posel. Navedeno pomeni, da morajo imeti stranke namen, da pridobitelj pridobi lastninsko pravico. Prav tako mora biti izvršen prenos posesti kot to določa 60. člen SPZ. Glede izročitve so dopustne vse oblike, ki jih določa 60. člen SPZ, 50 razen posestnega konstituta. 64. člen SPZ namreč jasno določa, da mora pridobitelj pridobiti stvar drugače kot s posestnim konstitutom. Varstvo pridobitelja, ki je sam pustil stvar pri prenosniku, namreč v primeru lastnikove reivindikacije, ne bi bilo utemeljeno. Najbolj pride obravnavano pravilo do izraza v primeru, ko prenosnik fiduciarno prenaša stvar, ki ni njegova (bodisi zato, ker na njej obstaja lastninski pridržek, ali ker jo je že prenesel v fiduciarno lastnino). Fiduciarni prenosi se praviloma 47 VSL sodba II Cp 4049/2011 z dne 16.05.2012. 48 40. člen SPZ: Za pridobitev lastninske pravice se zahteva veljaven pravni posel, iz katerega izhaja obveznost prenesti lastninsko pravico, ter izpolnitev drugih pogojev, ki jih določa zakon. 49 Povzeto po M. Tratnik, M. Juhart, A. Berden, T. Keresteš, V. Rijavec, A. Vlahek, R. Vrenčur, Stvarnopravni zakonik s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2004, str. 324. 50 60. člen SPZ: (1) Lastninska pravica na premičnini se pridobi z njeno izročitvijo v posest pridobitelja. (2) Izročitev premičnine se šteje za opravljeno tudi z izročitvijo listine, na podlagi katere lahko pridobitelj razpolaga s premičnino, kot tudi z izročitvijo kakšnega njenega dela, ali pa z izločitvijo ali drugačno označitvijo stvari, ki pomeni njeno izročitev. (3) Izročitev premičnine se šteje za opravljeno s sklenitvijo pravnega posla o prenosu lastninske pravice brez dejanske izročitve: - če je bila premičnina že pred sklenitvijo pravnega posla v posesti pridobitelja (izročitev na kratko roko); - če sta se stranki dogovorili, da premičnina kljub prenosu lastninske pravice še naprej ostane v posesti prenosnika (posestni konstitut). (4) Če je stvar v posesti tretjega, se šteje izročitev premičnine za opravljeno v trenutku, ko je bil tretji obveščen o prenosu lastninske pravice (izročitev na dolgo roko). S tem prenosnik prenese svojo posredno posest na pridobitelja. 14

opravijo s posestnim konstitutom, tako da fiduciar, četudi je v dobri veri, ni varovan na podlagi 64. člena SPZ. 51 Vsekakor je treba vzeti v obzir, da prvotnemu posestnemu konstitutu lahko sledi dejanska izročitev. V takem primeru pridobitelj, pod pogojem, da je še vedno v dobri veri, lahko pridobi lastninsko pravico v trenutku pridobitve neposredne posesti. 52 Višje sodišče v Ljubljani je v zadevi VSL sklep in sodba II Cp 3532/2014 v zvezi s pravnim naslovom in izročitvijo v posest jasno zapisalo:»ker morata biti oba pogoja za pridobitev lastninske pravice na premičnin, to je pravni naslov in pridobitveni način, izpolnjena kumulativno, ima za posledico nepridobitve lastninske pravice že izostanek enega izmed obeh pogojev. Povedano drugače, lastninske pravice na premičnini ni možno pridobiti, če ni potrebnega pravnega naslova za njeno pridobitev in če obenem premičnina pridobitelju ni izročena v posest.«53 V VSL sodbi II Cp 4049/2011 sodišče odloči da tožnica ne pridobi lastninske pravice zaradi odsotnosti razpolagalnega pravnega posla:»tudi, če bi se štelo, da je bila kupoprodajna pogodba za sporno vozilo sklenjena, pa tožnica lastninske pravice ni pridobila, ker ji sporno vozilo ni bilo izročeno v posest (manjka razpolagalni pravni posel).«54 4.4. Primeri pridobitve iz drugega odstavka 64. člena SPZ Člen 64 SPZ daje dobrovernemu pridobitelju premičnine, ki je premičnino pridobil odplačno, varstvo le v primeru, če gre za določene primere pridobitve, kjer je prisoten posebej močan interes varnosti pravnega prometa ali očitek, ki se lahko naperi proti lastniku stvari. Varstvo je omejeno na tri, v zakonu določene primere: -pridobitev na javni dražbi, -pridobitev od osebe, ki v okviru svoje dejavnosti daje takšne stvari v promet in 51 Povzeto po M. Juhart, M. Tratnik, R. Vrenčur, Stvarno pravo, GV Založba, Ljubljana 2007, str. 245-246. 52 Povzeto po M. Tratnik, M. Juhart, A. Berden, T. Keresteš, V. Rijavec, A. Vlahek, R. Vrenčur, Stvarnopravni zakonik s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2004, str. 325. 53 VSL sklep in sodba II Cp 3532/2014 z dne 25.02.2015. 54 VSL sodba II Cp 4049/2011 z dne 16.05.2012. 15

-pridobitev od prenosnika ki je dobil stvar v posest po volji njenega lastnika. 55 Pridobitev na javni dražbi in pridobitev od osebe, ki v okviru svoje dejavnosti daje takšne stvari v promet, sta primera, ki sta izrazito v interesu varovanja pravnega prometa. Še najbolj velja to za pridobitev na javni dražbi. Vendar se obravnavano določilo nanaša zgolj na primere prostovoljnih javnih dražb in ne javnih dražb v izvršilnem postopku. 56 Drugi primer, ko gre za pridobitev od osebe, ki v okviru svoje dejavnosti daje take stvari v promet, prav tako predstavlja varovano pridobitev. Potrebno je, da gre za opravljanje registrirane dejavnosti in da registracija zajema tudi prodajo tovrstnih premičnih stvari. 57 Seveda v primeru frizerja, ki v frizerskem salonu proda stranki televizor, ta pogoj ni izpolnjen, saj frizerjeva registrirana dejavnost ni prodaja televizorjev. Višje sodišče v Ljubljani je v zadevi VSL sodba III Cp 662/2014 v jedru zapisalo:»zaključek, da je tožnica pridobila lastninsko pravico na ukradenem avtodomu, na podlagi 64. člena SPZ, ni utemeljen že iz razloga, ker ni izpolnjen pogoj nakupa predmetnega avtodoma od osebe, ki v okviru svoje registrirane dejavnosti daje takšne stvari v promet.«58 V obrazložitvi sodišče pojasni, da prenosnik ni stvari prodajal v okviru svoje dejavnosti, še več, z družbo, ki je predmet prodajala, sploh ni bil povezan, ne kot zaposleni in ne kot pooblaščenec.»kot že pojasnjeno, je nakup premičnine od osebe, ki v okviru svoje dejavnosti daje takšne stvari v promet, eden od kumulativnih pogojev, ki morajo biti izpolnjeni za pridobitev lastninske pravice od razpolagalno nesposobne osebe po 64. členu SPZ. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje, katerih pravilnosti pritožba ne izpodbija, temveč nasprotuje le njihovi pravni relevantnosti, izhaja, da V. B. ni bil povezan z družbo A., s.r.l., navedeno na računu z dne 12.8.2005, saj v navedeni družbi ni bil zaposlen, niti ni bil njen pooblaščenec. V nasprotju s pritožbenimi navedbami gre za 55 Povzeto po M. Juhart, M. Tratnik, R. Vrenčur, Stvarno pravo, GV Založba, Ljubljana 2007, str. 246. 56 Povzeto po M. Tratnik, M. Juhart, A. Berden, T. Keresteš, V. Rijavec, A. Vlahek, R. Vrenčur, Stvarnopravni zakonik s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2004, str. 325. 57 Povzeto po M. Tratnik, M. Juhart, A. Berden, T. Keresteš, V. Rijavec, A. Vlahek, R. Vrenčur, Stvarnopravni zakonik s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2004, str. 325. 58 VSL sodba III Cp 662/2014 z dne 19.03.2014. 16

pravno relevantno okoliščino, ki utemeljuje zaključek, da v obravnavanem primeru ni šlo za prodajo v okviru dejavnosti družbe A., s.r.l., kot je trdila tožnica. Izpolnjenost pogoja, da gre za primer pridobitve iz drugega odstavka 64. člena SPZ, je namreč tožnica v postopku pred sodiščem prve stopnje konkretizirala zgolj z navedbami, da je V. B., od katerega je kupila avtodom, delal za družbo A., s.r.l., ki je v okviru svoje dejavnosti dajala take premičnine v promet. Z izpostavljanjem dejanskega zaključka sodišča prve stopnje, da je bil prenosnik V. B. dejansko fizična oseba, ki se je ukvarjala s prodajo rabljenih avtomobilov, pritožba ne more uspeti.«59 Podobna je tudi odločitev v sodbi VSL sodba II Cp 3489/2015:»Pogoj za pridobitev lastninske pravice od nelastnika (da prenosnik daje v okviru svoje dejavnosti v promet takšne nepremičnine) je izpolnjen le, če gre za opravljanje registrirane dejavnosti in če registracija zajema tudi prodajo tovrstnih premičnin. Tožeča stranka je ta pogoj dokazala z izpisom iz AJPES.«60 V tretjem primeru, ko gre za pridobitev od prenosnika, ki je stvar dobil v posest po volji njenega lastnika, pa ne gre toliko za varovanje pravnega pometa, pač pa za tehtanje interesov lastnika in dobrovernega tretjega. Tipičen primer je situacija, ko lastnik A posodi stvar ali jo da v najem B-ju, ta pa jo kot prenosnik, neupravičeno odsvoji tretjemu C, ki svojo dobro vero gradi na prenosnikovi neposredni posesti. Lastnik je s tem, ko je stvar pustil v neposredni posesti B-ja, temu dal možnost za zlorabo, zato zaradi negativnih posledic njegovega ravnanja, dobroverni tretji ne sme biti oškodovan. Osnovni ratio te ureditve je namreč, da je lastnik premičnine, ki je zaupal stvar v neposredno posest prenosniku, na nek način sam ustvaril situacijo, ki jo je prenosnik zlorabil. 61 Ta primer pridobitve si moramo razlagati širše kot zgoraj opisano situacijo, kjer je govora o očitku lastniku premičnine. Ureditev namreč zajema tudi položaje, ko pridobitelj pridobi premičnino na podlagi sprva veljavnega pravnega posla, ki pa je pozneje razveljavljen z učinkom ex tunc, sam pa jo kot prenosnik prenese novemu 59 VSL sodba III Cp 662/2014 z dne 19.03.2014. 60 VSL sodba II Cp 3489/2015 z dne 30.03.2016. 61 Povzeto po M. Tratnik, M. Juhart, A. Berden, T. Keresteš, V. Rijavec, A. Vlahek, R. Vrenčur, Stvarnopravni zakonik s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2004, str. 325-326. 17

pridobitelju. 62 Več o tem že v poglavju Razvoj ureditve pridobitve lastninske pravice od razpolagalno nesposobne osebe v našem pravnem prostoru. 5. Usoda pravic tretjih V trenutku, ko dobroverni pridobitelj pridobi lastninsko pravico od razpolagalno nesposobne osebe, načeloma prenehajo tudi pravice tretjih 63 na premičnini, vendar le pod pogojem, da je pridobitelj v dobri veri tudi glede pravic tretjih. Seveda je potrebno, da razlikujemo dve ločeni predpostavki dobrovernosti. Dobrovernost glede obstoja lastninske pravice prenosnika je potrebna za samo pridobitev lastninske pravice, dobrovernost glede neobstoja drugih pravic na premičnini, pa za pridobitev stvari, ki bo neobremenjena. 64 6. Stvar posebnega pomena Peti odstavek 64. člena SPZ določa, da lahko oseba, ki na podlagi tega člena izgubi lastninsko pravico na stvari, ki ima zanjo poseben pomen, zahteva od novega lastnika, da ji premičnino proda po prometni ceni. Seveda v tem primeru ne gre za reivindikacijo, kot to izhaja že iz samega besedila tega določila. Prejšnji lastnik lahko postavi le obligacijskopravni zahtevek, ker ni več lastnik stvari. Oseba, ki je na podlagi tega člena izgubila lastninsko pravico, je vezana na rok in sicer mora podati zahtevek za prodajo stvari v enem letu od prenehanja lastninske pravice oziroma od njene pridobitve s strani dobrovernega pridobitelja. 65 62 Povzeto po M. Tratnik, M. Juhart, A. Berden, T. Keresteš, V. Rijavec, A. Vlahek, R. Vrenčur, Stvarnopravni zakonik s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2004, str. 326. 63 V teh primerih gre zlasti za navadno, to je neposestno zastavno pravico. 64 Povzeto po M. Juhart, M. Tratnik, R. Vrenčur, Stvarno pravo, GV Založba, Ljubljana 2007, str. 248. 65 Povzeto po M. Tratnik, M. Juhart, A. Berden, T. Keresteš, V. Rijavec, A. Vlahek, R. Vrenčur, Stvarnopravni zakonik s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2004, str. 326. 18

7. Povezava s priposestvovanjem Ureditev a non domino je potrebno obravnavati tudi v povezavi z institutom priposestvovanja. Velikokrat namreč prihaja do situacij, ko pogoji iz 64. člena SPZ niso izpolnjeni, pridobitelj pa je dobroveren. Največkrat naletimo na tako situacijo predvsem pri neodplačni pridobitvi. V primeru ko pogoji niso izpolnjeni pridobitelj lastninske pravice ne bo pridobil v trenutku izročitve v stvari v posest s strani prenosnika, temveč bo ob predpostavki dobrovernosti, lahko pridobil lastninsko pravico s priposestvovanjem, v treh letih od pridobitve posesti. V primeru, ko je pridobitelj pridobil posest s posestnim konstitutom, začne priposestvovalni rok teči, ko se opravi dejanska izročitev. Podlaga za pridobitev lastninske pravice s priposestvovanjem je urejena v členih 43 do 46 SPZ. 66 8. Varstvo pred omejeno razpolagalno sposobnostjo Vedno, ko lastnik odsvoji premičnino, ki je obremenjena z omejeno stvarno pravico, 67 pridobitelj v skladu z načelom absolutnih stvarnih pravic, pridobi lastninsko pravico, ki je omejena s to omejeno stvarno pravico. 68 V primerih, ko je pridobitelj v dobri veri glede neobstoja omejene stvarne pravice na stvari, se smiselno uporabi 64. člen SPZ, kar pomeni da bo pridobil neobremenjeno stvar, če so poleg dobrovernosti izpolnjeni tudi drugi pogoji: -pridobitev mora temeljiti na veljavnem pravnem poslu, ki mora biti odplačne narave, -sklenjen mora biti razpolagalni posel, -prenos posesti se ne sme izvršiti s posestnim konstitutom, -podana mora biti ena izmed treh situacij iz drugega odstavka 64.člena SPZ. 69 66 Povzeto po M. Tratnik, M. Juhart, A. Berden, T. Keresteš, V. Rijavec, A. Vlahek, R. Vrenčur, Stvarnopravni zakonik s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2004, str. 327. 67 Zlasti pride v poštev neposestna zastavna pravica. 68 5. člen SPZ: Imetnica oziroma imetnik (v nadaljnjem besedilu: imetnik) stvarne pravice lahko uveljavlja svojo pravico proti vsakomur. 69 Povzeto po M. Tratnik, M. Juhart, A. Berden, T. Keresteš, V. Rijavec, A. Vlahek, R. Vrenčur, Stvarnopravni zakonik s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2004, str. 327. 19

Neobremenjeno stvar bo pridobil ob izpolnitvi vseh zgoraj navedenih predpostavk v kolikor bo premičnino pridobil na javni dražbi, če prenosnik daje take premičnine v promet v okviru svoje dejavnosti ali če je prenosnik pridobil premičnino v posest po volji njenega lastnika. Primer, ko prenosnik pridobi premičnino v posest po volji njenega lastnika, je treba smiselno razlagati tako, da je ta predpostavka izpolnjena, če ima prenosnik, ki je v tem primeru vedno lastnik premičnine, stvar v svoji posesti po volji imetnika omejene stvarne pravice. Ta predpostavka je vedno izpolnjena, ko lastnik odsvoji stvar, ki je obremenjena z neposestno zastavno pravico. 70 Velja pa na tem mestu omeniti še Register neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premičnin, ki zagotavlja publiciteto neposestne zastavne pravice na nekaterih premičninah. V primerih ko gre za neposestno zastavno pravico, ki se vpisuje v register 71 pridobitelj ne more biti v dobri veri, da premičnina ni obremenjena, saj ima register publicitetni učinek. 9. Predstavitev problematike protipravno prilaščenih vozil v Republiki Sloveniji s statistiko Ker sem sam zaposlen v policiji bom v nadaljevanju na kratko predstavil tudi problematiko protipravno prilaščenih vozil, katerih dobroverni kupci izpolnjujejo vse predpostavke za pridobitev lastninske pravice na podlagi 64. SPZ, policija pa to vozilo zaseže, ker utegne biti dokaz v kazenskem postopku. Podlago za zaseg protipravno prilaščenih vozil ima policija skladno z 220. členom ZKP in na podlagi 148. in 164. člena ZKP. V zvezi s tem bom predstavil tudi nekaj sodnih odločb v zvezi z pravico policije do zasega protipravno prilaščenih vozil in v zvezi z morebitno odškodninsko odgovornostjo Republike Slovenije zaradi neupoštevanja zakonskih določb pri zasegih ali pri kasnejšemu vračanju teh vozil s strani državnih organov. 70 Povzeto po M. Tratnik, M. Juhart, A. Berden, T. Keresteš, V. Rijavec, A. Vlahek, R. Vrenčur, Stvarnopravni zakonik s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2004, str. 327. 71 V register se na podlagi Uredbe o registru neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premičnin, vpisujejo naslednje premičnine: zaloge, oprema, motorna in tirna vozila, motorna kolesa ter prikolice in polprikolice, živali (govedo, kopitarji). 20