Krško, februar 2015 1
1. UVOD Predstavitev pravne osebe Lekarna Krško je bila ustanovljena leta 1948 kot javna lekarna s sedežem na Cesti krških 46, Krško. Sestavljali sta jo dve poslovni enoti, ki sta bili pred tem zasebni lekarni. Lekarna Krško je bila pred nacionalizacijo v lasti družine Šušteršič, Lekarna Kostanjevica pa magistre Emilije Fon. V takšni organizacijski obliki je javna Lekarna Krško poslovala do leta 1974, ko se je preoblikovala v delovno organizacijo Lekarna Krško s polno odgovornostjo. Na podlagi Zakona o zavodih je bil leta 1991 v Lekarni Krško sprejet Statutarni sklep in izdano Soglasje k statutarnemu sklepu s stani Občine Krško o preoblikovanju delovne organizacije v javni zavod. Ustanoviteljica javnega zavoda je bila Občina Krško. Javni zavod Lekarna Krško, s skrajšanim imenom Lekarna Krško, s sedežem na Cesti krških žrtev 46, je bil registriran in vpisan na Okrožnem sodišču v Krškem. Na tej lokaciji je zavod deloval do januarja leta 2003, ko se je preselili na novo lokacijo na Cesti krških žrtev 132 c, Krško. Oktobra leta 2011 je bil sprejet nov Odlok o ustanovitvi javnega zavoda Lekarna Krško. Ustanoviteljici zavoda sta postali Občina Krško in Občina Kostanjevica na Krki. Zavod sestavljata dve poslovni enoti: - Lekarna Krško in - Lekarna Kostanjevica Sedež zavoda je v Krškem, na Cesti krških žrtev 132 c. Zavod vodi in zastopa direktorica brez omejitev. Organ upravljanja je Svet Zavoda, ki ga sestavljajo: trije predstavniki ustanovitelja, ki jih imenuje Občinski svet Občine Krško, en predstavnik ustanovitelja, ki ga imenuje Občinski svet Občine Kostanjevica, en predstavnik uporabnikov, ki ga imenuje Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, OE Krško, dva predstavnika zaposlenih v, ki se volijo v zavodu na tajnih volitvah. Poslovne knjige se vodijo na sedežu zavoda. 2
2. POSLOVNO POROČILO Pravne podlage Pravne podlage za poslovanje so : Statut zavoda, Soglasje ustanoviteljev k statutu, Odlok o ustanovitvi, Zakon o zavodih, Zakon o delovnih razmerjih, Zakon o varnosti in zdravju pri delu, Kolektivna pogodba za področje zdravstva in socialnega varstva. Delovno področje zavoda je opredeljeno v : Zakonu o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, Zakonu o zdravstveni dejavnosti, Zakonu o lekarniški dejavnosti, Zakonu o zdravilih, Zakon o medicinskih pripomočkih, Zakonu o veterini, Zakonu o kemikalijah ter drugih zakonskih in podzakonskih aktih, ki regulirajo področje dejavnosti zavoda. Cilji zavoda Zavod je bil ustanovljen za opravljanje javne službe na področju zdravstvene dejavnosti, katere del je lekarniška dejavnost. Temeljni cilj in poslanstvo naše dejavnosti je svetovati bolnikom in uporabnikom o pravilni rabi zdravil, njihovih učinkih in načinih uporabe, v smislu ohranjanja in krepitve zdravja. Dolgoročni cilji zavoda so: z znanjem odgovorno svetovati našim uporabnikom, razvijati dobre poslovne odnose z vsemi poslovnimi partnerji, ustvarjati zadovoljstvo zaposlenih, ohranjati našo konkurenčnost na trgu. 3
Naši temeljni cilji so : preskrba prebivalstva z zdravili, kar obsega izdajo zdravil na recept in brez recepta ter magistralno pripravo zdravil, preskrba s sredstvi za nego in varovanje zdravja, preskrba z ortopedskimi pripomočki, preskrba z veterinarskimi zdravili, svetovanje pri zagotavljanju ustrezne in varne uporabe zdravil, svetovanje na področju varovanja zdravja, sodelovanje v nacionalnih projektih za ohranjanje in krepitev nacionalnega zdravja, izvajanje mentorske dejavnosti, osebnostni razvoj zaposlenih skozi izobraževanje in delovni proces, razvijanje, dograjevanje in posodabljanje informacijskega sistema v zavodu. Način financiranja dejavnosti Dejavnost zavoda se financira na dva načina : po sistemu storitev in po sistemu marže Storitveni sistem Storitveni sistem se uporablja pri preskrbi prebivalcev, zdravstvenih zavodov in drugih pravnih oseb z zdravili in pri svetovanju. Objavljen je v tako imenovani» Zeleni knjigi» iz leta 1979. Relativna vrednost storitev je izražena v točkah. Vrednost točke se izračunava na osnovi elementov za izračun točke plače, materialni stroški, amortizacija, zakonske obveznosti. Vrednost točke za obračun storitev na recept izračunava in objavlja Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Seznam storitev, ki se smejo uporabljati pri izdaji na recept je priloga k Pogodbi o opravljanju lekarniških storitev za posamezno pogodbeno leto. Vrednost točke za izdajo zdravil brez recepta in za svetovanje izračunava Lekarniška zbornica Slovenije v nadaljevanju LZS, po dogovorjenih elementih za izračun točke. 4
Sistem marže Po sistemu marže se financira izdaja medicinskih pripomočkov po pogodbi z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije za posamezno pogodbeno leto kot tudi ostale dejavnosti zavoda, ki ne zajemajo izdaje zdravil. Pri obračunavanju medicinskih pripomočkov na naročilnice Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije je marža omejena s cenovnimi standardi za posamezne pripomočke. Oblikovanje marže pri ostalih dejavnostih je prosto. LZS objavi le priporočeno najvišjo maržo. Letni cilji poslovanja Letni cilji poslovanja zavoda so uspešno izvajanje tako javne službe kot tržne dejavnosti. Javna služba Izvajanje javne službe zajema preskrbo prebivalstva, kakor tudi nekaterih zdravstvenih in drugih delovnih organizacij z zdravili na recept in brez recepta s svetovanjem o pravilni, racionalni in varni uporabi zdravil ter izdelovanje magistralnih zdravil. Področje dela javne službe je opredeljeno v Pogodbi o izvajanju programa lekarniških storitev in Aneksih k Pogodbi, sklenjenih med Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Območno enoto Krško in JZ Lekarno Krško. Osnova za Pogodbo in Anekse k Pogodbi je vsakoletni Splošni dogovor sklenjen med Ministrstvom za zdravje, Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije in predstavniki vseh izvajalcev zdravstvenih storitev, med katerimi je tudi Lekarniška zbornica Slovenije, ki zastopa naše interese v pogajanjih za Splošni dogovor. Finančno je ovrednotena v finančnem načrtu javne službe za posamezno leto. Tržna dejavnost Izvajanje tržne dejavnosti zajema preskrbo prebivalcev s pomožnimi zdravilnimi sredstvi, medicinskimi pripomočki, sredstvi za nego in drugimi sredstvi za varovanje zdravja ter s predmeti splošne rabe za ohranjanje zdravja in boljšega počutja. 5
Ta dejavnost se izvaja na področju prostovoljnih zdravstvenih zavarovanj v sodelovanju z zavarovalnicami, ki takšna zavarovanja na trgu ponujajo in tržijo. To so zavarovalnice Vzajemna, Adriatic Slovenica in Triglav. Izvaja se tudi v skladu s Pogodbo o izdaji, servisiranju in vzdrževanju medicinskih pripomočkov sklenjeno med in Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Območno enoto Krško in v skladu s poslovnimi dogovori z dobavitelji oziroma proizvajalci zdravil in blaga. Finančno je ovrednotena v finančnem načrtu za posamezno poslovno leto. Realizacija storitev v letu 2014 Po storitvenem sistemu je zavod v letu 2014 ustvaril 76,81 % celotnih prihodkov. Največji obseg storitev, opravljenih na ravni celotnega zavoda, predstavljajo storitve pri izdaji na recepte in sicer 86,15 %, storitve opravljene po blagajni predstavljajo 12,96 %, galensko delo 0,73 % in storitve po naročilnicah 0,16 % celokupnih storitev. Slika 1: Graf storitev po deležih 6
Celokupen obseg opravljenih storitev je bil v letu 2014 na ravni 98,99 % glede na leto 2013. Število opravljenih storitev pri receptih je bilo skoraj enako kot v letu 2013, pri naročilnicah je bila rast 8,25%. Pri blagajni smo v letu 2014 beležili nadaljnji padec števila opravljenih storitev in sicer za 6,8 %, manjša je bila realizacije opravljenih storitev tudi pri galenskem delu za 12,1%. Po enotah zavoda in posameznih segmentih dela je bila realizacija storitev v letu 2014 glede na leto 2013 sledeča : Lekarna Krško : recepti 99,67 %, blagajna 93,04 %, galensko delo 87,90 %, naročilnice 108,48 % ; Lekarna Kostanjevica : recepti 101,79 %, blagajna 94,23 %, naročilnice 104,88 %. Slika 2: Graf storitev po receptih (Rp) V enoti Lekarna Kostanjevica smo beležili v letu 2014 rast storitev pri receptih in naročilnicah, medtem ko so pri blagajni storitve še nadalje padale. Celokupna realizacija storitev je bila v enoti Lekarna Kostanjevica 100,92 % glede na leto 2013. V mesecih februar, maj, julij, avgust, oktober in november smo beležili pri receptih padec števila storitev, v preostalih mesecih pa je bila dosežena rast glede na preteklo leto. Skupna rast števila storitev pri receptih je bila 1,79 %, 7
Pri blagajni ugotavljamo padec storitev v vseh mesecih razen v juliju, septembru, novembru in decembru. V skupnem seštevku je znašal padec storitev kar 5,77 % glede na predhodno leto. Slika 3: Graf storitev po receptih (Rp) Slika 4: Graf storitev po blagajni (B) 8
V enoti Lekarna Krško je bila celokupna realizacija storitev 98,63% glede na leto 2013. Padec realizacije storitev v odstotkih je zabeležen na vseh segmentih storitvenega poslovanja, razen pri dobavnicah, kjer beležimo rast 8,48 % glede na predhodno leto. Slika 5: Graf storitev po receptih (Rp) v mesecih Slika 6: Graf storitev po blagajni (B) v mesecih 9
Pri receptih ugotavljamo padec storitev v šestih mesecih, v šestih pa rast glede na leto 2013. Skupna realizacija je bila za 0,33 % manjša kot v predhodnem letu, kar je posledica obdelave manjšega števila receptov. Pri blagajni beležimo povečanje realizacije le v mesecih september in december, v vseh ostalih mesecih pa je bilo realizirano manj storitev kot v predhodnem letu. Skupna realizacija je bila manjša za 6,96%. To kaže nadaljnje zmanjševanje kupne moči prebivalcev in posledično bolj premišljenega nakupovanja izdelkov za samozdravljenje. Pri galenskem delu smo imeli upad storitev v višini 12,10 % glede na preteklo leto. Čeprav je splošna usmeritev v lekarniški dejavnosti, da bi se to delo povsem opustilo in nadomestilo z magistralno pripravo zdravil, oziroma z izdelki izdelanimi v galenskih laboratorijih, to še nekaj časa ne bo povsem mogoče. Magistralno izdelani pripravki so precej dražji, galenski laboratoriji pa določenih izdelkov ne nudijo, oziroma ni možna dnevna nabava le teh. Pri naročilnicah beležimo rast storitev glede na leto 2013 v višini 8,48 %, vendar pa je sam obseg poslovanja na naročilnice majhen, saj predstavlja le 0,18 % skupne realizacije. Celokupna realizacija storitev po enotah zavoda je bila v letu 2014 glede na leto 2013 sledeča: Lekarna Krško 98,63 % Lekarna Kostanjevica 100,92 %. Slika 7: Graf storitev po blagajni (B) in galensko delo (G) 10
V celokupnem deležu opravljenih storitev se je v letu 2014 delež storitev enote Lekarna Kostanjevica povečal in sicer za 0,30 % glede na leto 2013. Slika 8: Graf storitev po enotah za leto 2014 Slika 9: Graf storitev poslovnih enot po letih 11
V letu 2014 beležimo na nivoju celotnega zavoda ponovno padec skupnega števila receptov in sicer za 0,07 %. Pri receptih, katerih plačnik je Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, pa je bil padec števila receptov za 0,35 %. Skupno število opravljenih storitev na vse recepte se je povečalo za 0,02 % glede na leto 2013. Število opravljenih storitev na recepte katerih plačnik je Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije se je povečalo za 0,01 %, število opravljenih storitev za ostale uporabnike pa se je povečalo za 0,49 %. V Pogodbi o opravljanju lekarniških storitev je imel z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije planirano realizacijo storitev v letu 2014 v višini 116.263 točk. Dosežena realizacija opravljenih storitev je znašala 116.299 točk, kar pomeni, da smo plan dosegli v višini 100,03 %. Slika 10: Graf števila receptov po letih 12
Realizacija marže v letu 2014 S prodajo blaga z maržo je zavod v letu 2014 ustvaril 19,20 % celotnih prihodkov. Največji delež prodaje blaga z maržo na nivoju celotnega zavoda je bil opravljen na blagajni in sicer 83,11 %, na naročilnice za medicinske pripomočke - v nadaljevanju MP - 15,81 % in na naročilnice 1,08 % celotne prodaje blaga z maržo. Slika 11: Graf deležev marže Realizacija marže po posameznih enotah zavoda in posameznih področjih dela je bila glede na leto 2013 sledeča : Lekarna Krško: blagajna 100,59 %, MP 143,81 %, naročilnice 85,42 %, skupaj 104,96 %; Lekarna Kostanjevica: blagajna 93,56 %, MP 145,06 %, naročilnice 69,88 %, skupaj 102,67 %. 13
Slika 12: Graf marže po blagajni (B) Skupna realizacija marže v je glede na leto 2013 znašala 104,68 % in sicer 144,04% pri receptih, 99,82 % pri blagajni in 83,65 % pri naročilnicah, kar pomeni, da smo realizacijo preteklega leta presegli le pri medicinskih pripomočkih. Slika 13: Graf marže za medicinske pripomočke (MP) 14
Slika 14: Graf marže enot Največji delež skupne marže je bil v Lekarni Krško realiziran z maržo po blagajni in sicer 84,40%. V letu 2014 beležimo pri blagajni v šestih mesecih padec marže, v šestih pa rast glede na leto 2013, skupna realizacija pa je bila večja za 0,59%. Slika 15: Graf marže po blagajni (B) 15
Slika 16: Graf deležev marže V deležu marže pri MP beležimo glede na leto 2013 v enoti Lekarna Krško rast marže za 43,81 %, pri naročilnicah pa padec za 14,58 %. Pri tem predstavljajo MP 14,49 %-ni delež skupne marže, naročilnice pa le 1,11 %-ni delež skupne marže v enoti. Slika 17: Graf deležev marže 16
V enoti Lekarna Kostanjevica predstavlja največji skupni delež marža po blagajni in sicer 73,26 %. Primerjalno na leto 2013 ugotavljamo 6,44% manj marže pri blagajni. Padec marže beležimo v vseh mesecih, razen v juniju, novembru in decembru. Slika 18: Graf marže po blagajni (B) Pri MP beležimo povečanje marže za 45,06 %, pri naročilnicah pa zmanjšanje marže za 30,12% glede na leto 2013. Pri tem predstavlja marža pri MP 25,85 % skupne marže v enoti, pri naročilnicah pa le 0,89 % skupne marže. Velik porast marže pri MP v obeh poslovnih enotah zavoda je rezultat dogovora z enim izmed dobaviteljev za znižanje cen pri medicinskih pripomočkih za sladkorno bolezen in inkontinenco. Pri uveljavitvi Zakona o uravnoteženju javnih financ ZUJF-a v letu 2012, so se pri medicinskih pripomočkih za sladkorno bolezen in inkontinenco močno znižali cenovni standardi, ki so se jim dobavitelji prilagodili le v manjši meri. V zavodu smo se odločili, da breme znižanja cenovnih standardov ne bomo prenesli na naše uporabnike z zaračunavanjem teh pripomočkov, ampak smo našo maržo pri nekaterih artiklih znižali iz dogovorjenih 20% vse do 3% pri obračunu za Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Posledica je bil velik padec skupno realizirane marže pri MP v letu 2013. Dosežen dogovor z dobaviteljem v letu 2014 je bil pomemben in se kaže v dobrih rezultatih. 17
Slika 19: Graf marže po enotah v letu 2014 V celokupnem deležu marže se je v letu 2014 delež marže enote Lekarna Kostanjevica znižal za 0,23 % glede na leto 2013 in je znašal 11,59 % skupne marže, delež skupne marže enote Lekarna Krško pa 88,41 %. Realizacija ostalih prihodkov v letu 2014 Ostali prihodki zavoda so v letu 2014 predstavljali 3,98 % celotnih prihodkov in so se glede na leto 2013 zmanjšali za 1,37 %. Ocena uspeha pri doseganju zastavljenih ciljev Poslovanje celotnega zavoda je bilo uspešno, tako iz vidika zastavljenih ciljev kot v primerjavi s poslovanjem v preteklem letu. Rezultat dobrega poslovanja je presežek prihodkov nad odhodki tako na področju javne službe kot tržne dejavnosti. Znotraj posameznih enot zavoda pa se kaže problem manjše enote zavoda, ki sama ni sposobna ustvariti pozitivnega rezultata, saj se obremenitve na strani odhodkov nesorazmerno povečujejo v primerjavi s prilivi na strani prihodkov. 18
Poročilo o delu sveta zavoda in strokovnega sveta Svet zavoda Svet zavoda v sestavi : Širola Lidija, predsednica, Račič Edita, namestnica predsednice, Colner Milan, Kralj Sanja, Kranjc Boris, Povhe Zlata, Repar Mira in Turk Jože je imel v letu 2014 tri redne in eno korespondenčno sejo na katerih je obravnaval naslednje vsebine: poročilo o popisu sredstev in obveznosti do njihovih virov za leto 2013, obvestilo o razveljavitvi delnic NLB, izplačilo tretje četrtine odprave plačnih nesorazmerij, zaposlitev za določen čas farmacevtskega tehnika pripravnika v letu 2014, poročilo o delu in poslovanju zavoda v letu 2013, finančni izid za leto 2013, realizacijo finančnega načrta in načrta storitev za leto 2013, določitev ocene delovne uspešnosti direktorici za leto 2013, določitev dinamike izplačil dela plače za delovno uspešnost iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu za vse zaposlene za leto 2014, določitev višine sredstev za delovno uspešnost direktorici iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu za leto 2014, sprejem Letnega poročila za leto 2013, sprejem finančnega načrta in načrta storitev za leto 2014, nadomestno zaposlitev magistre farmacije za določen čas, zaposlitev za določen čas farmacevtskega tehnika pripravnika v letu 2015. Strokovni svet Strokovni svet v sestavi : Longo Meta, Prah Mihelca in Širola Lidija je imel v letu 2014 dve redni in eno korespondenčno sejo, kjer je obravnaval naslednje vsebine : 19
sprejem Navodila o postopanju z zunanjimi strokovnimi sodelavci na terenu, poročilo o poslovanju in finančnem izidu v letu 2013, program izobraževanja za leto 2014, informacijo o plačah iz naslova delovne uspešnosti, izplačilo tretje četrtine odprave plačnih nesorazmerij, razporejanje dežurstev, določanje dopustov, sprejem dijakinj in dijakov na praktično usposabljanje, sprejem študentke farmacije na praktično usposabljanje v pomladanskem in v jesenskem roku, problematiko liste medsebojno zamenljivih zdravil in obnovljivih receptov, problematiko terapevtskih skupin zdravil, uvedbo obnovljivih naročilnic za medicinske pripomočke, imenovanje mentorice. Kadri in zaposlovanje V januarju 2014 smo za tri delovne tedne na praktično usposabljanje sprejeli dijaka in dijakinjo Srednje zdravstvene in kemijske šole Novo mesto. V februarju je praktično usposabljanje uspešno zaključila študentka farmacije, ki smo jo na usposabljanje sprejeli oktobra 2013. Usposabljanje je v tem mesecu pričela še študentka, ki je izobraževalni program uspešno končala junija. V februarju smo za tri delovne tedne na praktično usposabljanje sprejeli tudi dve dijakinji Srednje zdravstvene in kemijske šole Novo mesto. V aprilu se je s porodniškega dopusta vrnila magistra farmacije. V maju smo na praktično usposabljanje, v dveh terminih po štirinajst dni, sprejeli tri dijakinje in dijaka Srednje zdravstvene in kemijske šole Novo mesto. V juniju smo na pripravništvo sprejeli farmacevtsko tehničarko, ki je v mesecu novembru z uspešno opravljenim strokovnim izpitom pripravništvo zaključila. V oktobru smo na praktično usposabljanje sprejeli študentko farmacije, ki bo usposabljanje zaključila v februarju 2015. V oktobru je odšla na porodniški dopust magistra farmacije. V novembru smo za določen čas za nadomeščanje porodniškega dopusta zaposlili magistro farmacije. 20
V je bilo tako ob koncu leta 2014 skupaj petnajst zaposlenih in sicer: osem magister farmacije, dve farmacevtski tehničarki, tri delavke v finančno kadrovski službi in dve lekarniški delavki. Povprečno število zaposlenih je bilo letu 2014 na podlagi delovnih ur 14,42, kar je za 2,63 % več kot v letu 2013. Dan slovenskih lekarn V okviru 10. dneva slovenskih lekarn smo skupaj s Sekcijo farmacevtov javnih lekarn pri Slovenskem farmacevtskem društvu predstavili temo: Ledvice in zdravila Ledvice so vitalen organ našega telesa in opravljajo številne življenjsko pomembne funkcije. Sodelujejo pri uravnavanju krvnega tlaka, ravnotežja elektrolitov in kislinsko-bazičnega ravnotežja, nastajanju rdečih krvnih celic in ohranjanju zdravih kosti. Imajo pomembno vlogo pri izločanju odvečne tekočine, odpadnih snovi in zdravil iz telesa. Številna bolezenska stanja, strupene snovi iz okolja in nekatera zdravila pa lahko njihovo delovanje okvarijo. Našim obiskovalcem smo ponudili brezplačno knjižico» Ledvice in zdravila«. V knjižici je posebej poudarjen pomen zdravega načina življenja pri preprečevanju nastanka in napredovanju trajne ledvične bolezni, opisani pa so tudi ukrepi s katerimi lahko sami pripomoremo k ohranjanju zdravih ledvic. Predstavljeni so najpogostejši vzroki, ki vodijo v nastanek nenadne-akutne in trajne-kronične ledvične bolezni, pa tudi simptomi, zapleti in najpomembnejši ukrepi pri preprečevanju in zdravljenju obeh bolezenskih stanj. Posebno poglavje je namenjeno zdravilom. Prikazana je vloga ledvic pri izločanju zdravil, pomembnost prilagajanja odmerkov zdravil pri zmanjšanem delovanju ledvic, opisana so zdravila, ki so lahko vzrok za nenadno ledvično okvaro ali poslabšanje trajne ledvične bolezni. Pekoče in pogosto uriniranje je zdravstvena težava zaradi katere obiskovalci lekarne pogosto posegajo po samozdravljenju, zato so v knjižici predstavljene še okužbe sečil, predlagani preventivni ukrepi ter možnosti zdravljenja in samozdravljenja. 21
Izobraževanje in usposabljanje Tudi v letu 2014 smo, glede na potrebe našega dela, skrbeli za strokovno usposabljanje zaposlenih. Tako so se zaposleni udeležili skupaj 355 ur usposabljanj iz področja dejavnosti zavoda, kjer so obravnavali sledeče teme: - Kronično vensko popuščanje, - Enteralna prehrana in njena uporaba pri bolnikih z rakom, - Lokalni kortikosteroidi v dermatologiji, - Prepoznavanje in zdravljenje najpogostejših dermatoz, - Zdravila v psihiatriji, - Sladkorna bolezen tipa 2, - Antikoagulacijsko zdravljenje, - Klinični pristop k pacientu z ishemično boleznijo srca, - Angina pektoris, - Alergijski rinitis, - Pogledi na zdravljenje odvisnosti od alkohola in komorbidnost, - Rak debelega črevesa in danke, - Koža in sonce, - Prepoznavanje in zdravljenje sladkorne bolezni, - Kontracepcija, - Na kaj vse moramo pomisliti pri anemijah bolezni sodobnega časa, - Otroci, mladostniki in koža, - Kako komunicirati z različnimi generacijami, - Homeopatija v pediatriji, - Prehranska podpora onkološkega in kroničnega bolnika, - Imunska odpornost ter obramba pred boleznimi, - Biološka zdravila posebnosti in uporaba v klinični praksi, - Bolnik z dislipidemijo in kronično ledvično boleznijo, - Oskrba rane, - Sarkopenija oblika podhranjenosti, - Potencialno neprimerna zdravila za starostnike, - Samozdravljenje klimakteričnih težav, - Interakcije s prehranskimi dopolnili in zdravili brez recepta, - Zdravljenje bolečine, mehanizmi interakcij analgetikov in farmacevtovo svetovanje, - Urologija, - Opioidi za zdravljenje bolečine na primarni ravni, - Optimizacija zdravljenja srčnega popuščanja, - Uvod v homeopatijo, - Kaj lahko naredimo za bolnika s hemoroidalno boleznijo, - Kako prepoznati atopijski dermatitis in pravilna izbira zdravljenja. 22
Usposabljanja so potekala v organizaciji: Lekarniške zbornice Slovenije, Slovenskega farmacevtskega društva, Posavske podružnice SFD in Zdravniškega društva Posavje, FARMA pro spletnega izobraževanja in proizvajalcev zdravil, ki so organizirali izobraževalne delavnice in simpozije. Zaposleni so se udeležili tudi 48 ur usposabljanj iz področja drugih strokovnih usmeritev v organizaciji različnih institucij, ki pripravljajo tovrstna usposabljanja, kjer so bile obravnavane sledeče teme: - Varstvo dokumentarnega in arhivskega gradiva zdravstvenih ustanov, - Izdelava letnega poročila, - Poročanje davčni upravi o potnih stroških in drugih neobdavčenih izplačilih, - REK obrazci, - Zakon o matični evidenci in novosti pri prijavi podatkov za matično evidenco, - Napredovanje v plačne razrede in ocenitev za napredovanje. Izvajanje nadzora Interni farmacevtski strokovni nadzor Izveden je bil na osnovi Pravilnika o internem lekarniškem strokovnem nadzoru v Lekarni Krško in Lekarni Kostanjevica. Kontrolirana je bila ustreznost vodenja: predpisanih evidenc, izločanja zapadlih zdravil, čiščenja in vzdrževanja opreme in prostorov. Nepravilnosti ni bilo ugotovljenih. Notranja revizija V letu 2014 smo izvedli notranjo revizijo na področju obračuna stroškov dela. Cilji notranjega revidiranja so bili: podati oceno o skladnosti poslovanja zavoda z zakonskimi zahtevami in notranjimi predpisi ter podati oceno o primernosti in učinkovitosti delovanja sistema notranjih kontrol. 23
Revizija je bila izvedena z zunanjo revizorsko hišo ALTA Konto, računovodstvo in notranja revizija, d.o.o., Ljubljana. Za pridobitev informacij, potrebnih za presojo skladnosti s področno zakonodajo in internimi akti, so bile uporabljene naslednje metode revidiranja: proučevanje pravnih ter drugih podlag, ki opredeljujejo zavod in njegovo delovanje, zbiranje, pregled in presojo dokumentacije zavoda, razgovori s pristojnimi predstavniki zavoda in vpogled v dnevne aktivnosti zavoda. Z revizijo je bil preverjen notranji kontrolni sistem vodenja kadrovske evidence in procesa obračuna plač, pravilnost samega obračuna plač in ostalih stroškov povezanih z delom in sicer za izbran mesec in na izbranem vzorcu delovnih mest. Notranja revizija je ocenjevala : notranje kontrole cikla obračunavanja stroškov dela, sistematizacijo delovnih mest, izpolnjevanje pogojev za zasedbo delovnih mest in pravilnost obračuna in izplačila plač ter drugih stroškov dela. Na podlagi opravljene notranje revizije je bila podana ocena: da zavod posluje skladno z zakonskimi zahtevami in predpisi ter da ima zavod vzpostavljene ustrezne notranje kontrole, ki se izvajajo. Nabave in vzdrževanje Nabave v letu 2014 : Lekarna Krško: osnovna sredstva: arhivska enota, server HP ML 350p T08, računalnik HP 400 G1, računalnik HP 600 G1 TWR, drobni inventar: 3x podpisna tablica Signotec, zunanji trdi disk. Lekarna Kostanjevica: drobni inventar: podpisna tablica Signotec. Počitniška hiša Nerezine: klimatska naprava Mitsubichi inverter. Direktorica : Pavla Janc 24
3. RAČUNOVODSKO POROČILO I. RAČUNOVODSKE INFORMACIJE je pravna oseba javnega prava, ustanovljena za opravljanje lekarniške dejavnosti, to je zagotavljanje preskrbe z zdravili za humano in veterinarsko uporabo, drugimi sredstvi za zdravljenje in ohranjanje zdravja ter svetovanje pri varni in učinkoviti uporabi zdravil. Zavod je ustanovljen za opravljanje lekarniške dejavnosti za območji občine Krško in občine Kostanjevica na Krki. To opredeljuje Odlok o ustanovitvi javnega zavoda Lekarna Krško iz oktobra leta 2011, s katerim sta zavod ustanovili dve ustanoviteljici Občina Krško in Občina Kostanjevica na Krki. Osnovno dejavnost preskrbe z zdravili opravlja kot javno službo, ki ima nalogo zadovoljevanja javnih interesov na področju zdravstva. To pomeni, da je zavod pravna oseba, ustanovljena za opravljanje nepridobitne dejavnosti. Razen dejavnosti javne službe opravlja lekarna tudi druge dejavnosti, s katerimi dopolnjuje osnovno dejavnost in ustvarja dobiček (dejavnost prodaje blaga in storitev na trgu). Poslovanje, ki obsega dve dejavnosti z nasprotujočima si ciljema - ena nepridobitna, druga pa naravnana za ustvarjanje dobička, narekuje tudi način vodenja poslovnih knjig. Javni zavod vodi poslovne knjige po Zakonu o računovodstvu, predpisih izdanih na njegovi podlagi, v skladu s kodeksom računovodskih načel ter slovenskimi računovodskimi standardi. Slovenske računovodske standarde upoštevamo pri evidentiranju računovodskih postavk, katerih obravnava ni določena z zakonom o računovodstvu in podzakonskimi akti. Podzakonski predpisi, ki jih upoštevamo pri izkazovanju in merjenju računovodskih postavk so: - Pravilnik o razčlenjevanju in merjenju prihodkov in odhodkov pravnih oseb javnega prava (Uradni list RS 134/03 in naslednji), - Pravilnik o enotnem kontnem načrtu za proračun, proračunske uporabnike in druge osebe javnega prava (Uradni list RS 54/02 in naslednji), - Pravilnik o načinu in stopnjah odpisa neopredmetenih sredstev in opredmetenih osnovnih sredstev (Uradni list RS 45/05 in naslednji), - Pravilnik o načinu in rokih usklajevanja terjatev in obveznosti po 37.členu zakona o računovodstvu (Uradni list RS 117/02 in 134/03). Sodila Zakon o računovodstvu nalaga javnim zavodom ločeno spremljanje in ugotavljanje rezultata poslovanja dejavnosti javne službe in dejavnosti prodaje blaga in storitev na trgu (tržna dejavnost, dejavnost na trgu). 25
Predpogoj za ločeno izkazovanje prihodkov iz sredstev javnih financ in drugih prihodkov za opravljanje javne službe ter prihodkov dejavnosti prodaje blaga in storitev na trgu, je jasna definicija javne službe in natančna merila za razmejevanje prihodkov in odhodkov obeh dejavnosti. Opredelitev javne službe najdemo v Zakonu o lekarniški dejavnosti, meril pa v predpisih ni določenih. Tudi predpisi o izdelavi in predlaganju letnih poročil - Zakon o javnih financah, Navodilo o pripravi zaključnega računa državnega in občinskega proračuna, Metodologija za pripravo poročila o doseženih ciljih in rezultatih neposrednih in posrednih uporabnikov proračuna, Zakon o računovodstvu ter Pravilnik o sestavljanju letnih poročil za proračun, proračunske uporabnike in druge osebe javnega prava, ne vsebujejo teh meril. Razmejitev poslovnih prihodkov (prihodkov od prodaje blaga in storitev) je med javno službo in dejavnostjo na trgu v izkazih letnega poročila opravljena po definiciji iz Zakona o lekarniški dejavnosti, ki v 1. členu opredeljuje lekarniško dejavnost kot del zdravstvene dejavnosti, ki zagotavlja preskrbo prebivalstva ter zdravstvenih zavodov in drugih organizacij z zdravili, v 2. členu pa opredeljuje, da je lekarniška dejavnost javna služba. Na sestanku predstavnikov Ministrstva za zdravstvo in Lekarniške zbornice Slovenija leta 2001 o problematiki določitve javne službe v lekarniški dejavnosti in o delitvi prihodkov iz opravljanja lekarniške dejavnosti, je določilo Zakona natančneje pojasnjeno in sicer, da so prihodki, doseženi s prodajo zdravil, ki se lahko izdajajo le v lekarnah, prihodki javne službe, prihodki od zdravil, ki se izdajajo v lekarnah in specializiranih trgovinah pa prihodki tržne dejavnosti. Takšna opredelitev hkrati pomeni, da za opredelitev prihodkov od prodaje zdravil kot dela javne službe ni pomemben ne način prometa zdravila (na recept, v ročni prodaji ali pa na naročilnice pravnih oseb in zasebnikov), ne vir sredstev iz katerih se plačujejo javni (proračunski) ali nejavni (vsi, razen proračuna). V letu 2010 je pri Ministrstvu za zdravje (MZ) oblikovana skupina za nadgradnjo financiranja zdravstvenega sistema, naloga katere je bilo redefiniranje prihodkov javne službe in tržne dejavnosti za vse skupine izvajalcev zdravstvenih storitev. Glede lekarniške dejavnosti je stališče Ministrstva za zdravje, da je osnova za delitev področna zakonodaja oziroma Zakon o lekarniški dejavnosti v katerem je definicija javne službe, kar posledično opredeljuje tudi prihodke javne službe. To pomeni da je za spremembo v kriterijih za določanje prihodkov javne službe potrebna sprememba Zakona o lekarniški dejavnosti, zato smo tudi letos ob izdelavi poslovnega rezultata za naš zavod prihodke od zdravstvenih storitev (prodaje zdravil) delili na javno službo in tržno dejavnost po enakih sodilih kot pretekla leta. Ostali prihodki od prodaje, ki se dosegajo s prometom drugega blaga izven osnovne dejavnosti so prihodki tržne dejavnosti. Za večino prihodkov od nezdravstvenih storitev, ki jih opravljajo javni zdravstveni zavodi, je MZ na svojih spletnih straneh decembra 2010 objavilo delitev na javno službo in tržno dejavnost. Iz nabora storitev in opomb pri posameznih storitvah je razvidno, da delitev velja tudi za lekarne, zato od leta 2011 ostale prihodke po dejavnostih delimo na osnovi te razmejitve. 26
Prihodke za doseganje katerih so potrebna prosta likvidna sredstva smo delili po dejavnostih po deležu ustvarjanja teh sredstev in sicer po razmerju presežka prihodkov nad odhodki posamezne dejavnosti od leta 2009 do leta 2013. Na ta način smo delili obresti (finančni prihodki). Ostali prihodki, ki jih ni mogoče prisoditi javni službi ali dejavnosti na trgu in za katere ni usmeritev, so razdeljeni po razmerju poslovnih prihodkov (enako kot odhodki). Za manjši del odhodkov poslovanja je iz dokumentov, evidenc in obračunov razvidno iz katere dejavnosti izhajajo. Za tiste, za katere ni mogoče direktno ugotoviti iz katere dejavnosti izhajajo, določa 23. člen Pravilnika o sestavljanju letnih poročil za proračun, proračunske uporabnike in druge osebe javnega prava, da se delijo na javno službo in dejavnost na trgu na podlagi ustreznih sodil. Če za določen odhodek ni ustreznejšega sodila, se kot sodilo uporabi razmerje med prihodki, doseženimi z opravljanjem posamezne vrste dejavnosti (poslovni prihodki). Za odhodke nabavne vrednosti blaga je iz evidence računalniške podpore farmacevtskih programov razvidno, katero dejavnost bremenijo. Odhodki nabavne vrednosti blaga se izkazujejo v zneskih, ki izhajajo iz ustrezne dokumentacije, to je iz faktur dobaviteljev (brez davka na dodano vrednost). Obračunana amortizacija je razdeljena na dejavnost javne službe in dejavnost na trgu po razmerju poslovnih prihodkov. Tako izračunani stroški za dejavnost na trgu v celoti bremenijo prihodke dejavnosti na trgu. Delež obračunane amortizacije, ki glede na razmerje poslovnih prihodkov pripada javni službi (JS), ne bremeni prihodkov JS v celoti. Prihodke bremeni le del, ki je tudi realiziran v storitvah JS. Strošek amortizacije, realiziran v storitvah javne službe znaša v letu 2014 2,92% vrednosti realiziranih storitev. Procent izhaja iz deleža stroškov amortizacije v vrednosti celotnega finančnega načrta iz pogodbe z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Od leta 2006 je bil delež stroškov amortizacije v kalkulaciji cene lekarniške storitve najvišji v letu 2008 in sicer 4,3 %. V letu 2009 se je, kot posledica varčevalnih ukrepov ZZZS, zmanjšal na 3,6 %. Od tega leta spet rahlo narašča v letu 2010 je bil 3,75 %, v 2011 pa 3,79 %. Porast na 3,8 % v letu 2012 ne izhaja iz povečanja sredstev amortizacije v finančnem planu ZZZS za naš zavod, ampak iz znižanja vrednosti nekaterih drugih (največ stroškov dela) postavk finančnega plana. V letu 2013 je delež stroškov amortizacije v kalkulaciji cene lekarniške storitve 3,6%, kar je zopet posledica varčevalnih ukrepov ZZZS. V letu 2014 je delež amortizacije v kalkulaciji cene lekarniške storitve 2,92%. Dejanska višina obračunane amortizacije, realizirana v storitvah javne službe pa je še odvisna od vrednostne realizacije storitev javne službe (sredstva so zmnožek deleža in realiziranih storitev). Razlika do polne obračunane amortizacije JS (del, ki ni vračunan v ceno storitve) se pokriva v breme virov zmanjša se obveznost (vrednost) za sredstva v upravljanju. 27
Na opisani način se obravnava amortizacija neopredmetenih sredstev in opredmetenih osnovnih sredstev, nabavljenih iz sredstev zavoda. Amortizacija opreme, nabavljene iz namenskih donacij bremeni dolgoročne pasivne časovne razmejitve, oblikovane iz doniranih sredstev. To je vir, v breme katerega se v predvideni dobi koristnosti (amortiziranja) nadomešča sedanja vrednost opreme, nabavljene iz tako pridobljenih sredstev. TABELA 1: Delitev obračunane amortizacije za leto 2014 v breme donacijskih sredstev, tržne dejavnosti in javne službe (v EUR) Obračunana v breme v breme v breme amortizacija donacijskih sredstev tržne dejavnosti javne službe 51.035 523 11.229 39.283 Struktura ( %) 100,0 1,0 22,0 77,0 TABELA 1 a: Delitev amortizacije javne službe na del, ki bremeni stroške in del, ki bremeni vir (v EUR) Amortizacija v breme v breme javne službe stroškov vira 39.283 10.485 28.798 Struktura (%) 100 26,7 73,3 TABELA 1 b: Delitev obračunane amortizacije na del, ki bremeni stroške in del, ki bremeni vire Obračunana amortizacija 51.035 struktura (%) v breme stroškov 21.714 42,5 od tega: - tržna dejavnost 11.229 - javna služba 10.485 v breme vira 29.321 57,5 od tega: - sredstva v upravljanju 28.798 - dolgoročne pasivne časovne razmejitve 523 28
Strošek dela iz naslova tržne delovne uspešnosti bremeni prihodke dejavnosti na trgu. Po posebnem izračunu smo posamezno dejavnost bremenili za stroške dela in sicer tako, da smo najprej v breme tržne dejavnosti pokrili tržno delovno uspešnost s pripadajočimi prispevki iz dohodka, razliko pa smo na posamezne dejavnosti razdelili po razmerju priznani delavci s strani ZZZS. Ločeno smo obravnavali stroške dela za pripravnico, ki smo jih v višini refundiranega zneska s strani ZZZS prisodili javni službi. Tako smo ravnali zato, ker so prihodki iz naslova refundacij stroškov opravljanja pripravništva s strani ZZZS prihodki javne službe. Enako smo ravnali pri stroških obveznega izobraževanja pripravnice prihodke smo priznali javni službi, za stroške pa jo obremenili. Ostale stroške poslovanja smo prisodili posamezni dejavnosti po razmerju poslovnih prihodkov (določilo Pravilnika o sestavljanju letnih poročil). Zavodi smo zavezanci za davek od dohodkov pravnih oseb za del prihodkov, ki izhaja iz pridobitne dejavnosti. Od leta 2008 davek obračunavamo po Zakonu o davku od dohodkov pravnih oseb iz leta 2006 in Pravilniku o pridobitni in nepridobitni dejavnosti, objavljenem na podlagi Zakona v letu 2007. Pravilnik opredeljuje obdavčljive (pridobitne) in neobdavčljive (nepridobitne) prihodke. V letu 2009 je objavljena sprememba tega pravilnika, ki je bila za zavode zelo pomembna in sicer so v njej kot nepridobitni opredeljeni tudi prihodki za izvajanje javne službe iz javnih sredstev. To nam je omogočilo, da razen obresti od nočnih depozitov in dela obresti iz depozitov pri poslovnih bankah, ki so bili že prej opredeljeni kot nepridobitni, izvzamemo iz davčne osnove tudi prihodke od ZZZS za zdravila in dežurno službo. Tako je bilo v letu 2014 obdavčeno 57,06 % celotnih prihodkov. Po metodologiji obračuna smo morali izvzeti (zmanjšati) tudi proporcionalni del odhodkov (delež odhodkov, ki se nanašajo na nepridobitne prihodke). Tako je ugotovljen del odhodkov, ki zmanjšujejo davčno osnovo. Tudi nekateri drugi odhodki, ugotovljeni po računovodskih predpisih, niso davčno priznani v celoti ali so priznani delno, kot so stroški reprezentance, sejnin, prostovoljnega kolektivnega zavarovanja za javne uslužbence, donacije. Uveljavljali smo dovoljene olajšave in sicer za donacije humanitarnim organizacijam, ustanovljenim za te namene, za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje po pokojninskem načrtu, ki ga plačujejo delavci iz bruto plače in investicijsko olajšavo. Posamezno dejavnost je davek bremenil glede na delež prihodkov v davčni osnovi. To pomeni, da smo najprej od prihodkov javne službe, ugotovljenih po izkazu prihodkov in odhodkov po vrstah dejavnosti odšteli prihodke javne službe iz javnih sredstev (nepridobitne- -neobdavčene prihodke). Od prihodkov javne službe smo odšteli tudi obresti, ki jih pravilnik opredeljuje kot nepridobitne in sicer v deležu, ki pripada javni službi po sodilu razmejitve prihodkov od obresti na javno službo in tržno dejavnost. Tako smo dobili davčno priznane prihodke za dejavnost javne službe. Davčno priznane prihodke tržne dejavnosti smo ugotovili tako, da smo od prihodkov tržne dejavnosti, ugotovljenih po izkazu prihodkov in odhodkov po dejavnostih, odšteli nepridobitne obresti, ki po sodilu razmejitve obresti pripadajo tržni dejavnosti. Po udeležbi posamezne dejavnosti v seštevku davčno priznanih prihodkov obeh dejavnosti smo razdelili na le-te po obračunu ugotovljeno davčno obveznost. V letu 2010 se je spremenila računovodska obravnava davka od dohodkov pravnih oseb in sicer davek več ne bremeni stroškov poslovanja, temveč zmanjšuje presežek prihodkov nad 29
odhodki (ali povečuje presežek odhodkov nad prihodki), ugotovljen kot razlika med prihodki in odhodki. Zaloge V lekarni imamo zaloge trgovskega blaga, ki jih ob nabavi pripoznamo po nabavni vrednosti dobavitelja in morebitnimi odvisnimi stroški nabave. Zalogo razbremenjujemo po FIFO metodi, kar pomeni, da se zaloga zmanjšuje po zaporedju nabave. Terjatve Odprte so le tekoče terjatve, saj je ZZZS Območna enota Krško svoje obveznosti poravnal v roku. Za ZZZS je bilo na 31.12.2014 za 11,8 % več odprtih terjatev kot na koncu leta 2013. V letu 2014 je ZZZS tekoče poravnal vse obveznosti v roku 30 dni. Tudi do prostovoljnih zdravstvenih zavarovalnic so se odprte terjatve konec leta 2014 povečale v primerjavi z letom 2013 in sicer za 2,0 %. Te zavarovalnice svoje obveznosti poravnavajo ob roku zapadlosti. Več odprtih terjatev do kupcev nejavnega sektorja (brez prostovoljnih zdravstvenih zavarovalnic) izhaja iz več neplačanih računov za storitve najema prostora za promocijske aktivnosti organizacij, ki tržijo proizvode za ohranjanje zdravja in nego. TABELA 2: Pregled odprtih terjatev na dan 31.12.2014 v primerjavi z odprtimi terjatvami na dan 31.12.2013 (v EUR) odprte terjatve odprte terjatve indeks 31.12.2014 31.12.2013 - kupci-ostali 1.321 1.021 129,4 - neposredni uporabniki - 9 - - posredni uporabniki občin.prorač 32 - - - posredni uporabniki drž.prorač. - 465 - - ZZZS 177.512 158.757 111,8 - zdravstv.zavarovaln. - PZZ 80.324 78.723 102,0 SKUPAJ 259.189 238.510 108,4 Obveznosti Zapadlih neporavnanih obveznosti na koncu leta nismo imeli. Vse odprte obveznosti izhajajo iz poslovnih dogodkov iz decembra 2014. Neporavnane obveznosti na 31.12.2014 so bile za 12,6% višje od le-teh na 31.12.2013. 30
Obveznosti do dobaviteljev za blago so se povečale za 14,3% v primerjavi z letom 2013, obveznosti do ostalih dobaviteljev iz nejavnega sektorja pa so se povečale za 10,7 % v primerjavi z letom 2013 - skupni porast 14,4 %. Obveznost posrednih uporabnikov državnega proračuna so neporavnane terjatve v primerjavi z letom 2013 manjše za 51,5 %. Tudi do posrednih uporabnikov občinskega proračuna so neporavnane terjatve v primerjavi z letom 2013 manjše za 55,8 %. TABELA 3: Pregled neporavnanih obveznosti na dan 31.12.2014 v primerjavi z neporavnanimi obveznostmi na dan 31.12.2013 (v EUR) odprte obveznosti odprte obveznosti naziv na dan 31.12.2014 na dan 31.12.2013 indeks - dobavitelji-ostali 57.524 50.298 114,4 - neposred. uporabn.držav.prorač. - 35 - - posredni uporabniki državnega proračuna 17 33 51,5 - posredni uporabniki občinskega proračuna 819 1.467 55,8 SKUPAJ 58.360 51.833 112,6 Viri sredstev za investicije Za leto 2014 smo planirali nabavo neopredmetenih sredstev in opredmetenih osnovnih sredstev v višini 13.766 EUR. Glede na vlaganja v zadnjih petih letih je bil planski znesek nesorazmerno nizek, a prav zaradi velikih vlaganj v zadnjih letih ustrezen. Od leta 2008 smo obnovili zgradbi in investirali v novo opremo v obeh enotah, zato ni bilo potreb po velikih zamenjavah osnovnih sredstev. V letu 2014 smo nabavili naslednjo opremo, in sicer server, arhivsko enoto za server, podaljšano garancijo za server (5 let), dva računalnika in klimo za počitniško hišico v Nerezinah. Kot drobni inventar smo nabavili zunanji trdi disk ter štiri digitalne podpisne tablice. Celotna sredstva, predvidena za investicije niso v celoti izkoriščena, nabave so znašale 96,2% planiranih. TABELA 4: Pregled vlaganj po namenu in vrstah sredstev v letu 2014 (v EUR) Vrsta dolgoročnih načrtovana realizacija - povečana indeks sredstev vlaganja nabavna vrednost osnovna sredstva in drobni inventar 13.766 13.239 96,2 SKUPAJ 13.766 13.239 96,2 31
TABELA 4 a: Viri za nabavo osnovnih sredstev v letu 2014 (v EUR) vir znesek struktura (%) amortizacija tekočega leta 13.239 100,0 SKUPAJ 13.239 100,0 Tekoči popravki vrednosti neopredmetenih in opredmetenih sredstev v letu 2014 ne le da so bili zadosten vir za vsa investicijska vlaganja v tem letu, temveč je del ostal neporabljen in bo služil kot vir investiranja v naslednjih letih. TABELA 4.b: Razpoložljivi in neporabljeni viri za investicije v letu 2014 viri znesek Popravki vrednosti kot vir investiranja leto 2014 - amortizacija 21.714 - amortizacija v breme donacij.sred. 523 - neporablj.amortizac.iz leta 2014 60.845 SKUPAJ 83.082 Prevrednot.prihodki v dobro vira 23 SKUPAJ viri 83.105 - poraba v letu 2014 13.239 Neporabljeni viri za investicije 69.866 Prosta denarna sredstva Realno vrednost denarnih sredstev ohranjamo z depozitnimi naložbami. Zaradi varnosti naložb lahko javni zavodi sredstva nalagamo le v poslovne banke. Zaradi večje razpoložljivosti, sredstva praviloma deponiramo kratkoročno. 32
Sredstva na izvenbilančnih kontih Na izvenbilančnih kontih vodimo zalogo zdravila Kalijev jodid - KI. V skladu s pogodbo in pravilnikom o uporabi tablet KI ob jedrski nesreči (Uradni list RS, št. 59/10), zagotavlja Nuklearna elektrarna Krško NEK brezplačno tablete KI po eno škatlico na osebo. V juniju 2013 smo prejeli 5.350 škatlic KI v nabavni vrednosti 0,01 EUR, tako je nabavna vrednost znašala 53,5 EUR. Na dan 1.1.2014 izkazujemo stanje na izvenbilančnih kontih v višini 41,28 EUR, kar pomeni, da smo imeli na zalogi še 4.128 škatlic KI. Na dan 31.12.2014 izkazujemo stanje 40,20 EUR, kar pomeni da imamo na zalogi še 4.020 škatlic KI. Tveganja na računovodskem področju Tudi v letu 2014 je bilo prisotno tveganje vezano na določanje višine in izplačevanje tržne delovne uspešnosti. Od leta 2009 velja namreč nova Uredba o delovni uspešnosti iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu (Uradni list RS, št. 97/2009), ki je višino sredstev za izplačila tržne delovne uspešnosti vezala na finančni izid dejavnosti prodaje blaga in storitev na trgu tekočega leta in spremenila način izračuna pravice. S tem je nastalo tveganje, da se bo v primeru obračuna zmanjšanega obsega tega dela plače zmanjšala motivacija za delo zaposlenih, v primeru obračuna previsokega obsega pa tveganje vpliva na poslovni izid naslednjega leta (2015), v breme katerega je treba preveč izplačana sredstva poračunati. Razmerje prihodkov javne službe in tržne dejavnosti se iz meseca v mesec spreminja (s tem tudi presežek prihodkov nad odhodki posamezne dejavnosti), zato je bilo tveganje za nastanek škodnega dogodka veliko. Dodatno ga je povečala sprememba Uredbe (Uradni list RS, št.41/2012), ki je zmanjšala dovoljeni obseg izplačila z 60% na 50% realiziranega presežka prihodkov nad odhodki tržne dejavnosti. Tveganje smo zmanjšali s še bolj razčlenjenim spremljanjem rezultata poslovanja tržne dejavnosti med letom in prilagoditvijo izplačil ugotovljenemu rezultatu. II. RAČUNOVODSKI IZKAZI Sestavni del letnega poročila so računovodski izkazi in pojasnila k izkazom in sicer (v prilogi): a) Bilanca stanja s prilogama stanje in gibanje neopredmetenih dolgoročnih sredstev in opredmetenih sredstev stanje in gibanje dolgoročnih kapitalskih naložb in posojil b) Izkaz prihodkov in odhodkov določenih uporabnikov razčlenjen po 33
vrstah dejavnosti in načelu denarnega toka ter izkaz računa finančnih terjatev in naložb določenih uporabnikov in izkaz računa financiranja določenih uporabnikov. POJASNILA K BILANCI STANJA Dolgoročna sredstva Sedanja vrednost neopredmetenih in opredmetenih sredstev v upravljanju se je v letu 2014 zmanjšala za 7,6 %. To pomeni, da so bila nova vlaganja (povečanje vrednosti) nižja od zmanjšanja sedanje vrednosti zaradi rednega popravka vrednosti (amortizacije) obstoječih in na novo nabavljenih sredstev. Sedanja vrednost dolgoročno aktivnih časovnih razmejitev se je povečala zaradi dolgoročno odloženega stroška podaljšanje garancije za server. Dolgoročni odloženi stroški se morajo amortizirati v času veljavnosti pravice uporabe za antivirusni program znaša 3 leta, podaljšana garancija znaša 5 let. Sedanja vrednost neopredmetenih sredstev se je zmanjšala za redni odpis za 16,7 % (projektna dokumentacija in premoženjske pravice kanalizacija Nerezine). Sedanja vrednost funkcionalnega zemljišča Lekarne v Krškem se ni spremenila (zemljišča se ne amortizirajo). Sedanja vrednost zgradb se je v letu 2014 zmanjšala za 5,5 % in sicer za redni odpis v letu 2014. Sedanja vrednost opreme se je zmanjšala za 19,1 % - nove nabave so bile manjše od rednega odpisa za leto 2014. Splošna stopnja odpisanosti neopredmetenih sredstev in opredmetenih osnovnih sredstev je na ravni zavoda 50,8 % in se je povečala v primerjavi z letom 2013 (40,3 %). Najvišjo stopnjo odpisanosti imajo neopredmetena sredstva in sicer 79,0 %, kar nima velikega vpliva na pogoje poslovanja. Najvažnejša skupina med neopredmetenimi sredstvi so računalniški programi, ki se preko vzdrževanja posodabljajo z novimi programskimi rešitvami in usklajujejo s spremembami zakonskih predpisov. Oprema ima stopnjo odpisanosti 73,7 %. Za največji del opreme (pohištvo, laboratorijska oprema) takšna stopnja odpisanosti ne pomeni neustreznosti v zagotavljanju primernih pogojev poslovanja. Znotraj te skupine pa so računalniki in druga računalniška oprema v 34
celoti odpisani (razen nabav v letu 2014), kar pomeni, da bo treba nadaljevati z zamenjavo, ki se je zaradi nezanesljivosti posamezne opreme že začela. Najnižjo stopnjo odpisanosti imajo zgradbe in sicer 39,9 %. Kljub nevlaganju v zgradbe v letu 2014 smo s stopnjo odpisanosti zgradb za opravljanje dejavnosti v enoti Krško in enoti Kostanjevica lahko zadovoljni, ker po obnovah v letu 2009 in 2011 omogočajo primerne pogoje za delo. TABELA 5: Pregled dolgoročnih sredstev po nabavni, odpisani in neodpisani vrednosti s stopnjo odpisanosti (v EUR) stanje 31.12.2014 vrsta nabavna popravek neodpisana odpisanost dolgoročnega sredstva vrednost vrednosti vrednost sredstev - indeks dolgoročno odloženi stroški in neopredmetena sredstva 42.361 33.460 8.901 79,0 predujem za zemljišče 4.000 4.000 0,0 zemljišče 497 497 0,0 nepremičnine-zgradbe 630.864 251.616 379.247 39,9 oprema in druga opredmetena osnovna sredstva (brez drobnega inventarja) 260.712 192.070 68.642 73,7 SKUPAJ 938.433 477.146 461.287 50,8 Dolgoročne kapitalske naložbe so zmanjšale za 241 EUR zaradi prenosa poslovnega deleža PSK na občino Krško, po navodilu Ministrstva za finance glede ustanoviteljstva javnih zavodov v PSK d.o.o. Krško in njihovem nasvetu, da zavodi ustanoviteljstvo prenesejo na občino. 35
TABELA 6: Pregled vrst dolgoročnih sredstev po sedanji vrednosti za leto 2014 in primerjava s predhodnim letom (v EUR) vrsta dolgoročnih sedanja vrednost sedanja vrednost indeks struktura (%) sredstev 31.12.2014 31.12.2013 2014/13 2014 2013 dolgoročno odloženi stroški 2546 321 792,8 0,5 0,1 neopredmetena sredstva 6.355 7.629 83,3 1,3 1,4 zemljišče 497 497 100,0 0,1 0,1 predujem za zemljišče 4.000 4.000 100,0 0,8 0,7 nepremičnine 379.247 401.746 94,4 76,0 73,0 oprema in druga opredmetena osnovna sredstva 68.642 84.889 80,9 13,7 15,4 dolgoročne kapitalske naložbe 0 241 0,0 0,0 0,0 SKUPAJ 461.287 499.324 92,4 100,0 100,0 Kratkoročna sredstva Stanje sredstev v blagajni in na računih kaže na stabilno likvidnostno stanje zavoda. Denarna sredstva v blagajni izhajajo iz gotovinske prodaje zadnjega dneva poslovnega leta, ki še ni položen na račun pri Upravi za javna plačila. Kljub prenehanju veljavnosti zakonskega določila, da se izkupiček mora položiti na račun prvi naslednji delovni dan, smo zaradi varnosti obdržali takšen način polaganja gotovine. Znesek je nižji kot stanje na enak dan preteklega leta gotovinska prodaja je bila nižja za 1,9 %. Sredstva na računu konec leta 2014 so bila nižja za 21,9 % kot konec leta 2013. Kratkoročne terjatve do kupcev (razen posrednih in neposrednih uporabnikov proračuna) so bile konec leta 2014 za 2,4 % višje kot konec leta 2013. Največji del teh terjatev izhaja iz zaračunane izdaje zdravil in medicinskih pripomočkov zavarovancem prostovoljnih zdravstvenih zavarovalnic, to je kar 99,4% v kratkoročnih terjatvah do kupcev. Porast terjatev pomeni višjo izdajo blaga, ki ni izhajala iz povečanja prometa na recepte in naročilnice temveč iz povečanja deleža prostovoljnega zavarovanja v strukturi cene. Kratkoročne terjatve do uporabnikov enotnega kontnega načrta (v prvi vrsti do ZZZS, saj terjatve do le-tega predstavljajo 68,5 % vseh terjatev za to skupino kupcev) so se povečale za 11,8 %. Gibanje terjatev je obratno sorazmerno z gibanjem sredstev na računu. 36