1 UVOD

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA KMETIJSTVO IN BIOSISTEMSKE VEDE Zdravko KREGULJ KAKOVOST SILAŢE ZDRUŢENE SETVE KORUZE IN NATIŠKEGA FIŢOLA DIPLOMSKO DELO Maribor, 2011

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA KMETIJSTVO IN BIOSISTEMSKE VEDE KATEDRA ZA EKOLOŠKO KMETOVANJE, POLJŠČINE, VRTNINE IN OKRASNE RASTLINE Zdravko KREGULJ KAKOVOST SILAŢE ZDRUŢENE SETVE KORUZE IN NATIŠKEGA FIŢOLA DIPLOMSKO DELO Maribor, 2011

POPRAVKI:

Kregulj Z. Kakovost silaţe zdruţene setve koruze in natiškega fiţola III Diplomsko delo je bilo opravljeno v okviru diplomskega visokošolskega strokovnega programa Agronomija, okrasne rastline, zelenjava in poljščine na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru pod mentorstvom mag. Silve Grobelnik Mlakar. Komisija za zagovor in oceno diplomskega dela: Predsednik: red. prof. dr. Franc BAVEC Mentor: mag. Silva GROBELNIK MLAKAR Član: izr. prof. dr. Martina BAVEC Lektor: Suzana Lebar, prof. slovenščine in druţbenomoralne vzgoje Diplomsko delo je potekalo v okviru ciljnega raziskovalnega projekta CRP 2006 2013 (V4 0332) z naslovom Intercropping - alternativa za zmanjšanje inputov v pridelavi zelenjave in poljščin, pod vodstvom izr. prof. dr. Martine Bavec in je rezultat lastnega raziskovalnega dela. Del rezultatov je bil objavljen v prispevku z naslovom Silage quality of maize-climbing bean intercropping na mednarodnem simpoziju agronomov v Opatiji na Hrvaškem. Datum zagovora: 22.4.2011 Zdravko KREGULJ

Kregulj Z. Kakovost silaţe zdruţene setve koruze in natiškega fiţola IV Kakovost silaže združene setve koruze in natiškega fižola UDK: 633. 15 + 635. 652 : 631. 53. 043 : 636. 085. 52 (043. 2) = 863 Zdruţene setve koruze (Zea mays L.) in visokega (natiškega) fiţola (Phaseolus vulgaris L. var. vulgaris) imajo po navedbah povzetih iz različne tuje literature visok potencial pri proizvodnji silaţnih mešanic, tako smo tudi mi na podlagi poskusa, ki se je izvajal v rastni sezoni 2008 na poskusnem polju Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede Maribor preučevali in določili najugodnejše gostote koruze in primerna razmerja med koruzo in visokim fiţolom v zdruţeni setvi za proizvodnjo kakovostne silaţne mešanice. Koruza (K) je bila kot čisti posevek in posevek v zdruţeni setvi z natiškim fiţolom posejana v gostotah 3, 6, 9 in 12 rastlin m -2 (K3, K6, K9 in K12). Natiški fiţol (F) smo v posevek koruze dosejali, ko je bila koruza v rastni fazi BBCH 15 v razmerjih s koruzo 1:1, 1:2, 2:1 (K:F). Po konzervaciji je bila silaţna masa spravljenega pridelka koruze in fiţola analizirana po standardnem postopku, kjer se je določila koncentracija suhe snovi (SS), surovih beljakovin (SB/SS), surovih maščob (SM/SS), surovega pepela (SP/SS), surovih vlaknin (SV/SS) in brezdušičnega izvlečka v suhi snovi (BDI/SS). Metabolno energijo (ME) in bruto energijsko vrednost (BE) silaţe je bila izračunana iz literature. Gostote koruze je vplivala na vsebnost SV/SS, BDI/SS in ME. Razmerje med koruzo in fiţolom je vplivalo na koncentracijo SB/SS. V primerjavi s čistim posevkom koruze so imele silaţne mešanice zdruţenih posevkov višje vsebnosti SS, SM/SS, ME in SB (razen obravnavanje K3F1,5). Vsa obravnavanja zdruţenega posevka so imela niţje vsebnosti BDI/SS. Najvišja koncentracija SB/SS (86,6 g kg -1 ) je bila doseţena pri obravnavanju K3F6 in je bila do 26,9 % višja kot v vzorcih ostalih posevkov zdruţene setev, ter za 20,2 g kg -1 višja kot pri vzorcu pridobljenem iz čistega posevka koruze. Ključne besede: koruza, natiški fiţol, gostota, razmerje, zdruţena setev. OP: IX, 54 s., 11 pregl., 5 graf., 44 ref. Das Zusammenhängendes Aussaat Mais, Bohnen und die Qualität der Silage Das Experiment war in der Vegetationsperiode im Jahr 2008 an dem Versuchsfeld von der Fakultät für Landwirtschaft und Lebenswissenschaften im Maribor ausgeführt. Das Ziel der Forschung ist die Bestimmung der Dichte für das Mais (Zea mays L.) und den geeigneten Verhältnissen zwischen Mais und Stangenbohnen (Phaseolus vulgaris L. var. vulgaris) in der zusammenhängenden Aussaat für die Produktion von qualitätvoller Silagemischung. Der Mais (M) war gleich wie reine Frucht und die Frucht der zusammenhängenden Aussaat mit der Stangenbohne (B) eingesät in der Dichte 3, 6, 9 und 12 Pflanzen m -2 (K3, K6, K9 in K12). Die Stangenbohne (B) haben wir in die Saat nachgesät, als der Mais in der Wuchsphase BBCH 15 in Verhältnissen 1:1, 1:2, 2:1 mit dem Mais war. Nach der Konservierung war die Silagenmasse von den aufgehobenen Mais und Bohnen nach dem Standardverfahren analysiert. Es wurden die Konzentration von der Trockenmasse TM, Roheiweiß RE/TM, Roh Fett RF/TM, Roh Asche RA/TM, Rohfasern RF/TM und Stickstofffreien Auszug in der Trockenmasse (SSF/TT) bestimmt. Die Metabolische Energie (ME) und Bruttoenergie Wert (BE) von der Silage haben wir mit der Hilfe von den Gleichungen aus der Literatur ausgerechnet. Die Dichte von Mais hat den Anhalt von RF/TM, SSF/TT und ME beeinflusst. Das Verhältnis zwischen Mais und Bohnen hat die Konzentration von RE/TM beeinflusst. Im Vergleich mit der reinen Frucht hatten Silagenmischungen von zusammenhängender Frucht höheren Anhalt von TM, RF/TM, ME und RE (außer Betrachtung M3B1,5 ). Alle Betrachtungen von der zusammenhängenden Aussaat hatten niedrigen Anhalt von SSF/TM. Die höchste Konzentration von RE/TM (86,6 g kg -1 ) war bei der Betrachtung M3B6 erreicht und sie war 26,9% höher als bei der Probe in den anderen zusammenhängenden Aussaaten, sie war auch 20,2 g kg -1 höher als bei der Probe die von der reiner Aussaat von Mais erworben war. Schlusselworter: Mais, Kletter Bohne, Dichte, Beziehung, Zusammenhängende aussat NO: IX, 54 s., 11 Tab., 5 Graf., 44 Ref.

Kregulj Z. Kakovost silaţe zdruţene setve koruze in natiškega fiţola V Kazalo vsebine 1 UVOD... 11 2 PREGLED OBJAV... 13 2.1 Združena setev... 13 2.2 Izrazoslovje v združeni setvi... 13 2.2.1 Multiple cropping... 13 2.2.2 Intercropping (zdruţena setev)... 14 2.2.3 Sequential cropping... 14 2.3 Prednosti združene setve... 15 2.4 Merila uspešnosti združenih setev... 16 2.5 Primernost pridelovalne oblike združene setve za pridelovanje kakovostne krme. 16 2.6 Izbira optimalne gostote posevka v združeni setvi koruze in fižola... 17 2.7 Pridelek in kakovost svežega in siliranega materiala pridobljenega v združeni setvi koruze in fižola... 20 2.8 Tvorba pridelkov koruze... 21 2.9 Siliranje koruze in kakovost koruzne silaže... 23 2.10 Sodobne metode za ocenjevanje energijske vrednosti krme in za določanje potreb živali po energiji ter pomen koruzne silaže... 25 3 MATERIAL IN METODE DELA... 27

Kregulj Z. Kakovost silaţe zdruţene setve koruze in natiškega fiţola VI 3.1 Lokacija... 27 3.2 Zasnova poljskega poskusa in obravnavanja združene setve... 27 3.3 Oskrba in agrotehnični ukrepi v poskusu... 28 3.4 Klima in vremenske razmere... 29 3.5 Opis uporabljenih sort... 32 3.5.1 Koruza cv. 'Nexxos'... 32 3.5.2 Fiţol cv. 'Jabeljski pisanec'... 32 3.6 Siliranje in priprava silažne mase na konzerviranje... 32 3.7 Statistična obdelava podatkov... 33 4 REZULTATI Z RAZPRAVO... 34 4.1 Prikaz pridelkov silažne mase koruze in fižola posejanih v združeni setvi in čistega posevka koruze brez statistične analize podatkov... 34 4.2 Vpliv proučevanih dejavnikov na vsebnost hranil v silažni mešanici... 36 4.3 Vsebnost hranil v silažnih mešanicah pri posameznih gostotah koruze... 41 4.4 Kemijska sestava silažnih mešanic proizvedeni z združenih posevkov v primerjavi s silažo iz čistega posevka koruze... 45 5 SKLEPI... 47 6 VIRI... 49

Kregulj Z. Kakovost silaţe zdruţene setve koruze in natiškega fiţola VII Kazalo preglednic Preglednica 1: Koncentracija suhe snovi (SS, g kg -1 ), beljakovin v suhi snovi (SB/SS, g kg -1 ), metabolne energije (ME/SS, g kg -1 ) in surovega pepela v suhi snovi (SP/SS, g kg -1 )... 21 Preglednica 2: Pregled sestave, energijske in beljakovinske vrednosti koruznih silaţ s slovenskih kmetij, ki so bile analizirane na Kmetijskem inštitutu Slovenije... 24 Preglednica 3: Zaloţenost tal z mineralnim dušikom, fosforjem, kalijem in ph tal do globine 0,6 m na UKC Pohorski dvor... 29 Preglednica 4: Povprečne mesečne temperature zraka ( C) in padavine (mm) v letu 2008, za obdobje maj september, v primerjavi z dolgoletnim povprečjem (1961 1990), za Maribor... 30 Preglednica 5: Odstopanje povprečne mesečne temperature zraka ( C) in padavine (%) v letu 2008 v primerjavi z dolgoletnim povprečjem... 30 Preglednica 6: Število rastlin koruze (K) in fiţola (F) ob spravilu, pridelek silaţne mase koruze in fiţola ter skupni pridelek silaţne mase pri različnih gostotah setve komponent v zdruţeni setvi (K:F).... 35 Preglednica 7: Vpliv gostote setve koruze in razmerja koruze in fiţola na vsebnost surovih beljakovin na suho snov (SB kg -1 SS), surove maščobe na suho snov (SM kg -1 SS), surove vlaknine na suho snov (SV kg -1 SS), brezdušičnega izvlečka na suho snov (BDI kg-1ss in me metabolne energije na suho snov (ME kg -1 SS), (ME g kg-1), v (MJ kg -1 )...37 Preglednica 8: Vsebnost (SB/SS v g kg -1 ) pri različnih gostotah setve koruze (K) in različnih razmerjih koruza:fiţol (K:F)... 38

Kregulj Z. Kakovost silaţe zdruţene setve koruze in natiškega fiţola VIII Preglednica 9: Vsebnost (SM/SS v g kg -1 ) pri različnih gostotah setve koruze m -2 in različnih razmerjih koruza : fiţol... 39 Preglednica 10: Vsebnost (SP/SS v g kg -1 ) pri različnih gostotah setve koruze m -2 in različnih razmerjih koruza : fiţol... 40 Preglednica 11: Kemijska sestava silaţnih mešanic proizvedenih iz koruze (K) in fiţola (F) posejanih v zdruţeni setvi pri različnih razmerjih in čistega posevka koruze 46 Kazalo grafikonov Grafikon 1: Modificiran Walter-Gaussenov klimadiagram 1:4 za povprečne temperature zraka ( C) in količino padavin (mm) po mesecih, za obdobje od maja do septembra v letu 2008, za Maribor.... 31 Grafikon 2: Vsebnost hranilnih snovi v suhi snovi (SS) silaţne mešanice: surovega pepela (SP), surovih vlaknin (SV), surovih beljakovin (SB), surovih maščob (SM) in brezdušičnega izvlečka (BDI) v suhi snovi (SS), pridelane pri gostoti K3 rastline m -2 in vseh treh razmerjih med K in F (1:1, 1:2, 2:1). Srednje vrednosti, označene z različnimi črkami se med seboj statistično značilno razlikujejo (Duncan, α = 0,05)... 41 Grafikon 3: Vsebnost hranilnih snovi v suhi snovi (SS) silaţne mešanice: surovega pepela (SP), surovih vlaknin (SV), surovih beljakovin (SB), surovih maščob (SM) in brezdušičnega izvlečka (BDI) v suhi snovi (SS), pridelane pri gostoti K6 rastline m -2 in vseh treh razmerjih med K in F (1:1, 1:2, 2:1). Srednje vrednosti, označene z različnimi črkami se med seboj statistično značilno razlikujejo (Duncan,α=0,05)..42

Kregulj Z. Kakovost silaţe zdruţene setve koruze in natiškega fiţola IX Grafikon 4: Vsebnost hranilnih snovi v suhi snovi (SS) silaţne mešanice: surovega pepela (SP), surovih vlaknin (SV), surovih beljakovin (SB), surovih maščob (SM) in brezdušičnega izvlečka (BDI) v suhi snovi (SS), pridelane pri gostoti K9 rastline m -2 in vseh treh razmerjih med K in F (1:1, 1:2, 2:1). Srednje vrednosti, označene z različnimi črkami se med seboj statistično značilno razlikujejo (Duncan,α=0,05)...43 Grafikon 5: Vsebnost hranilnih snovi v suhi snovi (SS) silaţne mešanice: surovega pepela (SP), surovih vlaknin (SV), surovih beljakovin (SB), surovih maščob (SM) in brezdušičnega izvlečka (BDI) v suhi snovi (SS), pridelane pri gostoti K12 rastline m -2 in vseh treh razmerjih med K in F (1:1, 1:2, 2:1). Srednje vrednosti, označene z različnimi črkami se med seboj statistično značilno razlikujejo (Duncan, α = 0,05)... 44 Kazalo slik Slika 1: Njive v kraju Halbenrain (Avstrijska Štajerska), zasejane z zdruţenim posevkom koruze (Zea mays L.) in turškim (laškim) fiţolom (Phaseolus coccineus L.) v obdobju cvetenja fiţola. Dobro je vidna močna konkurenčnost med obema vrstama (foto Kregulj, 2008)... 19 Kazalo shem Shema 1: Zasnova poskusa v letu 2008... 28

Kregulj Z. Kakovost silaţe zdruţene setve koruze in natiškega fiţola 11 1 UVOD Prehod od kompleksnih kmetijskih sistemov k bolj enostavnim z manjšim številom vrst je bila glavna značilnost v kmetijskem razvoju 20. v stoletju (Crews in Peoples 2004). V razvitih predelih sveta se kmetijska pridelava nanaša v glavnem na pridelavo monokultur ali čistih posevkov (Casman 1999). Z večjo izbiro kakovostnejših in produktivnejših sort na trţišču ter uporabo mineralnih gnojil in sintetičnih zaščitnih sredstev se je spremenil tudi sam način pridelave, od kolobarjenja v smeri kontinuiranega pridelovanja visoko produktivnih monokultur do izogibanja vprašanjem o rodovitnosti tal, rastlinskih bolezni in zapleveljenosti pridelovalnih površin (Crews in Peoples 2004). Večina sodobnih pridelovalnih sistemov je odvisnih od notranjih ekoloških funkcij in v veliki meri tudi od količin zunanjih vloţkov oz. inputov (Gliessman 1998). Različne sisteme zdruţenih setev s stročnicami, namenjene pridelavi hrane in krme, omenjajo predvsem v tropskem delu Azije, Amerike, Afrike, vzhodnem in zahodnem delu ZDA in na Bliţnjem vzhodu. Največjo raznovrstnost in pomen imajo zdruţene setve v tropskih predelih, kjer so posebej zanimive za kmete v tradicionalnih sistemih kmetovanja z omejenimi pridelovalnimi površinami, manj pa je tovrstna pridelava zastopana v intenzivnem kmetijstvu (Vandermeer 1989). V ekološkem pridelovalnem sistemu, ki je danes opredeljeno z uredbo EU 834/07 (EC. 2007), imajo prednost posevki rastlin, ki rastejo v zdruţeni setvi, še posebej zdruţena setev koruze (Zea mays L.) s stročnicami (Bavec in sod. 2003). Zelo pogosto so v ekološki pridelavi zdruţene setve uporabljene v zelenjadarstvu (Ţuljan 2009). Na Nizozemskem se vedno bolj pogosto uporablja zdruţena setev, predvsem na zahtevo vlade, pa tudi zaradi zajetij pitne vode. Na tak način naj bi preprečili izpiranje nitratov v podtalnico in s tem njeno onesnaţenje. Te probleme skušajo reševati ravno z zdruţeno setvijo, saj tako uspejo preprečiti izpiranje dušika (van Dijk 1997). Veliko raziskav je bilo osredotočenih na hkratno sejanje nizkega

Kregulj Z. Kakovost silaţe zdruţene setve koruze in natiškega fiţola 12 fiţola (Phaseolus vulgaris L.) in koruze v izmenične vrste (Willey in Osiru 1972, Francis in sod. 1978, Santalla in sod. 1995, Pilbeam 1996, Santalla in sod. 2001). V Sloveniji in drugih drţavah pa je bila tradicionalna setev koruze in natiškega fiţola (Phaseolus vulgaris var. vulgaris L.) v zdruţeni setvi. Ta sistem je šel v pozabo, morda pa so njegove koristi dovolj pomembne, da bi jih lahko uvedli v ekološko poljedelstvo (Bavec in sod. 2003). Zdruţena setev koruze in fiţola bi lahko pripomogla k boljši pridelavi fiţola v evropskih drţavah (Santalla in sod. 1995), na primer v ekološkem poljedelstvu, kjer se prideluje koruza za zrnje, namenjena za prehrano ljudi. V primerjavi s koruzno silaţo navajajo Anil in sod. (2000), da je lahko z visoko surovo beljakovinsko vrednostjo pri preţvekovalcih silaţna masa zdruţene setve koruze in visokega fiţola pomemben vir beljakovin. Koristi zdruţene setve, ki ta način pridelave naredijo posebej zanimiv za ekološko kmetovanje, so: uspešna tekmovalna sposobnost ţit s plevelom, zmanjšanje izgube rastlinskih hranilnih snovi, izboljšanje strukture tal, manj škode, povzročene s škodljivci in bolezni ter vezava dušika (Herrman 1993; povz. po Bavec in sod. 2003). Namen diplomskega dela je ovrednotiti kakovost silaţne mešanice posevka koruze in natiškega fiţola. Pri tem je bila koruza posejana v gostotah 3, 6, 9 in 12 rastlin m -2 ter v razmerjih s fiţolom 1:1, 1:2 in 2:1. Iz posameznih obravnavanj narejene silaţne mešanice smo po končanem konzerviranju kemijsko analizirali. Domnevamo, da ima silaţa mešanih posevkov koruze in fiţola višjo kakovost (predvsem izboljšano beljakovinsko vrednost), kot silaţa iz čistega posevka koruze.

Kregulj Z. Kakovost silaţe zdruţene setve koruze in natiškega fiţola 13 2 PREGLED OBJAV 2.1 Združena setev Petersen (1994) navaja, da je zdruţena setev pridelovalni sistem, v katerem pridelujemo dva ali več posevkov na isti pridelovalni površini. Zdruţena setev se deli na tisto, ki izkorišča časovne razlike med poljščinami (kot npr. zdruţena setev sirka in graha), ter zdruţeno setev, ki je odvisna od prostorskih razlik (kot npr. zdruţena setev ţit s krmnim grahom). Sama prioriteta pridelave rastlin, odpornih na nekatere bolezni in škodljivce, se lahko zaradi vplivov pridelovalnega sistema na intenziteto pojava in števila le-teh, med zdruţeno in čisto setvijo razlikuje (Francis 1986). Tako prihaja med posevki do konkurence med vso rastno dobo ali samo v določenih obdobjih rasti (Vandermeer 1989). 2.2 Izrazoslovje v združeni setvi Vandermeer (1989) v svojem delu navaja več izrazov, povezanih z agronomskimi sistemi, kjer je na isti površini uspeva več kultur: Multiple cropping, Intercropping, Sequential cropping. 2.2.1 Multiple cropping To je osnovni izraz, ki se za to obliko pridelave uporablja. Definicija samega izraza je rast dveh ali več kultur na isti njivski površini, v isti rastni sezoni. Multiple cropping se deli na zdruţeno setev (angl. Intercropping) in zaporedno setev (angl. Sequential cropping).

Kregulj Z. Kakovost silaţe zdruţene setve koruze in natiškega fiţola 14 2.2.2 Intercropping (zdruţena setev) Intercropping (zdruţena setev) je prostorsko odvisna različica sistema Multiple cropping. To pomeni hkratno rast dveh ali več kultur v istem prostoru in času. Glede na rok setve in spravila posameznih kultur v zdruţeni setvi prihaja med njimi do interakcij skozi celotno dobo rasti ali le določen čas. Vandermeer (1989) deli zdruţeno setev dalje na: - mešane posevke (angl. Mixed intercropping), kar pomeni rast dveh ali več kultur na isti pridelovalni površini in v istem času brez jasne vrstne razporeditve (obe kulturi sta posejani v iste vrste), - zdruţene setve v vrstah (angl. Row intercropping), kjer gre za istočasno pridelovanje dveh ali več kultur na isti površini, pri čemer so kulture posejane v posamezne vrste, - zdruţene setve v trakovih (angl. Strip intercropping), kar pomeni istočasno setev različnih kultur v pasove, ki pa so dovolj skupaj, da pride do interakcije med kulturami in dovolj narazen, da je omogočena obdelava za vsako kulturo posebej in - podsevke (angl. Relay intercropping), pri katerih gre za hkratno rast dveh ali več kultur isti površini le v določenem delu rastne dobe. 2.2.3 Sequential cropping Gre za časovno odvisno različico sistema Multiple cropping. Izraz se uporablja za pridelavo dveh ali več kultur v zaporedju na istem polju in v isti pridelovalni sezoni. Ker so posamezne kulture na polju med seboj časovno ločene, ne prihaja do interakciji, saj pridelovalec seje samo eno kulturo v posameznem časovnem obdobju.

Kregulj Z. Kakovost silaţe zdruţene setve koruze in natiškega fiţola 15 2.3 Prednosti združene setve V nadaljevanju je predstavljenih nekaj poglavitnih prednosti pridelave poljščin v obliki sistema zdruţene setve kot jih navaja Herrmann (1993): - hitra ozelenitev tal med dvema glavnima kulturama preprečuje škodljive vplive erozije, izpiranja hranilnih snovi in izsuševanje, - rahljanje tal in priprava vrhnje plasti ne prestavlja samo dobrih pogojev za zdruţeni posevek, ampak tudi za glavni posevek in za plevele. Pri redkem posevku in dobrem razvoju vmesnega posevka se razvije učinkovita konkurenca med posevkom in pleveli, - vmesna setev poţivi tla. Poseben učinek je doseţen s kombinacijo različnih vmesnih posevkov, vsaka rastlina razvije sebi tipičen koreninski sistem, s katerim zapolnjuje različne talne cone. Preko korenin izloča specifične snovi in tako vstopa v kontakt s talno favno. Močnejša je razrast korenin, tem bogatejši je razvoj talne favne, - zdruţena setev izgrajuje svet v tleh s pomočjo razgraditve koreninskega sistema in bogati tla z organsko snovjo. S povečanjem dovajanja hranilnih snovi, se aktivira talna favna in direktno akumulira N s pomočjo metuljnic, prihaja pa tudi do izboljšane mineralizacije rastlinskih hranil, - s predhodnim rahljanjem tal glavnega posevka doseţejo korenine rastlin vmesnega posevka tudi globlje leţeče talne plasti in tako pripomorejo k rahljanju teh plasti tal in mobilizaciji hranilnih snovi, - raznovrstni razrast v zgornjem sloju tal ponuja s svojimi različnimi rastnimi oblikami in opadom ţivljenjski prostor in vir hranilnih snovi za vse vrste ţivih bitij, - vmesni posevek sluţi tudi kot vir krme.

Kregulj Z. Kakovost silaţe zdruţene setve koruze in natiškega fiţola 16 2.4 Merila uspešnosti združenih setev Kot merilo interakcij kultur, uspešnosti in produktivnosti se v znanstvenih raziskavah zdruţenih setev uporabljajo posebni indikatorji. Najpogostejši kazalec uspešnosti zdruţene setve je t. i. ekvivalent pridelovalne površine (angl. Land Equivalent Ration, LER), ki sta ga uvedla Mead in Willey (1980). LER je standardiziran indeks, definiran kot relativna potrebna površina kultur v čistih posevkih, za doseganje enako velikih pridelkov v zdruţenih setvah: kjer je Ym1 količina pridelka prve kulture v zdruţeni setvi in Ys1 pridelek te kulture v čistem posevku. Izračun in interpretacija LER (tudi relativni skupni pridelek angl. Relative Yield Total, RYT), je enostavna; kritična vrednost je 1.0. Nad to vrednostjo sta ali so komponente (kulture) produktivnejše v zdruţenih setvah. Vrednost LER pod 1.0 pa kaţe na večjo produktivnost čistih posevkov. 2.5 Primernost pridelovalne oblike združene setve za pridelovanje kakovostne krme V praksi najbolj sejane so zdruţene setve ţit in stročnic. Stročnica, primerna za zdruţeno setev z ţiti, naj ima veliko sposobnost vezave zračnega dušika in naj dobro prenaša senčenje. Willey in Osiru (1972) sta ugotovila, da je v Ugandi zdruţena setev koruze in fiţola dala do 38 % večji skupen pridelek kot posevek poljščin, sejanih v čisti setvi. Višji skupni pridelek zdruţene setve je bil doseţen tudi zaradi boljšega izkoristka rastnih virov, posebej svetlobe. Li in sod. (2001) navajajo, da je tekmovanje med posevkoma neizbeţno, kadar rasteta skupaj, in da takšno tekmovanje ponavadi zmanjša moţnost preţivetja, rasti in razmnoţevanje najmanj ene vrste. Na podlagi rezultatov lončnih poskusov Senaratne in sod. (1995) poročajo, da dobi koruza v zdruţeni setvi z vigno (Vigna radiata L.) 7 11 % potrebnega dušika od stročnice, v

Kregulj Z. Kakovost silaţe zdruţene setve koruze in natiškega fiţola 17 setvi z Vigna unguiculata 112 0 % in 12 26 % potrebnega dušika od zemeljskega oreška (Arachis hypogaea L.), kar v posameznih primerih znaša 19 22, 29 45 in 33 60 mg N na koruzno rastlino. Rezultati poljskega poskusa zdruţene setve koruze in vigne (Vigna unguiculata L.) kaţejo, da je 28 % dušika (21,2 kg N ha -1 ) vgrajenega v koruzno biomaso atmosferskega izvora (Patra in sod. 1986). Podobno kot pri pridelavi krme na travinju (različne travno-deteljne in deteljno-travne mešanice), se lahko tudi njivske krmne rastline pridelujejo v zdruţenih setvah. Na ta način lahko z izbiro komplementarnih kultur izboljšamo kakovost krme, predvsem beljakovinsko vrednost. V študiji Univerze v Readingu so Anil in sod. (1998) s koruzno silaţo primerjali kakovost, konzumacijo in prebavljivost mešanih silaţ koruza-sončnica, koruza-krmni ohrovt in koruza-visoki fiţol, pri čemer so bili deleţi sončnice, krmnega ohrovta in visokega fiţola 26, 7 in 16 % v suhi snovi silaţe. Primerjalno je vsebovala silaţa koruza-visoki fiţol znatno več surovih beljakovin (120 g kg -1 SS) in pepela (61 g kg -1 SS) kot silaţa koruze (81 g kg -1 SS, 34 g kg -1 SS). Fermentacija je potekala normalno (ph 4,0 in N-amoniak 80 g kg -1 skupnega N). In vivo se prebavljivost silaţ ni značilno razlikovala. Raziskava nakazuje moţnost siliranja posevkov zdruţenih setev ţit in stročnic. Tako pridelana krma pa je še posebej zanimiva za ekološke pridelovalce mleka in mesa. 2.6 Izbira optimalne gostote posevka v združeni setvi koruze in fižola V zdruţeni setvi koruze in natiškega fiţola sta pridelka kultur praviloma v negativni korelaciji. Pridelki so v veliki meri odvisni od lokacije in izbire tipa (vigorja) genotipov, gostot ter prostorske razporeditve komponent v zdruţeni setvi. Glede na rezultate raziskave s tremi tipi koruze in desetimi tipi kultivarjev natiškega fiţola sta Davies in Garcia (1983) kot najprimernejša tipa za zdruţeno setev izpostavila koruzo s srednje visokim steblom in agresivni tip fiţola. Gostota in prostorska razporeditev komponent v tej zdruţeni setvi pa je lahko zelo različna in je odvisna od namena pridelave ter agroklimatskih razmer (Rao 1986).

Kregulj Z. Kakovost silaţe zdruţene setve koruze in natiškega fiţola 18 Francis in sod (1982b) navajajo, da je optimalna gostota visokega fiţola v zdruţeni setvi s koruzo 12 rastlin m -2, medtem ko naj bi bila gostota fiţola v čisti setvi 6 rastlin m -2, predvsem zaradi tega, ker lahko pri visoki gostoti fiţol zrase čez steblo koruze, ki mora nato nositi teţo celotnega pridelka. Za nizek fiţol, ki ga sejemo v zdruţeno setev, pa velja, da je lahko posejan v istih gostotah kot v čisti setvi. To pomeni 25 rastlin m -2 in pri gostoti koruze 4 rastline m -2 (Francis in sod. 1982a). Njivski poskus, izveden v letu 1992 in 1993 s koruzo in visokim fiţolom, kaţe, da setveni vzorec značilno vpliva na listno razmerje (razmerje med maso listov in maso celotne rastline) pri koruzi, pa tudi na stebelno razmerje (razmerje med maso stebla rastline in maso listov) in pridelek (Akman 1999). Najvišji pridelek koruze je bil dobljen z zdruţeno setvijo pri razmerju 1:2 (K:F). Zdruţena setev je značilno vpliva na listno razmerje, pridelek storţev in fiţola. Najvišji pridelek fiţola je bil dobljen v zdruţeni setvi s koruzo pri razmerju 1:2 (K:F). Raziskave zdruţene setve koruze in fiţola kaţejo, da zdruţena setev značilno vpliva na višino rastlin koruze, maso 1000 zrn in na čas dozorelosti. Najvišji pridelki zrnja so bili doseţeni z izmeničnimi vrstami koruze in fiţola. Razen pri izmenični setvi z enakim številom rastlin koruze in fiţola, je bil učinek na število strokov fiţola ter pridelek zrnja koruze negativen. V poljskih poskusih na meljasto glinenih tleh v čisti in zdruţeni setvi koruze in visokega fiţola, ki so bile izvedene v razmerjih 1:1, 1:2; in 1:3 je bil najobilnejši pridelek v zdruţenih setvi v razmerju 1:2 (K:F), kjer so dosegli pridelek 5,2 t zrnja ha -1 koruze ter 0,89 t zrnja ha -1 fiţola (Pandita 1998). Kot navaja Shivay (1999) zdruţena setev koruze z visokim fiţolom in s sojo značilno zviša indeks listne površine koruze, pridelek zrnja, ekvivalent pridelka zrnja in zviša količino dušika v tleh v primerjavi s čisto setvijo koruze. Najvišji pridelek koruznega zrnja in porast dušika je bil doseţen v zdruţeni setvi koruze in visokega fiţola, medtem ko je bil ekvivalent pridelka koruznega zrnja višji v zdruţeni setvi s sojo.

Kregulj Z. Kakovost silaţe zdruţene setve koruze in natiškega fiţola 19 V nadaljevanju je na fotografijah prikazan zdruţen posevek koruze in visokega fiţola kot se uporablja v sosednji Avstrijski Štajerski za pridelavo silaţnih mešanic ali luščenega fiţola in koruznega zrnja (slika 1). Slika 1: Njive v kraju Halbenrain (Avstrijska Štajerska), zasejane z zdruţenim posevkom koruze (Zea mays L.) in turškim (laškim) fiţolom (Phaseolus coccineus L.) v obdobju cvetenja fiţola. Dobro je vidna močna konkurenčnost med obema vrstama (foto Kregulj 2008)

Kregulj Z. Kakovost silaţe zdruţene setve koruze in natiškega fiţola 20 2.7 Pridelek in kakovost svežega in siliranega materiala pridobljenega v združeni setvi koruze in fižola Dawo in sod. (2007) so na britanski univerzi v Leedsu preučevali pridelek ter kakovost sveţega in siliranega rastlinskega materiala koruze in fiţola, pridelanega v zdruţeni setvi. Pri tem so zasejali koruzo v gostotah 100.000, 75.000 in 50.000 rastlin ha -1. Fiţol pa je bil v zasejan le v gostoti 50.000 rastlin ha -1. Cilj raziskave je bil ugotoviti vpliv razmerij koruza fiţol (1,5:1, 2:1 in 1:1) na količino pridelka in prehransko vrednost silaţe. Ocenjevali so celotno količino dušika (TNC), koncentracijo surovih beljakovin (CPC), suho snov silaţne mase, metabolno energijo (ME), ph silaţne mase, koncentracijo mlečne kisline in vsebnosti surovega pepela silaţne mase. Najvišji pridelek silaţne mase 1.403 g m -2 je bil doseţen, ko je bil posevek posejan v razmerju 2:1, kar je dokazano s p 0,05, to je za 3 % višje kot pri razmerju 1,5:1 in 12,7 % kot pri razmerju 1:1. V silaţni masi je bila najvišja koncentracija surovih beljakovin pri razmerju 1:1 in je znašala 110 g kg -1. Višjo vrednost suhe snovi v silaţni masi je bilo komaj zaznati pri 100.000 rastlinah koruze ha -1 oziroma razmerju 2:1, ki je bilo primerjano z gostotama 75.000 rastlin koruze ha -1 in 50.000 rastlin fiţola ha -1 (1,5:1 K:F). Ugodnejšo vsebnost dušika je bilo moţno zaznati pri pridelkih, dobljenih z razmerja 75.000 in 50,000 rastlin koruze ha -1. Druge specifične lastnosti silaţne mase, dobljene v zdruţeni setvi, se niso značilno razlikovale od čiste koruzne silaţne mase. Zaradi teh razlik je imela silaţna masa, dobljena v zdruţeni setvi, višjo metabolno energijo ter škrobno vrednost v primerjavi s čistimi posevki koruze. To dokazuje, da je silaţa, pridelana v zdruţeni setvi, zelo primerna za govedo, namenjeno mlečni proizvodnji, in kot krma klavni ţivini, ki je namenjena za proizvodnjo visoko kakovostnega govejega mesa. Podatki povzeti po študiji Dawo in sod. (2007) so prikazani v preglednici 1.

Kregulj Z. Kakovost silaţe zdruţene setve koruze in natiškega fiţola 21 Preglednica 1: Koncentracija suhe snovi (SS, g kg -1 ), beljakovin v suhi snovi (SB/SS, g kg -1 ), metabolne energije (ME/SS, g kg -1 ) in surovega pepela v suhi snovi (SP/SS, g kg -1 ) Razmerje SS SB/SS ME/SS SP/SS K100 336 82 11,9 36 K100 + F50 346 90 11,4 40 K75 + F50 371 98 11,3 41 K50 + F50 385 110 11,2 43 K75 346 84 11,7 35 M50 376 85 11,3 35 F50 347 212 9,5 85 Vir: Dawo in sod. (2007) Maasdorp in sod. (1997) so preučevali prehransko vrednost koruzne silaţe za krmljenje ţivine pri pridelavi mleka. Preučevali so kombinacijo različnih stročnic (soja, bela lupina, rumena lupina, laški fiţol, lucerna) s koruzo. Silaţa iz pridobljena iz takšnih kombinacij je imela vrednosti suhe snovi, ki so se gibale znotraj optimalnih vrednosti 240-320 g kg -1. Vrednost prebavljivosti silaţe se je v večini primerov gibala nad 50 %. Tudi vrednost metabolne energije 8 MJ kg -1 je večina brez teţav presegla. 2.8 Tvorba pridelkov koruze Deleţ sprejete sončne energije je v primerjavi z drugimi kulturnimi rastlinami v povprečju najvišji pri koruzi. Sam izkoristek pri koruzi znaša, tudi kadar so pogoji najoptimalnejši, le okoli 5 %. Zato imajo glavno vlogo za sprejemanje sončne energije in dotekanje asimilatov v zrnje sama listna masa in preostali zeleni rastlinski deli. Ti s svojo morfološko strukturo, anatomsko zgradbo, velikostjo in fotosintetsko aktivnostjo omogočajo kar največjo

Kregulj Z. Kakovost silaţe zdruţene setve koruze in natiškega fiţola 22 sintetiziranje organske snovi (Bavec 2003). Sama osvetlitev vpliva na kot rasti listov, velikost metlice, količino cvetnega prahu, število in razporejenost rastlin ter smer vrst. Zatorej so cilji ţlahtniteljev rastline čim bolj pokončni (semi-erektofilni) listi in čim manjša metlica, ki ne zasenči listov pod njo. Bavec (2003) prav tako navaja, da se pridelki povečajo predvsem v gostih posevkih hibridov z zelo pokončnimi listi. Tudi sama smer setve ima močan vpliv na osvetlitev rastlin koruze in s tem pogojen višji pridelek. Najboljša smer setve za doseganje optimalne osvetlitve je vzhod zahod in severovzhod jugozahod. Nikoli pa ne sejemo v smeri sever jug. Tetio-Kagho in Gardner (1988) ter Boyat in sod. (1990) navajajo, da povečanje gostote posevka koruze, pospeši staranje listov in njihovo potemnitev. Defouli in Herbert (1992) trdita, da se pri povečanju gostote posevka koruze zmanjša asimilacija in fotosintetska aktivnost na rastlino (uporabljene gostote so bile (3, 7,5 in 12 rastlin m -2 ). Dwyer in sod. (1991) navajajo, da je pri visoki gostoti posevka koruze izguba pridelka slabo nadomeščena z okoliškimi rastlinami. Nafziger (1996) je ugotovil, da pri sklopu 44.478 rastlin koruze ha -1 dve rastlini nadomestita 47 % pridelka, izgubljenega zaradi manjkajoče rastline med njima. S povečanjem gostote rastlin se začne pojavljati konkurenca med rastlinami in posledično tudi povečanje konkurence za vodo, hranila in sončno energijo. Šalamun (2003) je navedel, da so bili pridelki zrnja koruze pri gostotah 6, 8 in 12 rastlin m -2 statistično enaki (p 0,05) in da se je pridelek silaţne mase s povečanjem gostote s 6 na 12 rastlin m -2 povečal za dobrih 17 t ha -1. Cebe (2002) za pridelek zrnja koruze, preračunan na 14 % vlage pri enakih gostotah, navaja enako kot Šalamun (2003). Najvišji pridelek pa je bil doseţen pri gostoti 12 rastlin m -2 a je bil statistično značilno enak (p 0,05) kot pri gostoti 10 rastlin m -2. Pridelek silaţne mase se je s povečanjem sklopa s 6 na 12 rastlin m -2 povečal le za 4 t ha -1. Pridelek v gostejših posevkih se povečuje po normalni krivulji do meje, ko ta poleţe. Poleganje samega posevka je kritična točka, pri kateri smemo svetovati setev posameznega hibrida (Bavec 1988).

Kregulj Z. Kakovost silaţe zdruţene setve koruze in natiškega fiţola 23 2.9 Siliranje koruze in kakovost koruzne silaže Kakovost silaţe je odvisna od lastnosti krme, ki jo nameravamo silirati, od lastnosti silokombajna, od primernosti silosa in od strokovnosti pri pripravi silosa. V silosu se ob pomoči encimov, ki jih izločajo bakterije, sladkorji spremenijo v kisline in krma se tako konzervira. Kisanje lahko poteka na različne načine. Dobro silaţo lahko dobimo le s pomočjo mlečnokislinskega vrenja. Mlečnokislinsko fermentiranje lahko poteka, če so izpolnjeni naslednji pogoji (Gross 1996): - da krma vsebuje dovolj sladkorjev, - da kisanje poteka brez prisotnosti zraka, - da je temperatura siliranja pod 30 o C. Koruzna silaţa je običajno zrela po 3 do 4 tednih, tedaj tudi ni več izcedka. Kakovostno silirana zrela silaţa ima ph 3,5 do 4,5 in vsebuje okoli 1,5 do 2 % mlečne kisline, 0,5 % ocetne kisline ter manjše količine maslene kisline in amonijaka, je nespremenjene konsistence, barva pa je le malo spremenjena ali nespremenjena (Tanjšek 1991). V preglednici 2 je prikazana povprečna sestava koruzne silaţe, pridelane na slovenski kmetiji med leti 1997 in 2007 (Verbič 2008).

Kregulj Z. Kakovost silaţe zdruţene setve koruze in natiškega fiţola 24 Preglednica 2: Pregled sestave, energijske in beljakovinske vrednosti koruznih silaţ s slovenskih kmetij, ki so bile analizirane na Kmetijskem inštitutu Slovenije Lastnost Povprečje in razpon SD Priporočena vrednost Sušina (g kg -1 ) 364 244-583 52 300-350, če je koruza zdrava do 400 Surove beljakovine (g kg -1 74 8 / sušine) 53-105 Surove vlaknine (g kg 204 24 manj kot 200 sušina) 135-268 Pepel (g kg -1 sušine) 36 7 / 22-78 Neto energija za laktacijo 6,55 0,27 več kot 6,6 (MJ kg -1 sušine) 5,79-7,36 Kalcij (g kg -1 sušine) 2,1 0,8 / 1,1-7,1 Fosfor (g kg -1 sušine) 2,0 0,3 / 1,3-3,5 Kalij (g kg -1 sušine) 9,9 2,1 / 5,8-17,1 Magnezij (g kg -1 sušine) 1,5 0,4 / 0,8-3,4 Vir Verbič (2008). Kakovost koruze za siliranje vpliva na kakovost silaţe tako neposredno (vsebnost hranil in njihova prebavljivost), kot posredno (lastnost za siliranje). Od zadnjih je odvisno, ali se bodo hranila med vrenjem silaţe in med aerobno fazo po odprtju silosa ohranila ali izgubila. V najslabšem primeru se lahko silaţa celo pokvari ali je neprimerna za krmljenje. Na splošno je koruza zelo primerna rastlina za siliranje. Primerno vrednost sušine v krmi za siliranje doseţemo tako, da koruzo pospravimo pri primerni zrelosti. Koruza ima razmeroma majhno pufersko sposobnost in zaradi tega za ustrezno zakisanje ne potrebujemo prav veliko mlečne

Kregulj Z. Kakovost silaţe zdruţene setve koruze in natiškega fiţola 25 kisline. Vsebnost sladkorja pri dani puferski sposobnosti je dovolj velika in če poskrbimo, da vsebuje koruza vsaj 300 g sušine na kilogram, bodo mlečnokislinske bakterije prevladale nad klostridiji (Čergan 2008). 2.10 Sodobne metode za ocenjevanje energijske vrednosti krme in za določanje potreb živali po energiji ter pomen koruzne silaže Po letu 1960 so v Evropi razvijali nove metode ocenjevanja energijske vrednosti krme za preţvekovalce. Na Nizozemskem in v Nemčiji so razvili sistem na osnovi neto energije laktacije (NEL) za krave molznice in presnovljive metabolne energije (ME) za goveje pitance. Metodi se uporabljata tudi pri drugih preţvekovalcih. Ti novi metodi temeljita na spoznanjih, ki dodatno upoštevajo razlike v izkoriščenosti energije za različne namene v organizmu: za vzdrţevanje, sproščanje in nalaganje telesnih rezerv, za rast plodu v maternici, za nalaganje v mleku in za nalaganje beljakovin in maščob v prirastu. Vpliv surove vlaknine na izkoriščenost energije, ki ga pri izračunu škrobne vrednosti upoštevamo, določimo z valenco pri koncentrirani krmi z odtegljajem za vsak odstotek surove vlaknine pri voluminozni krmi. Potrebe po energiji pri kravah molznicah in pri pitancih izračunajo kot pri presnovljivi energiji. Za izračun potreb uporabljajo za vsako obliko prireje ustrezne faktorje (k) za izkoriščenost presnovljive energije (Orešnik in Kernauer 2009).

Kregulj Z. Kakovost silaţe zdruţene setve koruze in natiškega fiţola 26 Enačba za izračun bruto energijske vrednosti krmil (BE), povzeta po enačbi nemškega zdruţenja za prehrano Gesellschaft für Ernährung (1995), je sledeča: BE (MJ/kg) = 0,0239 x g SB + 0,0398 x g SM + 0,0201 x g SV + 0,0175 x g BDI, pri čemer so: SB = surove beljakovine SM = surove maščobe SV = surove vlaknine BDI = brezdušični izvleček Vsebnost presnovljive metabolne energije (ME) krmila se izračuna po enačbi Hoffmann in sod. (1971) ter enačbah, navedenih v publikaciji nemškega zdruţenja za prehrano, Gesellschaft für Ernährung (1995): ME (MJ) = 0,0312 x g PSM + 0,0316 x g PSV + 0,0147 x g OPOS + 0,00234 x g SB, pri čemer so: PSM = prebavljive surove maščobe POS = prebavljiva organska snov OPOS = ostanek prebavljivih organskih snovi (POS PSM PSV) PSV = prebavljive surove vlaknine SB = surove beljakovine

Kregulj Z. Kakovost silaţe zdruţene setve koruze in natiškega fiţola 27 3 MATERIAL IN METODE DELA 3.1 Lokacija Poljski poskus je potekal v letu 2008 na Univerzitetnem kmetijskem centru (UKC) Pohorski dvor v Pivoli pri Mariboru (46 30'16"S, 15 37'52"V, 302 m nadmorske višine), kjer prevladujejo teţja tla. Na posestvu na Pohorskem dvoru se pojavljajo distrična rjava tla (podtip 'na deluvijalu' in varieteta 'oglejena' oznaka PKE na pedološki karti 759). Za ta tip tal je značilno, da se razvije na nekarbonatnih podlagah avtomorfnega nastanka (tla, nastala pod vplivom padavinske vode, ki odteče skozi talni profil). Na Pohorskem dvoru je ta tip tal zaradi dolgoletne kmetijske rabe ţe močno izgubil distrični značaj. Tla spadajo v teksturni razred srednje teţkih, peščeno ilovnatih tal (67,4 % peska, 24,2 % melja in 8,3 % gline). Dobra lastnost teh tal je, da nudijo v skrajnih sušnih razmerah rastlinam več dostopne vode kot tla, sestavljena iz lahkih naplavin (Stepančič in sod. 1998). 3.2 Zasnova poljskega poskusa in obravnavanja združene setve Raziskava je potekala na poskusu zdruţene setve koruze in fiţola, ki je bil postavljen z namenom dodatnega preučevanja fotosintetske aktivnosti posameznih komponent. Ker se v letu 2008 na poskusu ni vrednotila produktivnost različnih kombinacij zdruţenih posevkov, je bil poskus postavljen v eni ponovitvi, kot je prikazano v shemi 1.

Kregulj Z. Kakovost silaţe zdruţene setve koruze in natiškega fiţola 28 K3F0 K3F6 K3F5 K3F4 K3F3 K3F2 K3F1,5 K6F0 K6F12 K6F10 K6F8 K6F6 K6F4 K6F3 K9F0 K9F18 K9F15 K9F12 K9F9 K9F6 K9F4,5 K12F0 K12F24 K12F20 K12F15 K12F12 K12F8 K12F6 Legenda: K gostota sajenja koruze (št. rastlin m -2 ) F gostota sajenja fiţola (št. rastlin m -2 ) Čisti posevek koruze: K3F0, K6F0, K9F0, K12F0 (). Zdruţeni posevki: K3F6, K6F12, K9F18, K12F24, K3F3, K6F6, K9F9, K12F12, K3F1,5 K6F3, K9F4,5 K12F6 Shema 1: Zasnova poskusa v letu 2008 3.3 Oskrba in agrotehnični ukrepi v poskusu Poskusno polje je bilo pred začetkom izvajanja poskusa zasejano s prezimno deteljno travno mešanico. V začetku aprila je bilo opravljeno spomladansko predsetveno oranje do globine 25 cm. Tako preorana tla so se nato obdelala s kroţno brano, pri čemer so bile opazne teţave, ki jih na teţjih tleh povzroči spomladansko oranje, kot so grude večjega premera, ki se jih le steţka razbije. Pred setvijo v začetku maja se je polje dodatno obdelalo z vrtavkasto brano. V drugi dekadi aprila se je odvzel vzorec za kemično analizo tal do globine 0,6 m. Vzorec smo odvzeli na 12 različnih mestih po celotni površini poskusnega polja in zemljo premešali, da smo dobili povprečni vzorec. Kemično analizo tal (Nmin in po Al metodi) so opravili v laboratoriju Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede. Rezultati analize so podani v preglednici 3.

Kregulj Z. Kakovost silaţe zdruţene setve koruze in natiškega fiţola 29 Preglednica 3: Zaloţenost tal z mineralnim dušikom, fosforjem, kalijem in ph tal do globine 0,6 m na UKC Pohorski dvor Leto N min (kg ha -1 ) P 2 0 5 (mg 100 g -1 tal) K 2 O(mg 100 g -1 tal) ph 2008 27,6 29,5 12,7 6,0 Razred zaloţenosti D B Ker je bila koruza sejana v dvakratni gostoti, smo jo morali, ko je bil vznik zaključen, razredčiti tako, da je na posameznem rastnem mestu rasla po ena rastlina koruze. Poskusno polje smo večkrat okopali z motikami in ročnim okopalnikom, fiţol pa še dodatno opleli. 3.4 Klima in vremenske razmere Vremenske podatke referenčne meteorološke postaje na letališču Maribor smo pridobili iz letopisov Agencije RS za okolje ARSO (2008). Podatki o vremenskih razmerah v letu izvajanja poskusa in tridesetletnem obdobju (1961-1990) so prikazani v preglednicah 4 in 5. Dolgoletna povprečna letna temperatura je na omenjeni lokaciji 9,8 C. Najhladneje je meseca januarja, medtem ko so dolgoletne povprečne temperature v povprečju okoli -1,3 C. Najtoplejši mesec s povprečno temperaturo zraka 19,6 C je julij. Dolgoletna povprečna letna količina padavin znaša 1047 mm. Glede na dolgoletno povprečje največ padavin pade v mesecu avgustu (129 mm), najmanj pa med januarjem in februarjem (40 50 mm). Območje izvajanja poskusa (Pivola pri Mariboru) sodi po Koppenovi klasifikaciji klime v vlaţni zmerno topli pas, s suhimi zimami in modificirano srednjeevropsko klimo (Stepančič in sod. 1986). V letu 2008, ko smo izvajali poskus, so bile najvišje povprečne temperature v juliju in najniţje v septembru. Najmanj padavin je padlo v mesecu maju, največ pa meseca avgusta. Mesečna

Kregulj Z. Kakovost silaţe zdruţene setve koruze in natiškega fiţola 30 vsota padavin je bila v mesecu avgustu kar za 3,83-krat višja od količine padavin v mesecu maju. Preglednica 4: Povprečne mesečne temperature zraka ( C) in padavine (mm) v letu 2008, za obdobje maj september, v primerjavi z dolgoletnim povprečjem (1961 1990), za Maribor Povprečna temperatura zraka ( C) Padavine (mm) Mesec 2008 Dolgoletno povprečje 2008 Dolgoletno povprečje Maj 15,9 14,7 35 95 Junij 20,2 17,9 96 119 Julij 21,3 19,6 110 118 Avgust 20,7 18,7 134 129 September 14,9 15,2 64 99 Povprečje/vsota 18,6 17,2 436 559 Preglednica 5: Odstopanje povprečne mesečne temperature zraka ( C) in padavine (%) v letu 2008 v primerjavi z dolgoletnim povprečjem Mesec Odstopanje povp. temperature zraka ( C) Odstopanje povpr. vsote padavin (%) 2008 2008 Maj 1,3-271 Junij 2,3-19 Julij 1,7-7 Avgust 2,0 4 September -0,3-38 Povprečje 1,5-22

Kregulj Z. Kakovost silaţe zdruţene setve koruze in natiškega fiţola 31 Kumulativna količina padavin v letu 2008 je bila meseca maja niţja od 40 mm, to je zaradi višjih zračnih temperatur privedlo do kratkotrajne suše v tem obdobju pomladi. Količina padavin se je nato skozi celotno poletje višala in dosegla višek v mesecu avgustu. Proti drugi polovici avgusta in začetku septembra je s klimadiagrama moţno razbrati drastičen upad padavin, kar je nato v mesecu septembru spet privedlo do jesenske suše (grafikon 1). Grafikon 1: Modificiran Walter-Gaussenov klimadiagram 1:4 za povprečne temperature zraka ( C) in količino padavin (mm) po mesecih, za obdobje od maja do septembra v letu 2008, za Maribor

Kregulj Z. Kakovost silaţe zdruţene setve koruze in natiškega fiţola 32 3.5 Opis uporabljenih sort 3.5.1 Koruza cv. 'Nexxos' V poskusu smo uporabili hibrid koruze 'Nexxos', semenske hiše Ragt, FAO zrelostnega razreda 290. Za ta hibrid je značilno, da predstavlja dobro kombinacijo pri pridelkih silaţe in suhega zrnja. Zrno vsebuje veliko škroba in beljakovin, ki sta pomembna pri reji krav molznic. Rastline so odporne tudi na poleganje, kar je še dodatna prednost pri zdruţeni setvi. Na storţ ima ta hibrid do 16 vrst zrna, s 30 do 35 zrni na posamezno vrsto. Masa 1000 zrn znaša ca. 290 g, priporočljiv sklop na ha je 80 100.000 rastlin. Sorta je v opisni sortni listi (FURS 2007). 3.5.2 Fiţol cv. 'Jabeljski pisanec' Sorta visokega fiţola 'Jabeljski pisanec' je fiţol z zelenimi in zrelimi pisanimi ploščatimi stroki. Za uţivanje so primerni tako stroki kot zrna. Sorta je vpisana v Sortno listo poljščin, zelenjadnic in vinske trte (FURS 2007). 3.6 Siliranje in priprava silažne mase na konzerviranje V mesecu septembru (15. 9.) smo začeli s spravilom zelene mase koruze in fiţola s poskusnega polja. Na vsaki parcelici smo posebej poţeli rastline koruze, jih prešteli ter stehtali ter tako po izračunu dobili podatke o pridelku zelene mase, pridelane na 10 m -2. Prav tako smo to ponovili pri spravilu visokega fiţola. Zelena masa se je nato zmlela s pomočjo drobilca. Tako smo dobili enakomerno razrezano in zdrobljeno silaţno maso, ki smo jo nato stlačili za vsako obravnavanje v štirih ponovitvah v plastične posode (10 l) jih zaprli in zatesnili. Naslednje leto, v mesecu juniju, smo posode odprli in iz vsake odvzeli 0,5 kg vzorca, ki smo ga nadalje uporabili v kemijski analizi.

Kregulj Z. Kakovost silaţe zdruţene setve koruze in natiškega fiţola 33 Analiza silaţne mase se je izvedla na Oddelku za kemijske analize in raziskave Zavoda za kmetijstvo in gozdarstvo Murska Sobota. Analiza je zajemala določitev suhe snovi v vzorcu, določitev surovih beljakovin, surovih vlaknin, surovih maščob, surovega pepela in brezdušičnega izvlečka po standardnih metodah. 3.7 Statistična obdelava podatkov Statistične analize smo opravili s programskim paketom Statgraphics Centurion (Statgraphic 2005). Opravljena je bila analiza variance za faktorski poskus, kjer sta bila kot dejavnika vključena gostota koruze in razmerje med koruzo in fiţolom (K:F). Razlike med obravnavami po dejavnikih smo preverjali s Duncan testom in interakcije med obravnavami s Tukey testom pri 5 % stopnji tveganja (α = 0,05). Rezultati so prikazani kot srednja vrednost štirih ponovitev ± standardna napaka srednje vrednosti (± SEM).

Kregulj Z. Kakovost silaţe zdruţene setve koruze in natiškega fiţola 34 4 REZULTATI Z RAZPRAVO 4.1 Prikaz pridelkov silažne mase koruze in fižola posejanih v združeni setvi in v čistem posevku koruze Kot je razvidno iz preglednice 6, ki se nanaša na podatke kateri niso bili statistično obdelani (poljski poskus je bil postavljen le v eni ponovitvi), je bil visok pridelek silaţne mase koruze doseţen v obravnavanjih z gostoto koruze 9 rastlin m -2 (59,48-84,81 kg 10 m -2 ) in obravnavanjih z gostoto koruze 12 rastlin m -2 (48,04-98,76 kg 10 m -2 ). Tudi v praksi so višje gostote silaţne koruze najbolj v uporabi. Tako Šalamun (2003) navaja, da se je pridelek silaţne mase koruze s povečanjem gostote s 6 na 12 rastlin m -2 povečal za dobrih 17 t ha -1, enako navaja tudi Cebe (2002). Nadalje je iz preglednice 6 glede pridelkov silaţne mase fiţola razvidno, da so bili visoki pridelki doseţeni v razmerjih K:F 1:1, 1:2 in 2:1 pri gostoti koruze 12 rastlin m -2 (4,20-5,52 kg 10 m -2 ). Pri prej omenjeni gostoti koruze 9 rastlin m -2 smo višji pridelek fiţola dosegli pri razmerju 1:2 in je znašal 2,45 kg 10 m -2. Omeniti pa moramo tudi razmerje 2:1 (K:F) pri gostotah 3 in 6 rastlin koruze m -2 kjer smo dosegli 3,88 oziroma 2,94 kg 10 m -2. Francis in sod. (1982b) navajajo, da je optimalna gostota fiţola v zdruţeni setvi 6 rastlin m -2, s čimer se tudi prepreči poleganje koruze zaradi visoke mase fiţola, ki ga mora ta nositi. V preglednici 6 so visoki pridelki skupne silaţne mase dobljeni pri razmerju 1:2 (K:F) pri gostoti koruze 9 rastlin m -2 in razmerju 2:1 (K:F) pri gostoti koruze 12 rastlin m -2.

Kregulj Z. Kakovost silaţe zdruţene setve koruze in natiškega fiţola 35 Preglednica 6: Število rastlin koruze (K) in fiţola (F) ob spravilu, pridelek silaţne mase koruze in fiţola ter skupni pridelek silaţne mase pri različnih gostotah setve komponent v zdruţeni setvi (K:F). Razmerja setve (K:F) Št. K (10 m -2 ) Pridelek K (kg 10 m -2 ) Št. F (10 m -2 ) Pridelek F (kg 10 m -2 ) Skupni pridelek (kg 10 m -2 ) K3F3 28 22,20 7 1,12 23,32 K3F6 30 10,87 13 1,39 12,26 K3F1,5 30 27,70 13 3,88 31,58 K6F6 48 34,88 10 1,30 36,18 K6F12 36 29,24 8 0,92 30,16 K6F3 58 54,92 20 2,94 57,86 K9F9 90 59,48 10 1,14 60,62 K9F18 87 84,81 27 2,45 87,26 K9F4,5 90 63,36 15 1,24 64,6 K12F12 120 48,04 32 5,16 53,20 K12F24 100 40,68 36 5,52 46,20 K12F6 116 98,76 16 4,20 102,96 K9 89 54,80 / / Willey in Osiru (1972) navajata, da je pri zdruţeni setvi ena rastlina koruze (K) glede na maso pridelka enakovredna dvema rastlinama fiţola (F). Dawo (2007) je kot najprimernejše razmerje za pridelavo silaţne mase izpostavil 2:1 (K:F), pri katerem je posejanih 100.000 rastlin koruze ha -1 in 50.000 rastlin fiţola ha -1, saj je tu pridelal 1.262 g m -2 koruze in 141 g m - 2 fiţola oziroma 1.403 g m -2 silaţne mešanice.

Kregulj Z. Kakovost silaţe zdruţene setve koruze in natiškega fiţola 36 4.2 Vpliv proučevanih dejavnikov na vsebnost hranil v silažni mešanici Gostota koruze (K), razen na vsebnost surovih vlaknin (SV/SS), brezdušičnega izvlečka (BDI/SS) in metabolne energije v suhi snovi (ME/SS), ni imela statistično značilnega vpliva (p > 0,05) na vsebnost ostalih hranil v silaţni masi (preglednica 7). Tako je bila višja vsebnost SV/SS v primerjavi z gostotama K3 (v povprečju 186,9 g kg -1 ) in K12 (v povprečju 185,1 g kg -1 ) doseţena pri obravnavanjih z gostoto K6 (v povprečju 216 g kg -1 ). Za vpliv gostote na BDI/SS velja, da so bile najvišje vsebnosti doseţena pri gostotah K3 (648,3 g kg -1 ) in pri K12 (649,2 g kg -1 ), ki so bile statistično značilno enake. Za primerjavo so vrednosti BDI/SS pri gostoti K6 dosegle 622,16 g kg -1 oziroma 627,1 g kg -1 pri K9. Najvišjo energijsko vrednost je imela silaţa iz obravnavanj gostote K6 (18,9 MJ kg -1 ). Podobno kot v naši raziskavi, tudi Dawo (2007) poroča, da gostota posevka koruze nima večjega vpliva na vsebnost SP/SS. Razmerje med koruzo in visokim fiţolom (R) je vplivalo le na vsebnost surovih beljakovin v suhi snovi (SB/SS), med tem ko na koncentracijo ostalih hranil in na izračunano ME/SS dejavnik ni imel statistično značilnega vpliva (Preglednica 7). V nasprotju s poročanjem Dawo in sod. (2007), ki so najvišjo koncentracijo beljakovin v silaţni masi dosegli pri razmerju K:F 1:1 (gostota setve koruze 5 rastlin m -2 ), je v naši raziskavi najvišja koncentracija hranila doseţena pri obravnavanjih razmerja 1:2. V omenjenih obravnavanjih doseţena vrednost 78,2 g kg -1 je bila za 5,3 % in 4,5% višja kot pri silaţi posejani v razmerjih 1:1 in 2:1 (Preglednica 8). Dahmardeh in sod. (2009) so na podlagi poskusa zdruţene setve koruze in fiţola prav tako ugotovili statistični vpliv razmerja. Najvišje koncentracije SB/SS so dosegli v razmerju koruza:fiţol 1:3 (2,5 rastlin koruze m -2 :7,5 rastlin fiţola m -2 ). Tako je mešanica, pridobljena iz posevka posejanega v tem razmerju, vsebovala 139,4 g kg -1 SB/SS, kar je bilo doseţeno predvsem zaradi višje gostote fiţola v posevku. V primerjavi z ostalimi razmerji (3:1, 1:1) je bila pri razmerju 1:3 doseţena tudi najvišja vsebnost SV/SS v silaţni masi (310 g kg -1 ) in najvišja vsebnost SP/SS (74,4 g kg -1 ).