3

3.5 Radiologija Stopnja izobrazbe: Strokovni naslov: visoka strokovna izobrazba diplomirana inženirka radiologije, okrajšava dipl.inž.rad. diplomirani inženir radiologije, okrajšava dipl.inž.rad. Študentje pridobijo znanja iz radiološke in nuklearno medicinske diagnostike in terapije, terapije z zaprtimi in odprtimi viri ionizirajočih sevanj ter varstva pred sevanji. Obveznost študenta: predavanja, vaje, seminarji, strokovna delovna praksa po II. letniku, izpiti in druga preverjanja znanj, zaključek z zagovorom diplomskega dela. Trajanje in način študija: študij traja 3 leta, absolventski staž eno leto. Predmeti 1. letnik/ 2. letnik/ 3. letnik/ ure ure ure ECTS Anatomija, fiziologija, patologija 140 11 Fizika 75 6 Matematika in osnove stat. modelov 45 4 Kemija 75 9 Molekularna biologija in radiobiologija 30 40 8 Klinični predmeti in prva pomoč 50 70 9 Komuniciranje in zdravstvena vzgoja 30 20 5 Tuji jezik 45 4 Metodika rentgenskega slikanja 140 130 15 Radiološka tehnologija in kontrola kvalitete 50 60 10 Rentgenske preiskovalne metode 70 210 100 20 Osnove računalništva in informatike 60 5 Medicinska psihologija 40 4 Rentgenska anatomija in patologija 100 8 Radiofizika in varstvo pred sevanji 40 80 14 Radioterapija 40 110 13 Nuklearna medicina in radiokemija 170 12 Higiena in epidemiologija 30 3 Socialna medicina in statistika 60 5 Zdravstveno varstvo v izjemnih razmerah 20 2 Poklicna etika 15 2 Sociologija 50 4 Ustavna ureditev z zdravstveno zakonodajo in organizacija dela v radiologiji 55 4 Strokovna praksa 72 3 Diplomsko delo 15 Diferencialni program iz osnov zdravstvene nege za študente, ki niso tega znanja osvojili v srednješolskem izobraževanju: 20 ur. ANATOMIJA, FIZIOLOGIJA, PATOLOGIJA Predmet obsega 110 ur predavanj in 30 ur vaj. ANATOMIJA Predmet obsega 30 ur predavanj in 15 ur vaj. Prisotnost na predavanjih in vajah je obvezna. Izpit je pisni in ustni. Študent, ki je pri pisnem izpitu dosegel uspeh 80% in več, je oproščen ustnega izpita. Četrti izpit je komisijski. Opravljen izpit iz anatomije je pogoj za opravljanje izpita iz fiziologije in patologije. Opravljen kolokvij iz osteologije je pogoj za opravljanje izpita iz anatomije. OSTEOLOGIJA Predmet obsega 20 ur predavanj

Prisotnost na predavanjih je obvezna. Kolokvij je pisni. Študent, ki je pri kolokviju dosegel uspeh 60% in več je opravil izpit. Četrti izpit je komisijski. Opravljen kolokvij iz osteologije je pogoj za opravljanje izpita iz anatomije ter za vaje iz metodike rentgenskega slikanja. FIZIOLOGIJA Predmet obsega 30 ur predavanj in 15 ur vaj. Prisotnost na predavanjih in vajah je obvezna. Študenti opravljajo pisni ali ustni izpit. Opravljen izpit iz anatomije je pogoj za opravljanje izpita iz fiziologije. PATOLOGIJA Obvezno je preverjanje znanja z izpitom, praviloma pisnim ("multiple choice questions"). FIZIKA Predmet obsega 60 ur predavanj in 15 ur laboratorijskih vaj. Aktivna udeležba pri predavanjih in vajah je obvezna in je pogoj za pridobitev frekvence iz predmeta. Vaje se zaključijo s kolokvijem, pri čemer študent dokaže usposobljenost za merjenje in ovrednotenje različnih fizikalnih veličin ter da obvlada matematična orodja. Uspešno opravljen kolokvij iz vaj je pogoj za opravljanje izpita. MATEMATIKA IN OSNOVE STATISTIČNIH MODELOV Predmet obsega 30 ur predavanj in 15 ur laboratorijskih vaj. Aktivna udeležba pri predavanjih in vajah je obvezna in je pogoj za pridobitev frekvence iz predmeta. Vaje se zaključijo s kolokvijem, pri čemer študent dokaže usposobljenost za merjenje in ovrednotenje različnih fizikalnih veličin ter da obvlada matematična orodja. Uspešno opravljen kolokvij iz vaj je pogoj za opravljanje izpita. KEMIJA Predmet obsega 45 ur predavanj in 30 ur vaj. Aktivna udeležba študentov pri predavanjih in vajah je obvezna ter je eden od pogojev za pridobitev frekvence iz predmeta. Študent mora uspešno opraviti vse določene vaje. Po končanih vajah je ustni in pisni kolokvij. Uspešno opravljeni kolokviji so pogoj za opravljanje izpita iz predmeta in pridobitve frekvence. Delni izpit iz Kemije se opravlja po uspešno opravljenem kolokviju iz interaktivnih kemijskih vaj in nato delni izpit iz Biokemije. MOLEKULARNA BIOLOGIJA IN RADIOBIOLOGIJA Predmet obsega 60 ur predavanj in 10 seminarjev. MOLEKULARNA BIOLOGIJA Aktivna udeležba pri predavanjih 80%. Znanje se preverja s pisnim ali ustnim izpitom. Uspešno opravljen izpit iz molekularne biologije je pogoj za izpit iz radiobiologije. RADIOBIOLOGIJA

Aktivna udeležba pri predavanjih 80%. Pogoja za pristop k izpitu sta opravljen seminar in izpit iz molekularne biologije. Znanje se preverja s pisnim ali ustnim izpitom. Opravljen izpit iz molekularne biologije in radiobiologije je pogoj za opravljanje izpita iz radioterapije. KLINIČNI PREDMETI IN PRVA POMOČ Predmet obsega 90 ur predavanj in 30 ur vaj. INTERNA MEDICINA Udeležba pri predavanjih je pogoj za pridobitev frekvence in pristopa k izpitu. KIRURGIJA Predmet obsega 20 ur predavanj. Pogoj za pristop k izpitu je frekvenca, ki potrdi prisotnost na predavanjih. TRAVMATOLOGIJA IN PRVA POMOČ Predmet obsega 40 ur predavanj in 30 ur vaj. Aktivna udeležba na predavanjih in vajah, pozitivno opravljen praktični kolokvij iz vsebine vaj iz prve pomoči, je pogoj za pristop k izpitu. KOMUNICIRANJE IN ZDRAVSTVENA VZGOJA Predmet obsega 30 ur predavanj v prvem letniku in 20 ur vaj v tretjem letniku. Študent pripravi in izvede zdravstveno vzgojni nastop. Izpit je pisni. TUJ JEZIK Predmet obsega 45 ur predavanj. Aktivna udeležba pri predavanjih je za študenta obvezna in je pogoj za pridobitev frekvence. Izpit se sestoji iz pisnega in ustnega dela. Študent je ob pristopu k izpitu dolžan predložiti in zagovarjati samostojno predelan strokovni tekst. METODIKA RENTGENSKEGA SLIKANJA Predmet obsega 30 ur predavanj, 230 ur vaj in 10 ur seminarskih vaj. Prisotnost na predavanjih in vajah je obvezna. Po zaključku predavanj je pisni kolokvij, ki je pogoj za pristop h kabinetnim vajam. Pogoj za pristop h kabinetnim vajam je tudi delni izpit iz Osteologije pri predmetu Anatomija, Fiziologija, Patologija. Kabinetne vaje se delijo na dva dela. Po vsakem delu opravljajo študentje praktični kolokvij. Prvi praktični kolokvij je pogoj za pristop k vajam iz predmeta rentgenske preiskovalne metode, oba pa sta pogoj za pristop h kliničnim vajam iz predmeta Metodika rentgenskega slikanja. Na seminarskih vajah študent obdela in v skupini predstavi določeno temo, ki se na predmet nanaša. Po zaključenih kliničnih in seminarskih vajah se predmet zaključi s praktičnim in teoretičnim izpitom. RADIOLOŠKA TEHNOLOGIJA IN KONTROLA KVALITETE Predmet obsega 80 ur predavanj in 30 ur vaj. Aktivna udeležba na predavanjih in vajah, po vajah je predviden kolokvij. Predmet se zaključi z izpitom, ki je pisen in usten

RENTGENSKE PREISKOVALNE METODE Predmet obsega 60 ur predavanj in 320 ur vaj. Aktivna udeležba na predavanjih in kliničnih vajah je obvezna. Vaje, ki so razdeljene na posamezna klinična področja, se na vsakem področju zaključijo s kolokvijem. Predmet se zaključi z izpitom. Pogoj za pristop k izpitu so v celoti opravljene klinične vaje s pripadajočimi kolokviji OSNOVE RAČUNALNIŠTVA IN INFORMATIKE Predmet obsega 30 ur predavanj in 30 ur vaj. Opravljen kolokvij iz vaj je pogoj za pristop k ustnemu izpitu MEDICINSKA PSIHOLOGIJA Predmet obsega 30 ur predavanj in 10 ur vaj. Študent je dolžan obiskovati predavanja, pri teoretičnih vajah pripraviti krajše RENTGENSKA ANATOMIJA IN PATOLOGIJA Predmet obsega 80 ur predavanj in 20 ur vaj. RENTGENSKA ANATOMIJA Predmet obsega 40 ur predavanj in 10 ur vaj. Udeležba na predavanjih in vajah je obvezna. Znanje se preverja s pisnim in ustnim izpitom. RENTGENSKA PATOLOGIJA Predmet obsega 40 ur predavanj in 10 ur vaj. Aktivna udeležba na predavanjih in vajah. Ustni izpit. RADIOFIZIKA IN VARSTVO PRED SEVANJI Predmet obsega 80 ur predavanj, 30 ur vaj in 10 seminarjev. Obvezna je aktivna udeležba študenta na predavanjih in vajah. Po zaključku predavanj iz Radiofizike in Varstvom pred ionizirajočim sevanjem je pisni kolokvij. Pogoji za opravljanje izpita sta oba pisna kolokvija, pozitivno ocenjena seminarska naloga, opravljene vaje iz tega predmeta in opravljeni izpiti iz predmetov Fizika, Matematika z osnovami statističnih modelov, Osnove računalništva in informatike ter Molekularne biologije in radiobiologije. RADIOTERAPIJA Predmet obsega 65 ur predavanj in 85 ur vaj. Udeležba pri predavanjih mora biti 80%, na vajah je obvezna. Po zaključku predavanj je predmetni kolokvij. Znanje se preverja z ustnim izpitom. Pogoj za pristop k izpitu je opravljen izpit iz Molekularne biologije in radiobiologije. En teden pred izpitom mora študent oddati seminarsko nalogo, v kateri v dogovoru z nosilcem predmeta obdela eno poglavje iz onkologije in eno poglavje iz radioterapije. NUKLEARNA MEDICINA IN RADIOKEMIJA Predmet obsega 80 ur predavanj in 70 ur vaj, 20 ur seminarjev. Sodelovanje pri predavanjih, seminarjih in vajah je obvezno in je pogoj za opravljanje izpita. Vaje se zaključijo s kolokvijem. Izpit je pisni.

HIGIENA IN EPIDEMIOLOGIJA Udeležba študenta na predavanjih je obvezna. Znanje se preverja z izpitom. SOCIALNA MEDICINA IN STATISTIKA V ZDRAVSTVU Predmet obsega 50 ur predavanj in 20 ur vaj. Aktivna udeležba pri predavanjih in vajah je obvezna in je eden od pogojev za pridobitev frekvence iz predmeta. Študent mora najprej opraviti vaje, seminarje in kolokvij, nato pristopi k izpitu iz socialne medicine in statistike v zdravstvu. Znanje se preverja z ustnim in pisnim izpitom; ocena izpita je skupna. ZDRAVSTVENO VARSTVO V IZJEMNIH RAZMERAH Predmet obsega 20 ur predavanj. Aktivna udeležba na predavanjih in opravljanje izpita po končanih predavanjih. POKLICNA ETIKA Predmet obsega 15 ur predavanj. Po končanih predavanjih opravi izpit. SOCIOLOGIJA Predmet obsega 30 ur predavanj in 20 ur vaj. Aktivna udeležba na predavanjih, priprava in predstavitev seminarske teme ter obvezna aktivna udeležba na seminarskih vajah, pisni izpit. USTAVNA UREDITEV Z ZDRAVSTVENO ZAKONODAJO IN ORGANIZACIJA DELA V ZDRAVSTVU Predmet obsega 45 ur predavanj. USTAVNA UREDITEV Z ZDRAVSTVENO ZAKONODAJO Aktivna udeležba študentov je priporočljiva. Izpit je pisen, po dveh neuspešnih preizkusih znanja pa pred komisijo usten. ORGANIZACIJA DELA V ZDRAVSTVU Predmet obsega 15 ur predavanj in 10 ur seminarskih vaj. Aktivna udeležba pri predavanjih. Seminarska naloga je pogoj za pristop k izpitu. ŠPORTNA VZGOJA Predmet obsega 60 ur vaj. Udeležba študentov pri urah športne vzgoje je obvezna in pogoj za pridobitev frekvence iz predmeta. Uspešno opravljen preizkus znanja plavanja. DELOVNA PRAKSA Delovna praksa obsega 72 ur.

Delovna praksa je obvezna. Študent mora v času delovne prakse izkazati zahtevana teoretična in praktična znanja.