UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Smer Organizacija in management delovnih procesov ŠTUDIJA IZVEDLJIVOSTI VZPOSTAVITVE PODATKOVNEGA OMREŽJA V KOROŠKI REGIJI Mentor: izred. prof. dr. Robert Leskovar Kandidat: Boris Skudnik Kranj, oktober 2006
ZAHVALA Iskreno se zahvaljujem svojemu mentorju, dr. Robertu Leskovarju za mentorstvo, nasvete in pomoč pri izdelavi moje diplomske naloge. Prav tako se zahvaljujem svojemu prijatelju in direktorju podjetja A.L.P. PECA d.o.o., Davorinu Rogini, ki mi je dal kopico dobrih nasvetov ter me vzpodbujal pri študiju in izdelavi diplomske naloge. Zahvala pa gre seveda tudi vsem, ki so mi na tak ali drugačen način pomagali in stali ob strani v času izrednega študija. Zahvaljujem se tudi lektorici Petri Podjaveršek, prof. slovenščine in teologije, ki je lektorirala mojo diplomsko nalogo.
POVZETEK V nalogi smo obravnavali tehnologije, ki bi bile primerne za podatkovna omrežja v Koroški regiji. Na kratko so predstavljene značilnosti regije, ki je gospodarsko podpovprečno razvita in ima slabo razvito prometno infrastrukturo. Podan je pregled več možnih tehnologij za izgradnjo podatkovnega omrežja v regiji. Z anketo smo ocenili stanje razvitosti obstoječega omrežja in odnos ciljnih skupin uporabnikov do nadaljnjega razvoja. Definirali smo osem kriterijev ter ocenili pet možnih tehnologij. Najvišjo skupno oceno je dobila brezžična širokopasovna tehnologija v kombinaciji z optičnim kablom. Zato je podan predlog za vključitev projekta v regijski razvojni načrt za obdobje 2007 2013. KLJUČNE BESEDE - Študija izvedljivosti - Podatkovna omrežja - Širokopasovne podatkovne povezave - Brezžične tehnologije širokopasovnih povezav - Regionalni razvoj
ABSTRACT Technologies suitable for data networks in the Carinthia region are dealt with in this diploma degree. The characteristics of the underdeveloped region where also traffic infrastructure is not well developed are presented in short. A review of a number of possible technologies for building a data network in the region is presented. An inquiry into the existent network and into the attitude of the target groups of the users toward the further development was carried out. Eight criteria were defined and five possible technologies were estimated. The wireless broad-band technology in combination with an optical cable was estimated as the best solution possible. On the basis of the results a proposal was made for the inclusion of the project in the regional developmental plan for the period 2007-2013. KEYWORDS - Flexibility study - Computer network - Broadband network - Wireless broadband network - Regional development
KAZALO: 1. UVOD... 6 2. METODOLGIJA DELA... 8 2.1 Definicija problema... 8 2.2 Definicija ciljev... 9 2.3 Metoda dela... 10 3. OSNOVE ZA IZDELAVO ŠTUDIJE IZVEDLJIVOSTI... 11 3.1 Formalna struktura študije izvedljivosti... 11 3.2 Opis stanja v regiji... 11 3.2.1 Predstavitev koroške regije... 11 3.2.2 Infrastrukturna opremljenost regije... 13 3.2.3 Splošni podatki o izvedbi anketiranja... 15 3.2.4 Analiza infrastrukture... 15 4. MOŽNE TEHNOLOGIJE... 24 4.1 Splošne definicije... 26 4.2 Tehnologije širokopasovnega dostopa... 27 4.3 Povzetek dostopovnih tehnologij... 30 4.4 Omejitve in stroški odsotnosti podatkovnih omrežij... 33 4.5 Dostopnost širokopasovnih omrežij v Koroški regiji... 34 4.6 Primerne širokopasovne tehnologije v Koroški regiji... 34 4.6.1 Asimetrični digitalni naročniški vod... 35 4.6.2 Kabelska TV in kabelski dostop do interneta... 36 4.6.3 Širokopasovna stalna brezžična podatkovna zveza... 38 5. KRITERIJI ODLOČANJA IN IZBOR... 40 5.1 Grafična predstavitev vzpostavitve brezžičnih podatkovnih omrežij v Koroški regiji... 42 6. ZAKLJUČEK... 52 VIRI... 54 KAZALO SLIK... 55 KAZALO TABEL... 55
1. UVOD Naloga je geografsko locirana na področje Koroške regije, ki po velikosti in številu prebivalstva sodi med manjše slovenske regije. Zaobjema tri doline: Dravsko, Mežiško in Mislinjsko, sestavlja pa jo 12 občin: Črna na Koroškem, Mežica, Prevalje, Ravne na Koroškem, Mislinja, MO Slovenj Gradec, Dravograd, Muta, Vuzenica, Radlje ob Dravi, Podvelka in Ribnica na Pohorju. V regiji so štiri Upravne enote Slovenj Gradec, Ravne na Koroškem, Dravograd in Radlje ob Dravi. V regiji je 73% površin umeščenih med območja s posebnimi razvojnimi problemi (SLO 60%), 1% površine ima status zavarovanih območij (SLO 11%), 20% pa status območij Natura 2000. Po deležu zavarovanih območij se regija uvršča na zadnje mesto, po deležu območij Natura 2000 pa na deseto mesto med vsemi slovenskimi regijami. Po kazalcih razvitosti (bruto domači proizvod na prebivalca, bruto dodana vrednost na zaposlenega, bruto osnova za dohodnino na prebivalca, število delovnih mest na število aktivnega prebivalstva), kazalcih ogroženosti (indeks staranja prebivalstva, stopnja regionalne brezposelnosti, stopnja zaposlenosti) in kazalcih razvojnih možnosti (povprečno število let šolanja, opremljenost s komunalno infrastrukturo, delež območij Natura 2000 in poseljenost), ki ga izraža indeks razvojne ogroženosti, je Koroška regija na 6. mestu med 12 regijami (indeks 103,9). Pomurska, kot razvojno najbolj ogrožena regija, dosega indeks razvojne ogroženosti 159,5, Osrednjeslovenska, kot najmanj ogrožena, pa indeks 8,7 (Sklep o razvrstitvi razvojnih regij po stopnji razvitosti za programsko obdobje 2007-2013, Ur.l. RS, št. 23/2006). Za Koroško regijo velja, da v zadnjih letih izkazuje razvojne probleme, saj je z izjemo relativno mladega prebivalstva v vseh kazalnikih pod slovenskim povprečjem. Koroški regiji sta po indeksu razvojne ogroženosti najbližje Jugovzhodna Slovenija (101,7) in Goriška (93,8) regija. Izteklo se je programsko obdobje prve generacije regionalnih razvojnih programov (2002-2006), za katere velja skupna ocena, da so prispevali k aktiviranju notranjih razvojnih potencialov v regijah, ki bi sicer ostali neizkoriščeni. Vendar pa so bili programski dokumenti preveč optimistični, finančno neusklajeni in zaradi tega tudi ne dovolj izrabljeni. V tem trenutku nastaja nov regionalni razvojni dokument, ki vključuje ključne nosilce gospodarskega in družbenega razvoja v regiji in opredeljuje razvojne prioritete, finančno ovrednotene programe, ukrepe in projekte. Priprava novega Regionalnega razvojnega programa za Koroško razvojno regijo (v nadaljevanju RRP za Koroško) sovpada s pripravo novega Državnega razvojnega programa (DRP), zato je upravičeno pričakovati, da bodo vključene vsebine v večji meri deležne podpore pri financiranju iz evropskega proračuna v nadaljnji finančni perspektivi 2007-2013. Vključevanje lokalne, oziroma regionalne ravni naj bi tokrat bistveno prispevalo k zmanjšanju t.i. implementacijskega deficita, s katerim se večkrat povezuje porabo razvojnih sredstev v Sloveniji. Ker naj bi DRP v prihodnje zajemal tako projekte, ki jih je po svoji vsebini potrebno predložiti Evropski komisiji Boris Skudnik: Študija izvedljivosti vzpostavitve podatkovnega omrežja v Koroški regiji Stran 6 od 55
(tako imenovani»nacionalni strateški referenčni okvir«s kratico NSRO), kot tudi projekte financirane iz državnega in občinskih proračunov, je bilo potrebno tesno sodelovanje nosilcev regionalne razvojne politike že v fazi nastajanja, pri čemer pa je bilo potrebno iskati skladnost med razvojnimi prioritetami ter njihovo razdelavo. Mirno lahko rečemo, da globalno, kakor tudi čisto lokalno, živimo v časih, ki so prelomni v mnogih pogledih. Toda predvsem v dveh. Prvo mesto kaže nemara prepustiti vprašanju integracije evropskih držav, ki postajajo vse bolj povezane in soodvisne. In Evropa je Evropa regij, ki vzpostavljajo nove globalno povezane soodvisnosti. Obenem pa je treba omeniti tudi pomemben razvojni premik, ki ga je v preteklem desetletju povzročil nesluten tehnološki razvoj. Prežemanje tehnološkega razvoja in vsakdanjega življenja opisujemo s pojmom informacijska družba - družba, v kateri se razvojni poudarek odmika od samega izdelka ali storitve k informaciji o tem, da slednja obstajata. Prav hitrost in kakovost informacije namreč določata sposobnost preživetja, oziroma uveljavitve določenega izdelka ali storitve. To seveda ne velja le v podjetniškem svetu, na katerega navidez izključno merijo zgornje ugotovitve. Informacijska družba omogoča, da tudi upravljanje države postaja vse bolj podobno upravljanju podjetja. V prihodnje bo morala še odločneje izvajati ukrepe za večjo učinkovitost struktur vladanja, zaradi česar so te besede namenjene tudi njej. Vendar pa oba, tako podjetniški svet kot država, ne bi imela pomena brez ljudi, ki želijo in znajo uporabljati prednosti tehnološkega razvoja. V informacijski družbi so prav ti ljudje gonilo razvoja, ki je utemeljen na zavedanju, da nas informacijska družba neločljivo povezuje. V sodobni, trajnostno naravnani informacijski družbi, je bistvena komunikacija. Ne le zaradi njenega ekonomskega pomena v globalni vasi, temveč tudi zato, ker nam pomaga premagovati medsebojne razlike, graditi zaupanje in sodelovati v procesih odločanja, naj si bo to v lokalni skupnosti ali na globalni ravni. Tako si tudi prihodnjega evropskega povezovanja brez komunikacije preprosto ni mogoče predstavljati. In komunikacija je v družbi znanja ključnega pomena za udejanjanje regionalnega razvoja. Regionalni razvoj razumemo kot proces družbenih sprememb, ki je v krajšem časovnem obdobju usmerjen v zmanjševanje, v daljšem pa v odpravljanje razlik v stopnji razvitosti regij ter obenem razlik v kakovosti življenja njihovih prebivalcev. V tem procesu razvojni subjekti, s premagovanjem ovir za kakovostno izrabo lastnih razvojnih potencialov ter s spodbujanjem samoiniciativnosti in samorazvoja regij, ustvarjajo pogoje za učinkovit ter skladen razvoj gospodarstva in družbe kot celote ter njenih posameznih delov. Obenem se zmanjšuje obseg medsebojne odvisnosti razvoja razvitih in manj razvitih regij. Regionalni razvoj pomeni zagotavljanje pogojev za prehod v družbo znanja, kjer IKT infrastruktura igra podobno vlogo, kot so jo v preteklosti odigrala železniška, cestna ali elektro omrežja. In prav doseganju razvojnega preboja perifernih in ruralnih regij, z udejanjanjem sodobnih razvojnih paradigem, je namenjena moja diplomska naloga. Boris Skudnik: Študija izvedljivosti vzpostavitve podatkovnega omrežja v Koroški regiji Stran 7 od 55
2. METODOLGIJA DELA 2.1 DEFINICIJA PROBLEMA Regionalni razvojni program za Koroško regijo je pri izdelavi študije obstoječega stanja in razvojnih priložnostih na področjih gospodarstva; turizma; človeških virov; kmetijstva, gozdarstva in podeželja; infrastrukture, varstva okolja in urejanja prostora ter podpornega razvojnega okolja Koroške regije, ugotovil stanje, ki je povzeto v nadaljevanju: Gospodarstvo Velika zastopanost tradicionalnih panog z nizko dodano vrednostjo. Koroška regija nima zadosti razvitih lastnih zmogljivosti za razvoj in raziskave. Koroško gospodarstvo zaznamuje nizka izobrazba in pomanjkanje tehničnega kadra. Koroška regija, zaradi neurejene prometne infrastrukture in nerazvitega podpornega okolja, ne predstavlja zadostne priložnosti za naložbe v nove proizvodne obrate izdelkov z višjo dodano vrednostjo. Regija se sooča s pomanjkanjem komunalno opremljenih zemljišč po primerni ceni. Regija se sooča s šibko podjetniško klimo. Turizem Lokalna in regionalna raven organiziranja turizma razdrobljena nepovezana in neučinkovita. Turistična infrastruktura in nosilci dotrajana, neatraktivna, lokalno omejena. Naravna in kulturna dediščina - ni dovolj vključena v turistični razvoj. Nosilci turistične dejavnosti in občine projektno nepovezani. Človeški viri Nezadostno prilagajanje izobraževalnega sistema potrebam trga dela v regiji. Zagotovitev permanentnega izobraževanje odraslih, ki je pod slovenskim povprečjem. Trg dela narediti učinkovitejši. Težiti k zdravi in socialno strpni regiji. Boris Skudnik: Študija izvedljivosti vzpostavitve podatkovnega omrežja v Koroški regiji Stran 8 od 55
Infrastruktura, varstvo okolja in urejanje prostora Hitra cesta na Koroško, kot pogoj za hitrejši gospodarski in turistični razvoj Koroške regije. Obsežna lokalna omrežja terjajo selektiven in povezan pristop pri obnovi. Prioriteto naj ima obnova lokalnih cest regionalnega pomena, pomembnih za razvoj turističnih destinacij v regiji. Skupno povezovanje je potrebno tudi pri razvoju regionalnega kolesarskega omrežja. Zaradi investicijske zahtevnosti in optimalnega doseganja standardov EU bo potrebno ukrepe na področju varstva okolja (odpadki, vode itd) izvajati celovito in povezano z več lokalnimi skupnostmi skupaj in postopno, v skladu z dogovorjenimi prioritetami. Zagotavljanje zanesljive, okolju sprejemljive energetske oskrbe in izboljšanje energetske učinkovitosti. Varovanje občutljivih ekosistemov, vodnih virov in postopna sanacija okoljsko degradiranih območij. Kmetijstvo, gozdarstvo in podeželje Izvajanje in celovita podpora ukrepom s strani države, kot garancija za razvojne premike. Znanje naj bo potreba in pogoj za prenovo podeželja. Regionalni visoko kakovostni in eko produkti morajo biti priložnost za koroško kmetijstvo in turizem na podeželju. Gozd - les energija, kot priložnost za razvoj dopolnilnih dejavnosti. Podporno razvojno okolje Koroške regije Vzpostavitev ustrezne oblike povezovanja in sodelovanja. Vzpostavitev odgovornih nosilcev za razvoj v vsaki občini in institucij, ki sodelujejo v projektih. Vzpostavitev skupnih podlag za učinkovito regionalno načrtovanje. 2.2 DEFINICIJA CILJEV Cilj naloge je podati izhodišča za osnutek RRP-ja za Koroško regijo, v zvezi z vzpostavitvijo podatkovnega omrežja v Koroški regiji. RRP predvideva prihodnjo Koroško razvojno regijo kot dinamično, fleksibilno in okolju prijazna skupnost, v kateri bo ljudem omogočeno kvalitetno življenje in ustvarjalno ter podjetno delo in delovanje. Boris Skudnik: Študija izvedljivosti vzpostavitve podatkovnega omrežja v Koroški regiji Stran 9 od 55
Strateški cilji regije: Vizijo v regiji gradijo štirje ključni strateški cilji do leta 2013. Cilji so postavljeni na osnovi napovedi rasti slovenskega makroekonomskega okolja ter nacionalnih sektorskih strategij in bodo lahko doseženi, če bo realizirana večina projektov v programskem delu RRP, in sicer: Ustvariti tehnološko-razvojno platformo za konkurenčno gospodarstvo regije, ki bo omogočalo razvoj novih produktov z višjo dodano vrednostjo in odprtje novih, zahtevnejših delovnih mest. Vzpostaviti regijsko prepoznavno turistično destinacijo Koroške (razviti turistične potenciale kulture in narave) in povečati zaposlitvene možnosti podeželja. Vzpostaviti izobraževalno platformo za pridobivanje visoko usposobljenih in kreativnih ljudi, tako znotraj kot izven regije, ki bodo podpirali razvoj inovativnega gospodarstva ter ustvarjanja novih visokokakovostnih delovnih mest in samozaposlitve. Izboljšati prometno dostopnost, ohraniti poseljenost podeželja in čisto okolje ter povečati kakovost bivalnega okolja. Dejstvo je, da bodo, če že ne vsi štirje strateški cilji, pa vsekakor prvi trije, v veliki meri odvisni tudi od tehnološke razvitosti regije na področju podatkovnih omrežij, kot enim od temeljnih delov infrastrukture za transfer znanja in različnih drugih relevantnih informacij v regiji. 2.3 METODA DELA Za izdelavo študije, obdelavo podatkov in odločanje o primerni tehnologiji, je bila izbrana sledeča metoda dela: - anketiranje izbran je bil vzorec relevantnih deležnikov v regiji, samo anketiranje pa je potekalo z osebnim obiskom pri anketiranih subjektih. - zbiranje podatkov vsi podatki so bili zbrani in obdelani v aplikaciji»spss for Windows«. Grafi, ki so sledili dobljenim podatkom pa so bili izdelani s pomočjo aplikacije»ms Excel«. - večkriterijsko odločanje nastavljena je bila matrika, v kateri smo ocenili posamezne izbrane kriterije za odločitev oz. izbiro najprimernejše tehnologije. Vsakemu kriteriju smo določili»utež«, za vsako tehnologijo pa postavili oceno glede na izbran kriterij. Boris Skudnik: Študija izvedljivosti vzpostavitve podatkovnega omrežja v Koroški regiji Stran 10 od 55
3. OSNOVE ZA IZDELAVO ŠTUDIJE IZVEDLJIVOSTI 3.1 FORMALNA STRUKTURA ŠTUDIJE IZVEDLJIVOSTI Cilj investicijske študije je hitra ocena predvidenega projekta vzpostavitve podatkovnega omrežja in mora navesti prednosti in koristi, ki jih bo projekt prinesel. V svojem bistvu je prva faza v življenjskem ciklu projekta. Formalna struktura študije izvedljivosti vključuje naslednje vidike: - tehnični vidik ki preuči, kako bo izbrana tehnologija delovala v različnih pogojih delovanja. - operativni vidik ki pove, ali bo rešitev operativna in bo služila svojemu namenu. - ekonomski vidik ali se bo investicija izplačala, oz. ali je vložek v projekt smiseln. - terminski vidik ki vsaj okvirno napove realno oceno časa izvedbe in trajanja projekta. - motivacijski vidik ki odraža motiviranost uporabnikov rezultata projekta. 3.2 OPIS STANJA V REGIJI 3.2.1 Predstavitev koroške regije Koroška statistična regija: Boris Skudnik: Študija izvedljivosti vzpostavitve podatkovnega omrežja v Koroški regiji Stran 11 od 55
Statistika Koroške regije KOROŠKA REGIJA VREDNOST % (SLO =100) SLOVENIJA Površina (km 2 ) 1.041 5,1 20.273 Prebivalstvo (31.12.2002) 73.901 3,7 1.995.718 Gostota poselitve (31.12.2002) 71,1 72,2 98,4 BDP na prebivalca v 000 sit (2002) 2.130 80,0 2.664 Št. aktivnega prebivalstva (I-VI 2004) 29.410 3,4 860.675 Stopnja brezposelnosti (I-VI 2004) 12,1 113,3 10,2 Stopnja zaposlenosti 2003 53,1 95,9 55,3 Tabela 1: Statistika Koroške regije (Vir: SURS) Območje Koroške regije leži v severnem delu Slovenije. Na vzhodu meji regija na Podravsko regijo, na jugozahodu na Savinjsko regijo, na severu pa na Avstrijsko Koroško. Meja z Avstrijo se razprostira v dolžini 100 km na severnem delu regije, deset kilometrski obmejni pas pa pokriva občine Črna na Koroškem, Mežica, Prevalje, Ravne na Koroškem, Dravograd, Muta, Vuzenica, Radlje ob Dravi in Podvelka. Koroška zaobjema Dravsko, Mežiško in Mislinjsko dolino, sestavlja pa jo 12 občin: Črna na Koroškem, Mežica, Prevalje, Ravne na Koroškem, Mislinja, Slovenj Gradec, Dravograd, Muta, Vuzenica, Radlje ob Dravi, Podvelka in Ribnica na Pohorju. V regiji so štiri Upravne enote Slovenj Gradec, Ravne na Koroškem, Dravograd in Radlje ob Dravi. Koroška regija spada med manjše statistične regije in se razprostira na 1.041 km 2 površine, kar predstavlja 5,1% površine Slovenije. Koroška ima 73.860 prebivalcev (stanje december 2003), oziroma 3,7% vsega prebivalstva Slovenije. Regija je podpovprečno naseljena gostota poselitve znaša 71 prebivalcev/km 2, slovensko povprečje pa je 98 prebivalcev/km 2. Nadpovprečno naseljene so le občine Ravne na Koroškem, Mežica in Prevalje, kjer doseže gostota poselitve do 198 prebivalcev/km 2. Največja po površini je Mestna občina Slovenj Gradec, ki ima največ prebivalcev ter je hkrati gospodarsko najmočnejša. Boris Skudnik: Študija izvedljivosti vzpostavitve podatkovnega omrežja v Koroški regiji Stran 12 od 55
Občine v Koroški regiji Površina občin (v km 2 ) 1 Mislinja 112,2 2 Slovenj Gradec 173,7 3 Črna na Koroškem 156,0 4 Mežica 26,4 5 Prevalje 58,1 6 Ravne na Koroškem 63,4 7 Dravograd 105,0 8 Muta 38,8 9 Vuzenica 50,1 10 Radlje ob Dravi 93,9 11 Podvelka 103,9 12 Ribnica na Pohorju 59,3 KOROŠKA REGIJA 1041 SLOVENIJA 20273 Tabela 2: Površine koroških občin (Vir: SURS) 3.2.2 Infrastrukturna opremljenost regije Infrastruktura je razdeljena na štiri podsisteme, in sicer prometni, telekomunikacijski, energetski in komunalni podsistem. Podrobneje bo predstavljena telekomunikacijska infrastruktura. Boris Skudnik: Študija izvedljivosti vzpostavitve podatkovnega omrežja v Koroški regiji Stran 13 od 55
Osnovna predstavitev stanja v regiji Celotno območje je ustrezno pokrito s fiksnimi digitalnimi telefonskimi priključki. V Dravski dolini je, zaradi geografskih danosti, dobra pokritost s signalom mobilne telefonije ter RTV signalom. Manjši problemi so zgolj v nekaterih obrobnih naseljih. Tudi večina strnjenih naselij je pokrita s kabelskim sistemom. Problemi na tem področju se v večjem delu regije, še posebej pa v Mislinjski in Mežiški dolini, nanašajo predvsem na neustrezno pokritost s signalom mobilne telefonije in z RTV signalom na bolj odročnih in višje ležečih območjih. Prav tako so nekatere oddaljene ruralne naselbine do te mere oddaljene od osnovnih telekomunikacijskih točk (npr. Pošta), da ni možno vzpostaviti širokopasovne povezave po obstoječi telefonski infrastrukturi. Razvojne usmeritve na področju razvoja telekomunikacijske infrastrukture zadevajo predvsem izgradnjo novih baznih postaj mobilne telefonije in manjkajočih oddajnikov RTV Slovenije, kakor tudi ustrezno brezžično infrastrukturo za doseg tistih urbanih točk, kjer je ožičen dostop do interneta zelo težaven ali celo nemogoč. Zasnova telekomunikacijske infrastrukture V regiji je treba vzpostaviti notranje lokalno/subregionalne optične kabelske povezave, ki bodo tvorile hrbtenico za vzpostavitev in omogočanje razvoja novih aplikacij in storitev, ki bodo vplivale tudi na način organizacije dela in na njegovo prostorsko prerazporeditev. Za zagotavljanje sistema sodobnih komunikacij je treba z zmogljivimi (optični kabli) povezavami omogočiti komunikacijsko povezavo med vsemi večjimi centri znotraj posamezne subregije ter zagotoviti nadaljnjo povezanost, tako v vertikalnem smislu (država regija - občine), kot tudi v horizontalnem (subregije). Občine, subregije in regije morajo spodbujati razvoj in uvajanje sodobne telekomunikacijske infrastrukture. Na lokalni ravni to pomeni uporabo sedanjega fiksnega telefonskega omrežja, kabelskega TV omrežja in mobilnega omrežja. Pri maksimalni izrabi infrastrukture in vzpostavitvi e-uprave in e-podjetij bodo telekomunikacije predstavljale eno izmed gonilnih sil nove funkcionalne organizacije dela po prostoru. Njihov nadaljnji razvoj bo imel še posebej velik vpliv na območjih z značilno razpršeno poselitvijo, kjer bo možnost dela na domu ustvarjala pogoje za zmanjševanje depopulacijskih teženj. Za področje telekomunikacij mora nosilec urejanja prostora (Telekom Slovenije PE Maribor, državni koncesionarji mobilne telefonije, RTV Slovenija, občinski koncesionarji, občine): skrbeti za razvoj učinkovitega, zanesljivega in prostorsko skladnega telekomunikacijskega omrežja; skrbeti za pokritost celotnega telekomunikacijskega omrežja ter navezanost na mednarodna telekomunikacijska omrežja in pri tem zagotavljati univerzalne storitve tudi v najbolj odročnih območjih; Boris Skudnik: Študija izvedljivosti vzpostavitve podatkovnega omrežja v Koroški regiji Stran 14 od 55
skrbeti za povezovanje in združevanje ter prednostno uporabo obstoječih omrežij, ki morajo biti dostopna vsem operaterjem pod enakimi pogoji; posebno pozornost nameniti ukrepom za zaščito prebivalstva pred škodljivimi učinki elektromagnetnih sevanj baznih postaj mobilne telefonije in ukrepom za zmanjševanje vplivov na prostor. 3.2.3 Splošni podatki o izvedbi anketiranja V anketi, ki je potekala na področju Koroške regije, smo se osredotočil na tri glavne ciljne skupine: na mala in srednje velika podjetja, javne zavode in lokalne skupnosti, na koncu pa izbrali tudi manjši vzorec iz podeželskega prebivalstva. Podatke, katere kmetije je smiselno anketirati, je predlagala odgovorna oseba Koroške kmetijske zbornice. V analizi bomo odgovorili, kakšna je»internetna«infrastruktura, ki jo ciljne skupine uporabljajo za mrežno poslovanje in uporabo interneta, kakšne so njihove potrebe in želje na tem področju in seveda tudi kakšen je njihov odnos do tovrstnih tehnologij in do tehnoloških rešitev, ki jih ta trenutek ponuja sodobna tehnologija na tem področju. Izvedenih je bilo 60 anket, v anketi pa zajeti vzorec sestavlja 19 malih in srednje velikih podjetij, od tega 2 delniški družbi in 17 d.o.o.-jev, 17 javnih zavodov in 12 lokalnih skupnosti oz. vse koroške občine ter 12 kmetij. Pri geografski razporeditvi anketirancev smo skušali zajeti območje celotne Koroške. To je na nek način tudi uspelo, posebej v javnem sektorju, saj smo anketirali vse občine (12), večino osnovnih in srednjih šol ter pomembnejše zavode. V anketo nista bili zajeti, sicer prvotno načrtovani, obe največji knjižnici. To sta Koroška osrednja knjižnica Ravne na Koroškem ter Knjižnica Ksaverja Meška iz Slovenj Gradca, saj prva že ima optično povezavo, druga pa jo pričakuje v kratkem. Pri podjetjih smo se nekoliko bolj osredotočili na podjetja Mežiške in Mislinjske doline, anketirali pa smo tudi nekaj podjetij v Dravski dolini. Geografski ključ smo uporabili tudi pri iskanju potencialnih anketirancev v ruralnem sektorju. 3.2.4 Analiza infrastrukture Pri analizi infrastrukture smo anketiranim postavili 12 vprašanj, ki so se nanašale od dostopa do interneta, vrste povezav, lastnih omrežij, pa do poznavanja in odnosa do tehnologije WLAN a. Odgovore, ki smo jih zbrali, smo analizirali z orodjem za statistično obdelavo podatkov in prišli do naslednjih rezultatov: Boris Skudnik: Študija izvedljivosti vzpostavitve podatkovnega omrežja v Koroški regiji Stran 15 od 55
Dostop do interneta Nimajo dostopa 2% Imajo dostop 98% 0% 20% 40% 60% 80% 100% Iz grafikona je razvidno, da imajo praktično vsi anketirani dostop do interneta, kar je zelo vzpodbudno, ker lahko z veliko gotovostjo rezultat obdelanega vzorca prenesemo na celotno območje oz. tudi na neanketirane subjekte v regiji. Dobljeni rezultat daje tudi osnovno podlago za nadaljnja vprašanja, na katera so odgovarjali anketirani. Zastopanost ponudnikov internetnih storitev Ponudniki, ki so najbolj pogosti v Koroški regiji manjka podatek Amis Sgn Netsi kabel drugo Volja Arnes Siol 3% 2% 3% 8% 8% 10% 21% 44% 0% 10% 20% 30% 40% 50% Kot vidimo, je Siol daleč najpogostejši ponudnik internetnih storitev v Koroški regiji, saj ima s Siolom sklenjene pogodbe skoraj polovica oz. kar 44% vseh anketiranih. Omembe vreden igralec je tukaj še akademska mreža Arnes z 21% in pa Volja z 10% zastopanostjo. Je pa mogoče pričakovati, da se bo slika z demonopolizacijo telekomunikacij, ki jih v svojem vladnem programu obljublja nova vlada, v nekaj letih tudi spremenila. Boris Skudnik: Študija izvedljivosti vzpostavitve podatkovnega omrežja v Koroški regiji Stran 16 od 55
Najbolj pogost način povezovanja z internetom Zastopanost internetnih povezav manjka podatek drugo kabel najeti vod analogni telefon digitalni telefon ADSL 10%10% 11%13% 2% 3% 51% 0% 10% 20% 30% 40% 50% 60% Vzpodbuden je podatek, da v zajetem vzorcu skoraj natančno 70% anketiranih uporablja širokopasovne povezavo do interneta in sicer tehnologijo ADSL, kabelski dostop in pa najete vode. Je pa simptomatično da, razen kmetije Fajmut, nihče od anketiranih na podeželju nima stalne širokopasovne podatkovne povezave z internetom. Pa tudi na kmetiji Fajmut je hitrost prenosa okrnjena in ne dosega obljubljene 1Mb povezave in sicer zaradi relativno velike oddaljenosti kmetije od centrale v Črni na Koroškem. Zadovoljivost hitrosti prenosa podatkov Ali so anketirani zadovoljni s hitrostjo prenosa podatkov manjka podatek 2% nezadovoljni 34% zadovoljni 64% 0% 20% 40% 60% 80% 100% 64% anketiranih je zadovoljnih s hitrostjo prenosa podatkov, ki jo dosegajo pri svojem ponudniku internetnih storitev, kar je sicer velik delež, vendar še vseeno ostaja dobra tretjina tistih, ki s hitrostjo prenosa podatkov niso zadovoljni. Boris Skudnik: Študija izvedljivosti vzpostavitve podatkovnega omrežja v Koroški regiji Stran 17 od 55
Zanimiv pa je tudi graf, ki prikazuje odnos»zadovoljivosti«anketiranih znotraj posameznih tehnologij dostopa do interneta. Tukaj vidimo, da nihče, kdor še uporablja povezavo preko analognega telefona, ni več zadovoljen s hitrostjo prenosa podatkov, medtem ko se pri širokopasovnem internetu še vedno pojavljajo uporabniki, ki bi želeli večjo hitrost prenosa. Od tega 17% oz 16% pri kablu in ADSL-ju in kar 50% pri povezavi preko najetega voda. Razmerje zadovoljnih in nezadovoljnih uporabnikov interneta, glede na uporabljeno povezavo z internetom najeti vod 50% 50% kabel 83% 17% Zadovoljni ADSL 84% 16% Nezadovoljni telefon digitalni (ISDN) 38% 63% telefon analogni 0% 100% 0% 20% 40% 60% 80% 100% Interes za razširitev obstoječe povezave Dobre tri četrtine anketiranih je tudi zainteresiranih za razširitev obstoječe povezave in le slaba četrtina nima želja, da bi jo nadgradili. Bolj zanimiv je graf, ki s primerjavo dvojnih podatkov kaže, kakšen delež zadovoljnih s hitrostjo prenosa podatkov je zainteresiranih za dodatno razširitev povezave in koliko nezadovoljnih bi želelo razširiti svojo povezavo. Ali so zainteresirani za razširitev obstoječe povezave? manjka podatek 2% niso zainteresirani 25% so zainteresirani 74% 0% 20% 40% 60% 80% 100% Boris Skudnik: Študija izvedljivosti vzpostavitve podatkovnega omrežja v Koroški regiji Stran 18 od 55
nezadovoljni s povezavo 95% 5% zainteresirani za razširitev zadovoljni s povezavo 64% 36% nezainteresirani za razširitev Iz pridobljenih podatkov je razvidno, da so skoraj vsi, ki so nezadovoljni s svojo internetno povezavo, tudi zainteresirani za razširitev, oziroma posodobitev svoje internetne povezave, kar je seveda do neke mere logično. Je pa zanimivo, da je od tistih, ki so že zadovoljni s svojo povezavo, kar dve tretjini zainteresiranih za še dodatno posodobitev, oziroma»pohitritev«svojih povezav. Lokalna omrežja Nadalje je analiza pokazala, da ima velik delež anketiranih svoje delovne postaje povezane v mrežo. In sicer je to večina podjetij in javnih zavodov, medtem ko imajo na kmetijah v glavnem le po en računalnik, kjer pa jih imajo več, le ti niso povezani v mrežo. Predvidevamo pa, da bi tudi kmetije začele razmišljati o mrežnih povezavah, če bi enkrat v svojo turistično ponudbo vključile tudi širokopasovni internet, ki bi ga lahko gostje koristili v svojih sobah, ali pa s pomočjo Access Pointa kjerkoli v okolici kmetije, kjer bi bili nastanjeni. Ali imajo anketirani lokalno omrežje manjka podatek 2% nimajo 20% imajo 79% 0% 20% 40% 60% 80% 100% Boris Skudnik: Študija izvedljivosti vzpostavitve podatkovnega omrežja v Koroški regiji Stran 19 od 55
Seznanjenost in poznavanje tehnologije WLAN oz. brezžičnih računalniških povezav V tem delu ankete nas je zanimalo, koliko poznajo tehnologijo WLAN, kakšen je njihov odnos do brezžičnih računalniških povezav, kakšna je njihova pripravljenost postavljanja točk dostopa na svojo gradbeno infrastrukturo in kolikšna sredstva so pripravljeni investirati v tovrstne rešitve pri povezovanju svojih računalnikov in pa pri takšnem (brezžičnem) načinu dostopanja do interneta. Pri zbiranju podatkov o tem, koliko so posamezni subjekti pripravljeni investirati v to tehnologijo, smo ugotovili, da razredi, ki smo jih nastavili kot možne odgovore, ne dajejo objektivno sliko. Izkazalo se je, da posamezna investicija ni odvisna le od»velikodušnosti«posameznega investitorja, ampak seveda tudi od števila delovnih postaj, ki jih je potrebno ustrezno opremiti, če želimo koristiti tak način povezovanja med računalniki, oz. tak način dostopanja do interneta. Najprej smo anketirane povprašali ali poznajo oz. že uporabljajo WLAN (brezžične računalniške povezave). Odgovore, ki smo jih zbrali prikazuje spodnji graf: Ali anketirani poznajo oz. uporabljajo WLAN (brezžične računalniške povezave) ne poznamo poznamo in uporabljamo 13% 26% poznamo, a ne uporabljamo 61% 0% 20% 40% 60% 80% 100% Četrtina anketiranih te tehnologije ne pozna, nekaj več kot polovica jih tehnologijo sicer pozna, a je ne uporablja, oziroma nima postavljene infrastrukture, medtem ko jih dobrih 13% WLAN pozna in tudi uporablja. Dobljeni rezultati kažejo, da tovrstne rešitve pri povezovanju računalnikov in dostopu do interneta uporablja zelo mali odstotek anketiranih. Pri pogovorih ob izvajanju ankete pa smo zasledili veliko zanimanje anketiranih za tehnologijo WLAN, kar kaže na to, da bi marsikatero podjetje, pa tudi javni zavod, predvsem pa kmetije, lahko to tehnologijo zelo dobro izkoristili pri izdelavi svojih informacijsko komunikacijskih rešitev. Ker tehnologija WLAN skoraj nujno vključuje tudi t.i. točko dostopa oz. Access Point-a, nas je zanimalo ali poznajo to napravo in če vedo kako deluje. Izkazalo se je, da so anketirani pri poznavanju naprave razdeljeni na pol. V kasnejšem pogovoru se je izkazalo, da tudi tisti, ki»menda«poznajo delovanje in funkcijo Access Pointa, rabijo dodatna pojasnila o tej napravi. Boris Skudnik: Študija izvedljivosti vzpostavitve podatkovnega omrežja v Koroški regiji Stran 20 od 55
Poznavanje opreme Access Point (točka dostopa) Ali vedo kaj je in kako funkcionira Access Point manjka podatek 2% ne 49% da 49% 0% 20% 40% 60% 80% 100% Pri vprašanju, če bi bili pripravljeni na svoj objekt namestiti točko dostopa, smo tudi tistim, ki te naprave niso poznali, čim bolj natančno pojasnili, kaj in kako funkcionira Access Point. Analiza odgovorov je pokazala zelo veliko pripravljenost anketiranih, da dajo svoje objekte na razpolago za namestitev točk dostopa. Nekaj pa jih te naprave (v glavnem za svoje potrebe) že ima nameščene in v funkciji. Ali bi bili pripravljeni na svojo zgradbo namestiti točko dostopa (Access Point)? že imamo 7% ne bi namestili 20% bi namestili 74% 0% 20% 40% 60% 80% 100% Boris Skudnik: Študija izvedljivosti vzpostavitve podatkovnega omrežja v Koroški regiji Stran 21 od 55
Deljenje dostopa do interneta Še bolj ugoden je podatek, da bi skoraj tri četrtine anketiranih, v primeru namestitve točke dostopa, bilo pripravljeno deliti dostop do interneta tudi z drugimi uporabniki. Le četrtina jih je to možnost kategorično zavrnila. Ali so pripravljeni deliti dostop do interneta tudi z drugimi uporabniki, ustanovami, podjetji itd.? že delimo ne bi delili bi, pod ustreznimi pogoji bi delili 2% 25% 21% 52% 0% 20% 40% 60% 80% 100% Naslednje, oziroma zadnje kar nas je zanimalo v zvezi s poznavanjem tehnologije WLAN, je bilo to, ali bi se anketirani odločili za uporabo in koriščenje WLAN tehnologije in pa koliko bi bili za to možnost pripravljeni investirati. Analiza je pokazala, da bi se za uporabo te tehnologije odločilo preko 80% anketiranih, kar nakazuje, da anketirani subjekti vidijo precejšnje možnosti pri tem načinu izkoriščanja informacijsko komunikacijske tehnologije. Ali bi se anketirani odločili za uporabo WLANa, v primeru da se jim to omogoči? že uporabljamo 7% se ne bi odločili 10% se bi odločili 84% 0% 20% 40% 60% 80% 100% Pri odločanju o višini sredstev, ki bi jih bili anketirani pripravljeni investirati za postavitev potrebne infrastrukture, smo naleteli na problem, ki ga pri sestavljanju vprašalnika žal nismo predvideli, kasneje pa ga praktično ni bilo več mogoče rešiti. Boris Skudnik: Študija izvedljivosti vzpostavitve podatkovnega omrežja v Koroški regiji Stran 22 od 55
In sicer gre za to, da ni dovolj le postavitev nekih vrednostnih razredov, ker je velik investicijski dejavnik pri postavljanju takšne infrastrukture vsekakor tudi število delovnih postaj, ki bi jih morali opremiti za takšne povezave. Z drugimi besedami, velika razlika je med podjetji s pet do deset zaposlenimi in sto ali več zaposlenimi. Najbrž bi bilo primerneje anketno vprašanje postaviti tako, da bi vprašali, koliko so pripravljeni investirati v eno delovno postajo. Vprašanje, ki bi sledilo pa bi bilo, koliko delovnih postaj bi tako opremili. Kar četrtina vprašanih tako na to vprašanje, iz takih ali drugačnih vzrokov, sploh ni odgovorila. Največji delež tistih, ki so odgovorili, nekje okrog 30%, pa jih je pripravljenih investirati nekje med 50 do 100 tisoč tolarjev. Koliko bi bili anketirani pripravljeni "plačati" za pridobitev WLAN-a? niso odgovorili odvisno od koristi, ki jih prinaša nad 200.000 3% 7% 25% od 100.000 200.000 od 50.000 100.000 Sit do 50.000 Sit 15% 21% 30% 0% 10% 20% 30% 40% 50% Boris Skudnik: Študija izvedljivosti vzpostavitve podatkovnega omrežja v Koroški regiji Stran 23 od 55
4. MOŽNE TEHNOLOGIJE Podatkovna omrežja so osnova informacijske družbe 21. stoletja. To ni več zgolj izjava tehnoloških gurujev s kristalnimi kroglami, temveč realnost, ki jo priznavajo vlade po vsej Evropi in drugod. Pojem širokopasovnosti pa v zadnjem času pridobiva, recimo temu takole, precej»relativen«prizvok, ker se tehnologija venomer izboljšuje in so hitrosti povezav, ki so še donedavnega bile komaj predstavljive, danes že dosežene, celo presežene. Dejstvo pa ostaja, da so lahko učinkovita podatkovna omrežja zasnovana le na širokopasovnih povezavah, katera omogočajo prenos relativno velike količine podatkov v relativno hitrem času. V tehničnem smislu lahko širokopasovno podatkovno omrežje razumemo kot telekomunikacijsko prenosno omrežje, ki za prenos signalov uporablja različne medije s širokim uporabnim frekvenčnim območjem, razdeljenim na način, ki omogoča tvorjenje množice med seboj neodvisnih kanalov za sočasni prenos precejšnje količine podatkov, govora in slike. Širina uporabljenega frekvenčnega pasu prenosnega medija in s tem posledično hitrost prenosa podatkov z razvojem tehnologije hitro narašča, zato je skorajda nemogoče trajno določiti meje hitrosti prenosa podatkov, ki bi ustrezale oznaki širokopasovnosti. OECD definira širokopasovna omrežja kot omrežja, ki omogočajo vsaj 256 Kbit/s prenosne hitrosti v smeri k uporabniku in 64 Kbit/s v smeri od uporabnika. Zaradi različnih definicij širokopasovnosti se pojavi potreba po definiranju pojma širokopasovnosti s strani uporabniške izkušnje končnega uporabnika. Širokopasovna podatkovna omrežja so vsa prenosna podatkovna omrežja, ki uporabniku omogočajo stalno vključenost (»always on«) in veliko odzivnost pri interaktivni uporabi večpredstavnih (multimedijskih) aplikacij, storitev in vsebin. V praksi to pomeni za uporabnika uporabo DSL tehnologij, pri čemer izstopa uporaba ADSL tehnologije, kabelskih modemov in različnih brezžičnih omrežij v dostopu do hrbteničnih omrežij telekomunikacijskih operaterjev. Takšna dostopovna omrežja omogočajo hitrost prenosa podatkov, ki je večja od 500 Kbit/s, kar omogoča boljšo uporabniško izkušnjo predvsem pri uporabi večpredstavnih aplikacij (Politika razvoja širokopasovnih podatkovnih omrežij v Sloveniji, 2004). EICTA, organizacija, ki predstavlja evropska telekomunikacijska podjetja in računalniško industrijo, je v svoji nedavni»beli knjigi o širokopasovni Evropi«(2004) tako opisala priložnosti širokopasovnih podatkovnih povezav: Boris Skudnik: Študija izvedljivosti vzpostavitve podatkovnega omrežja v Koroški regiji Stran 24 od 55
»Ekonomski razlog za širokopasovne podatkovne povezave in njegovo pomembnost lahko postavimo v kontekst tako, da se ozremo na podobne spremembe v zmogljivosti evropske infrastrukture železnice, ceste, elektriko in telekomunikacije. Vsaka izmed teh je spremenila gospodarske aktivnosti podjetij in državljanov, omogočila razvoj novih aktivnosti ter ponudila konkurenčne in primerljive prednosti na področjih, kjer je bila vpeljana.«širokopasovne podatkovne povezave so ključne za konkurenčnost državnih in regijskih gospodarstev. Zakaj? Zato, ker širokopasovne podatkovne povezave lahko izjemno pospešijo produktivnost, ki jo obljublja internet. Možnost dostopa, obdelave in prenosa kakršnihkoli podatkov v digitalni obliki, 24 ur na dan in po vsem svetu, je gonilo gospodarstev, ki se vse bolj naslanjajo na nedoločljive vire znanja in informacij. Izmenjava in analiziranje informacij v realnem času omogoča bolj učinkovito vodenje birokracije, podjetij in domačih zadev. Postalo je že ključen faktor za konkurenčnost večine podjetij. Širokopasovne podatkovne povezave pripomorejo pri preseganju najpomembnejše ovire za prevzem novih tehnologij: preprostosti in prikladnosti uporabe. Širokopasovne podatkovne povezave ali bolj preprosto»hiter internet«- omogočajo pomembne, uporabniku prijazne storitve tako komercialne, kot javne narave. Označuje tudi konec zloglasnega»world Wide Wait«(skovanka iz world wide web, oznake za svetovni splet, op. avtorja), saj se hitrosti prenosa pomnožijo in tako izkoristijo prednosti vse bolj zmogljivih in poceni povezanih naprav, kot so osebni računalniki, telefoni in TV vmesniki (set-top box). Vsekakor pa ni hitrost edino, kar bi bilo pomembno najpomembnejše so nove storitve, ki so s tem omogočene. S širokopasovno podatkovno povezavo te storitve oživijo. Postanejo kvalitativno drugačne, predstavnostno bogate, preproste za uporabo. Tisti brez širokopasovne podatkovne povezave nimajo dostopa do takih storitev. Regije brez širokopasovnih podatkovnih povezav bodo tudi odrezane od možnosti razvoja tovrstnih storitev in izkoriščanja priložnosti za ustvarjanje novih delovnih mest. Največje prednosti, ki jih ponujajo širokopasovne podatkovne povezave so na področju javnih storitev evlada, eučenje in ezdravje (primere prikazuje akcijski načrt eeurope 2005, ki ga je izdala Evropska komisija 1 ). Seveda računalniki in internet ne bodo nikoli zamenjali stikov med ljudmi pri učenju, toda poleg tega, da je na svoj način postala ključen predmet, informacijska tehnologija lahko pomaga pri obogatitvi poučevanja in načinu komunikacije z učenci v drugih regijah ali drugih državah. IT lahko deluje tudi kot katalizator pri spreminjanju vloge učitelja iz»modreca za katedrom«v»vodnika ob strani«ter pri spreminjanju samega učnega procesa. Večpredstavnost, simulacije in interaktivnost lahko ponudijo veliko več kot stimulativno in torej bolj učinkovito doživetje učenja. 1 Glej: http://www.europa.eu.int/information_society Boris Skudnik: Študija izvedljivosti vzpostavitve podatkovnega omrežja v Koroški regiji Stran 25 od 55
Računalniki tudi ne bodo zamenjali zdravstvenih delavcev, a brezžični širokopasovni sistem, ki povezuje osebje v rešilnih avtomobilih, pacientove zdravstvene podatke, urgenco in kirurga, lahko rešuje življenja. Priložnosti so tukaj, a ne bo jih mogoče izkoristiti brez aktivne vloge oblasti, tako na državnem in še posebej na regionalnem ter lokalnem nivoju. V nasprotju s postavitvijo sodobnih železniških in avtocestnih sistemov, pa razvoj v informacijski tehnologiji ne traja več let zgodi se vsakih nekaj mesecev. Zato morajo načrti za podporo temu napredku vsebovati skrb in vizijo. Premier Velike Britanije Tony Blair je to poudaril že leta 2002 v svojem govoru na evrhu Velike Britanije:»Napredek v IKT bo predstavljal pomemben premik v načinu na katerega delamo. Mnogi so izpostavljali vzporednice z tehnološkimi prodori v preteklosti; parni stroj, elektrika, motor z notranjim izgorevanjem. A elektrika se je začela kot vir energije za telegraf, nakar je trajalo več let, da se je industrija dosegla revolucijo z napajanjem strojev ob proizvodni liniji. Priložnost za revolucijo IKT je že tukaj, a samo, če izkoristimo tehnologijo na enako radikalen način kot so elektriko pred osemdeset do sto leti.«4.1 SPLOŠNE DEFINICIJE V zadnjih letih je»širokopasovno«postal generični izraz za označevanje nove generacije hitrih komunikacijskih tehnologij, novih družin interaktivnih večpredstavnih rešitev in storitev, kakor tudi novih načinov komuniciranja, tako v javnem, kot tudi zasebnem sektorju. Širokopasovne podatkovne povezave ponujajo tri poglavitne prednosti pred običajnimi»ozkopasovnimi«povezavami v internet: možnost nudenja večpredstavnih in oddajnih vsebin, zaradi hitrega prenosa podatkov; povezava je stalna, t.j.»zmeraj povezana«(ni potrebe po vzpostavljanju povezave; višja stopnja združljivosti različnih storitev in novi modeli deljenja prihodkov privabijo nove investitorje, ponudnike storitev in vsebin.»širokopasovno«izraz lahko najbolje definiramo iz perspektive končnega uporabnika, ki vidi širokopasovne komunikacije kot»osnovno orodje«, ki omogoča ljudem dostopati do vsebin in podatkov in izmenjevati večpredstavne vsebine, video, glasbo, skupinske storitve, poslovne programe in veliko več. Vse to pa pri visokih hitrostih in preko raznolikih ožičenih ali brezžičnih dostopovnih omrežij«2. Vseeno pa ne obstaja kakršenkoli konsenz glede tega, katere hitrosti bi predstavljale»prave«širokopasovne storitve. To je razumljivo in logično, saj je kombinacija storitev in hitrosti tisto kar šteje. 2 Definicija kot jo je objavil EICTA:.»Širokopasovni manifesto«, marec 2002 Boris Skudnik: Študija izvedljivosti vzpostavitve podatkovnega omrežja v Koroški regiji Stran 26 od 55
Zmogljivosti nenehno razvijajočih se širokopasovnih tehnologij zmeraj rastejo. Eden pomembnih rezultatov tega je, da»širokopasovne podatkovne povezave«niso vezane na specifično tehnologijo, čeprav najvišje hitrosti ponujajo optične tehnologije.»širokopasovni dostop«izraz se nanaša na fizično povezavo med terminalno opremo pri končnem uporabniku (hiter modem, večpredstavni računalnik, TV vmesnik, antena) in komunikacijskim omrežjem (najbližja krajevna telefonska centrala ali podobno). Različne dostopovne tehnologije lahko razporedimo v dve kategoriji: ožičene tehnologije (bakrena žica, koaksialni kabel ali optična vlakna) in brezžične (uporaba radijskih valov ali prenosa signalov po zraku na osnovi mobilne telefonije, mikrovalov ali satelitskih sistemov). 4.2 TEHNOLOGIJE ŠIROKOPASOVNEGA DOSTOPA To poglavje nudi kratek pregled najpogostejših dostopovnih tehnologij širokopasovnega dostopa. Čeprav je daleč od tega da bi bilo izčrpno, vseeno vključuje ključne lastnosti vsake izmed tehnologij, kar pripomore pri prvih korakih ocenjevanja pozitivnih in negativnih lastnosti vsake tehnologije pri lokalnem ali regionalnem projektu vpeljave širokopasovnih povezav. Seveda, ko je enkrat tak projekt v teku, je potrebno bolj podrobno preučiti tudi tehnologijo. Tehnologije širokopasovnega dostopa se razlikujejo glede na: vrsto tehnologije (ožičena ali brezžična); območje pokritosti; razdaljo od dostopa do omrežja (npr. od najbližje telefonske centrale); hitrost prenosa podatkov; stroške vpeljave. Poglavitne tehnologije, ki so danes na voljo, je mogoče razvrstiti v sledeče skupine: Brezžične tehnologije: 3G Tretja generacija mobilne telefonije; WLAN Brezžična lokalna omrežja; FWA Fiksen brezžičen dostop ali»brezžična lokalna zanka«; satelitski dostop. Ožičene tehnologije: ADSL, VDSL, itd.; komunikacije preko električnega omrežja; koaksialen kabel; optična vlakna. Boris Skudnik: Študija izvedljivosti vzpostavitve podatkovnega omrežja v Koroški regiji Stran 27 od 55
Brezžične tehnologije 3G mobilna omrežja Nove različice omrežnih mobilnih tehnologij postopoma vse bolj razširjajo širokopasovni večpredstavni dostop do uporabnikov mobilnih telefonov. Nova generacija večfunkcijskih terminalov lahko nudi tudi hitro povezavo v internet. Hitrosti prenosa podatkov naj bi dosegale do 384 kbit/s in 2 Mbit/s v stacionarnem načinu. V Evropi je najbolj znana tehnologija za tretjo generacijo mobilne telefonije UMTS 3 (ali širokopasovni CDMA 4 ). Več informacij na: http://www.umts-forum.org WLAN (WBB) brezžična (širokopasovna) omrežja Tehnologija brezžičnih lokalnih omrežij (WLAN), pogosto imenovana tudi Wi-Fi, nudi relativno poceni širokopasovni dostop za prenosnike ali ročne naprave»nomadskih«uporabnikov, ali pa stacionarnim uporabnikom v pisarnah in domovih. Omrežja WLAN so zelo primerna za opremo letališč, konferenčnih centrov, hotelov in kavarn tako imenovanih vročih točk ob relativno majhni investiciji in nizkih stroških delovanja. Ker omrežja WLAN delujejo v frekvenčnem spektru za katerega ni potrebnih licenc (2,4 GHz in 5 GHz), v večini evropskih držav ne obstaja veliko regulatornih zahtev. Več informacij na: http://www.weca.net/opensection/index.asp FWA širokopasovna fiksna brezžični lokalna zanka (wll) ali»ldms«fiksen brezžični dostop (FWA), znan tudi kot brezžična lokalna zanka, uporablja radijske povezave za povezavo stacionarnih uporabnikov preko strešnih anten, ki se povežejo z dostopovnim omrežjem in imajo 30 km dosega. Tovrstni sistemi omogočajo operaterjem pridobiti ključno časovno prednost pri dostopu na trg, saj lahko nemudoma ponudijo podjetjem in domačim uporabnikom podatkovne storitve, kot je dostop do interneta. Najbolj znana brezžična tehnologija, imenovana lokalni večtočkovni razdelilni sistem (LMDS Local Multi-Point Distribution System), zagotavlja širok nabor dostopovnih storitev, t.j. neposrednih povezav s končnimi uporabniki. Več informacij na: http://www.lmdswireless.com 3 Universal Mobile Telecommunications System (del družine 3G standardov IMT2000). 4 Code Division Multiple Access Boris Skudnik: Študija izvedljivosti vzpostavitve podatkovnega omrežja v Koroški regiji Stran 28 od 55
Širokopasovni satelitski dostop Nova dostopovna omrežja, ki jih ponujajo dvosmerni satelitski sistemi s podporo za internet, ponujajo fleksibilno dopolnitev z zelo široko geografsko pokritostjo, ki zagotavlja širokopasovni dostop v vseh delih države, vključno z najbolj izoliranimi ruralnimi skupnostmi. Ena izmed možnosti je uporaba zemeljskih dostopovnih linij za iskanje podatkov in poizvedbe (pošiljanje podatkov), satelitsko povezavo pa za prenos rezultatov iskanja (kot so npr. filmi). Sateliti izoliranim območjem omogočajo skoraj isto stopnjo storitev, kot v gosto naseljenih urbanih območjih. in za primer delovanja www.e- Več informacij na: http://www.eutelsat.com tera.com (v francoščini). Ožičene tehnologije ADSL - Asimetrična Digitalna Linija ADSL (Asymetric Digital Subscriber Line) ponuja klasičnim bakrenim telefonskim žicam preobrazbo v širokopasovne dostopovne linije za domače uporabnike in podjetja. Trenutni sistemi ADSL ponujajo hitrosti do 2 Mbit/s v smeri proti uporabniku in preko 500 kbit/s v smeri od uporabnika doseg pa imajo do 5 km od telefonske centrale. ADSL omogoča širokopasovne storitve preko obstoječe dostopovne infrastrukture brez stroškov polaganja novih linij, vendar zahteva nadgradnjo telefonskih central v omrežju s primerno opremo (multiplikatorji ADSL linij, ali DSLAM-i) Več informacij na: http://www.dslforum.org Druge tehnologije DSL Potrebno je omeniti, da obstajajo tudi druge alternative po standardu DSL. Primer je SHDSL (Single Pair High Speed Digital Subscriber Line), ki podpira simetričen prenos podatkov hitrosti od 192 kbit/s do 2,3 Mbit/s. Večinoma ga uporabljajo poslovne stranke. Zelo hiter DSL (VDSL - Very High Speed DSL), podobno kot ADSL ponuja dostopovne hitrosti glede na razdaljo in kakovost linije (26 Mbit/s simetrično pri razdaljah do 300 m in 6,5 Mbit/s do 1,5 km). Več informacij na: http://www.fs-vdsl.net Komunikacije preko električnega omrežja (plc) Ta prihajajoča tehnologija omogoča širokopasovne podatkovne povezave preko električnega omrežja in omogoča dostop do interneta pri hitrostih do 50 Mbit/s ter je najbolj primerna za notranjosti stavb. Potencialno lahko ponudi povezavo preko katerekoli električne vtičnice v, na primer hiši, šoli ali bolnišnici. Tehnologija je primerna tudi za uporabo v odprtih prostorih, z nekaterimi omejitvami glede razdalje. PLC je sedaj prešel eksperimentalne faze in se vpeljuje v nekaterih šolah in državnih upravah kot obetajoča rešitev. Sistemi kabelske televizije Omrežja kabelske televizije se razvijajo v digitalne in dvosmerne visokozmogljive platforme, ki poleg digitalnega TV programa nudijo tudi hiter dostop do interneta, glasovnih in drugih interaktivnih storitev. Ena izmed značilnosti vpeljave kabelske infrastrukture je v tem, da se pasovna širina od zadnje centrale do strank deli. Boris Skudnik: Študija izvedljivosti vzpostavitve podatkovnega omrežja v Koroški regiji Stran 29 od 55
A primeri v praksi so pokazali, da to ne upočasni delovanja ali poslabša kakovost storitev. Več informacij na: http://www.ecca.be Optična vlakna v lokalni zanki Dostop preko optičnih vlaken je tehnologija, ki ponuja daleč najvišje hitrosti prenosa izmed vseh opisanih tehnologij. Optična vlakna nudijo praktično neomejen nabor zmogljivosti, kar se tiče storitev. V tem pomenu je najbolj»na prihodnost odporna«tehnologija na voljo. Tipično vpeljava optičnih vlaken zahteva veliko kopanja, dolgo traja in je draga, a nove tehnike polaganja omogočajo optičnim vlaknom uporabo obstoječe infrastrukture (vodovodni, plinovodni ali kanalizacijski sistemi). Različne»bližine«dosega optičnih vlaken končnemu uporabniku so včasih opisane z akronimi kot so FTTH optična vlakna do doma, FTTB optična vlakna do stavbe, ali FTTC optična vlakna do križišča. Več informacij na: http://www.ponforum.org in http://www.europacable.com 4.3 POVZETEK DOSTOPOVNIH TEHNOLOGIJ Hitrost širokopasovne podatkovne povezave in storitve, ki jih vsaka hitrost omogoča, niso edini dejavniki, ki so pomembni pri odločitvi za določeno tehnologijo. Treba je gledati tudi na druge pomembne dejavnike kot so: geografska lega in gostota prebivalstva; BDP območja; območje, ki ga omrežje pokriva; razdalja od dostopa do omrežja (npr. od najbližje telefonske centrale); čas trajanja izgradnje omrežja; stroški vpeljave in vzdrževanja; možnost nadgradnje tehnologije, i.e.»zaščita pred prihodnostjo«. Vsi ti dejavniki zahtevajo podroben premislek in preučevanje, kar je znatno bolj obsežna tematika, kot bi jo lahko pokrila ta naloga. Kljub temu predstavlja sledeča tabela poskus grobega povzetka relativnih stroškov, prednosti in slabosti vsake izmed zgoraj opisanih tehnologij. Več podatkov in referenc pa lahko najdemo na: http://www.itu.int Mednarodno telekomunikacijsko združenje http://www.etsi.org Evropska organizacija za telekomunikacijske standarde http://elocale.decisionlocale.com/cartes.htm zemljevidi pokritosti s širokopasov. omrežji v Franciji. http://www.broadbanduk.org The United Kingdom Broadband Stakeholder Group. Boris Skudnik: Študija izvedljivosti vzpostavitve podatkovnega omrežja v Koroški regiji Stran 30 od 55
Dostopovna tehnologija Medij Hitrost medija / uporaba Investicija Prednosti Slabosti 3G mobilne telefonije Radijske frekvence Do 2 Mbit/s v stacionarnem načinu. Najbolj primerna za hitre podatkovne storitve (hiter dostop do interneta, izmenjava podatkov) Visoke cene. Dovoljenje za uporabo radijskih frekvenc je dodeljeno le nekaterim operaterjem. Široko območje pokritosti. Nudi povezavo v gibanju. Relativno počasna (ali celo odložena) uvedba. WBB Radijske frekvence Obstoječi sistemi ponujajo 11 MBit/s. Novi sistemi ponujajo 54 MBit/s. Najbolj primerna za hitre podatkovne storitve (hiter dostop do interneta, izmenjava podatkov) Nizka cena opreme, ni potrebnih visokih koncesij za uporabo frekvenčnega spektra. Zahteva povezavo v internet. Preprosta in relativno poceni uvedba. Nizke regulatorne zahteve. Potencialno bi lahko predstavljal obhod zastoja pri zadnji milji. Kratek domet. Pasovno širino si delijo vsi uporabniki pri dostopovni točki. Zahteva povezavo v internet. FWA Radijske frekvence Pasovna širina je odvisna od razdalje. Najbolj primerna za hitre podatkovne storitve (hiter dostop do interneta, izmenjava podatkov) Relativno cenovno ugodna (odvisno tudi od stroškov koncesije za frekvenco) omogoča hitro uvedbo pripravna za poslovne parke, omrežja študentskih centrov. Relativno cenovno ugoden način za obhod zadnje milje. Velike razdalje v npr. ruralnih območjih. Načeloma zahteva vidno linijo (vremenske razmere lahko poslabšajo kakovost storitve). Satelitski dostop Radijske frekvence V povprečju 1028 kbit/s proti uporabniku in 128 kbit/s od uporabnika. Najbolj primerna za hitre podatkovne storitve (hiter dostop do interneta, izmenjava podatkov) Visoka začetna investicija za operaterje, saj zahteva izstrelitev satelitov sicer možna uporaba zmogljivosti obstoječih satelitov. Končni uporabnik potrebuje satelitski krožnik. Preprosto vpeljati v oddaljenih / redko naseljenih območjih in tistih z oteženim dostopom. Dobro dopolnilo k ostali zemeljski infrastrukturi (npr. dostop do hrbteničnega omrežja ali storitve s povratnim kanalom) Višja cena opreme za končnega uporabnika. Potrebna dodatna infrastruktura za zagotavljanje storitev v smeri k uporabniku. Zakasnitve pri prenosu signala preko satelita lahko vplivajo na kakovost storitve. Boris Skudnik: Študija izvedljivosti vzpostavitve podatkovnega omrežja v Koroški regiji Stran 31 od 55
Dostopovna tehnologija Medij Hitrost medija / uporaba Investicija Prednosti Slabosti Optična vlakna Optična vlakna Neomejena. Primerna za vse tipe storitev vključno z visokokakovostnimi video storitvami, realnočasovnimi programi in interaktivnimi storitvami, ki zahtevajo veliko pasovne širine. Komunalna dela so draga in dolgotrajna. Stroške je mogoče znižati s postopno napeljavo optičnega kabla do uporabnika (do križišča, do stavbe) Pravzaprav neomejena pasovna širina, odporno na prihodnost. Nove tehnike napeljave znižujejo začetne stroške (npr. izkoristek obstoječih vodov za infrastrukturo, npr. vodovod, plinovod, kanalizacija) Polaganje optičnih vlaken do končnega uporabnika je lahko zelo drago zaradi komunalnih posegov. Trenuten ADSL Obstoječe telefonske linije Odvisno od razdalje, a v večini primerov 1,5 Mbit/s proti uporabniku in 256 kbit/s od uporabnika. Najbolj primerna za hitre podatkovne storitve (hiter dostop do interneta, izmenjava podatkov) Omejeno, saj uporablja obstoječo telefonsko infrastrukturo. Zelo privlačno, saj se gre za evolucijski pristop k obstoječi infrastrukturi. Hitro razvijajoče se tehnologije modemov dvigujejo hitrost in zmogljivost. Končni uporabnik mora biti v razdalji 5 km od najbližjega stikala. Višja pasovna širina bi zahteva nadgradnjo trenutne infrastrukture (kakor tudi pri drugih tehnologijah za hiter dostop) Komunikacije preko električnega omrežja Obstoječe električno omrežje Razdalja mora biti manj kot 1 km, sicer je potrebno ojačanje signala. Zelo visoke hitrosti (do 50 Mbit/s) Omejitve v odprtih prostorih, ker so potrebni transformatorji napetosti Tehnologija v razvoju, s katero je mogoče opremiti obstoječe zgradbe, kjer ni mogoče preprosto napeljati drugih kablov Omejitve v odprtih prostorih (razdalje, upadanje signala). Regulatorna vprašanja v mnogih državah Sistemi kabelske televizije Nadgrajen dostop do CATV Za podatkovne storitve deljeno 27 Mbit/s proti uporabniku in 2 Mbit/s od uporabnika. Predvajanje digitalne TV. Najbolj primerna za hitre podatkovne storitve (hiter dostop do interneta, izmenjava podatkov) Draga nadgradnja infrastrukture. TV storitve uporabljajo isto infrastrukturo. Uporaba dela obstoječe infrastrukture, npr. zadnje milje. Draga nadgradnja infrastrukture. Pasovna širina na zadnji razdalji je razdeljena med uporabniki Tabela 3: Tabela povzetka dostopovnih tehnologij Boris Skudnik: Študija izvedljivosti vzpostavitve podatkovnega omrežja v Koroški regiji Stran 32 od 55
4.4 OMEJITVE IN STROŠKI ODSOTNOSTI PODATKOVNIH OMREŽIJ Kaj pa če moja vas, mesto ali regija nima dostopa do visokokakovostnih širokopasovnih povezav po ugodnih cenah? To sicer ni konec sveta, vsekakor pa lahko prinese zamujene priložnosti. Le redka velika ali srednje velika podjetja se bodo preselila v območje, kjer ni visokokakovostne komunikacijske infrastrukture. Dnevno delo večine podjetij, ne glede na gospodarsko panogo, postaja tako prepleteno z izmenjavo znanja in komuniciranjem, da delovati brez hitrih internetnih povezav ni več učinkovito. To drži tudi za mnoga majhna in srednje velika podjetja (MSP), predvsem tista, ki se ukvarjajo z visokimi tehnologijami. Tako npr. majhnemu programerskemu podjetju ni potrebno imeti sedeža v geografski bližini svojih glavnih trgov, je pa ključnega pomena, da ima širokopasovno podatkovno povezavo. Hkrati pa ducati evropskih regij že izvajajo ali načrtujejo širokopasovne projekte. S tem pridobivajo konkurenčno prednost. Že kmalu bo regija brez širokopasovnih povezav v podobnem položaju, kot je bila pred nekaj desetletji regija brez elektrike. Širokopasovne podatkovne povezave in avtoceste Širokopasovna podatkovna omrežja lahko imenujemo tudi transportno infrastrukturo družbe znanja. Tako lahko predvidimo, da bi vpeljava širokopasovnih omrežij imela podoben učinek na sodobna gospodarstva, kot jih je imel projekt izgradnje avtocest, ki ga je predlagal predsednik ZDA Dwight Eisenhower. Avtoceste so spremenile gospodarstvo ZDA, omogočile podjetjem vzpostavitev delovanja izven glavnih urbanih območij in pripomogle k dinamični transformaciji širokih ruralnih območij v živahne industrijske skupnosti. Bogastvo in ekonomski razvoj sta sledila veliko bolj homogenemu (policentričnemu) vzorcu, kot pa v nekaterih drugih regijah po svetu, denimo v Evropi, kjer so bile industrijske in gospodarske aktivnosti skoncentrirane v majhnih geografskih območjih. In seveda so, kot pri mnogih tehnologijah, mlade generacije tiste, ki so najbolj izkušene in najpogostejši uporabniki računalnikov in interneta. Vse bolj pogosto odraščajo z njimi, ali pa se izučijo potrebnih spretnosti in znanj v šoli. In v prihodnosti bodo najverjetneje sodili med najbolj perspektivne uporabnike novih, boljših tehnologij. Morda bodo sicer želeli ostati v kraju, kjer so odrasli, a najverjetneje bodo tudi hoteli ostati povezani. Boris Skudnik: Študija izvedljivosti vzpostavitve podatkovnega omrežja v Koroški regiji Stran 33 od 55
4.5 DOSTOPNOST ŠIROKOPASOVNIH OMREŽIJ V KOROŠKI REGIJI S povečevanjem dostopnosti zmanjšujemo digitalni razkorak, ki se nanaša na razlike med posamezniki, gospodinjstvi, podjetji in geografskimi območji, glede možnosti dostopa do informacijskih in komunikacijskih tehnologij (IKT) ter njihove uporabe. V organizaciji OECD (2001) zato digitalni razkorak definirajo kot razkorak med posamezniki, gospodinjstvi, podjetji in regijami na različnih socio-ekonomskih nivojih glede možnosti in uporabe ICT tehnologij, posebej glede uporabe interneta. Digitalni razkorak torej odseva razlike med socio-demografskimi skupinami, dostopnost širokopasovnih omrežij pa je pogojena z ekonomskim položajem uporabnikov. Uporabniki z nižjo kupno močjo se težje odločijo za nakup priključka za dostop do širokopasovnega omrežja, potrebe in želje pa imajo enake, kot vsi ostali. Nakup priključka pa ni edini strošek, uporabnik potrebuje še računalnik, oziroma terminalsko opremo. Če so cene priključkov v širokopasovna omrežja in potrebne opreme previsoke za znaten del prebivalstva in večinoma prevlada trenutni ekonomski moment pri odločanju za ali proti nakupu, ostanejo storitve informacijske družbe nedosegljive in s tem vse koristi in možnosti za nadaljnji razvoj. Pogoj, da so cene priključkov v širokopasovna omrežja na sprejemljivi ravni, je obstoj konkurenčnih ponudnikov in ekonomija obsega. Oboje se na majhnem trgu deloma izključuje, zato je z angažiranjem javnih sredstev potrebno vzpostaviti stabilno stanje, ugodno za ponudnike in uporabnike. Rešitev je vzpostavitev ugodnih pogojev za nastop na trgu novih ponudnikov in učinkovita regulacija ob zaznanih anomalijah. 4.6 PRIMERNE ŠIROKOPASOVNE TEHNOLOGIJE V KOROŠKI REGIJI Povzetek za MSP ADSL zagotavlja širokopasovni povezavo v internet. Storitev je vedno vključena, zato omogoča stalen dostop do interneta in e-pošte. Ker je storitev stalno vključena, morate namestiti protivlomno programsko opremo, ki vas bo varovala pred nepridipravi. ADSL ima omejen doseg. To pomeni, da je na voljo samo blizu telefonskih central v mestih. Boris Skudnik: Študija izvedljivosti vzpostavitve podatkovnega omrežja v Koroški regiji Stran 34 od 55
4.6.1 Asimetrični digitalni naročniški vod Kratica ADSL Polno ime Asimetrični digitalni naročniški vod, Asymmetric Digital Subscriber Line Kako deluje in kaj omogoča Asimetrični digitalni naročniški vod (ali parica, oziroma ADSL) je tehnologija, ki so jo prvič uporabili pred dobrim desetletjem, da bi omogočili stalno širokopasovno zvezo preko bakrene napeljave, obenem pa so želeli na priključku ohraniti govorno telefonsko storitev. Že ime storitve nam pove, da je prenos asimetričen, zato je zmogljivost prenosa v smeri proti uporabniku večja od zmogljivosti prenosa od uporabnika. ADSL je že nekaj let dostopen tudi v Sloveniji, storitev pa bo splošno dostopna predvidoma v dveh ali treh letih. Storitve ADSL zagotavljajo prenos do 6 Mbit/s do uporabnika in do 512 kbit/s od uporabnika, vendar pa se najpogosteje pojavlja prenosna zmogljivost 2 Mbit/s. Razmerje med prenosnima zmogljivostma niha v Evropi med 10:1 in 2:1. Pasovna širina je odvisna od razdalje do centrale zveza ADSL je namreč zelo občutljiva za električne lastnosti bakrenih vodov. Največji domet povezav ADSL je samo nekaj kilometrov. V tipični evropski državi denimo na Danskem bi lahko teoretično vsaj polovico vseh priključkov ADSL zagotavljalo prepustnost vsaj 2 Mbit/s, skoraj 95 odstotkov vseh priključkov pa naj bi zmoglo prepustnost do 256 kbit/s. Cene storitev ADSL se v Evropi gibljejo okrog 50 mesečno. Čeprav med ceno in pasovno širino storitve ni neposredne zveze (različni ponudniki namreč uporabljajo različne cenovne modele), se cena močno poveča predvsem pri zakupu večjih zmogljivosti (2 Mbit/s in več). Prednosti in pomanjkljivosti Ker ima vsak uporabnik storitev ADSL svoj bakreni vod do centrale, si uporabniki med seboj ne delijo dostopovne zmogljivosti. To pomeni, da je vsakemu uporabniku dodeljena lastna pasovna širina, na katero število vseh sočasnih uporabnikov ne vpliva. Vendar pa so vsa omrežja dimenzionirana tako, da jih vsi uporabniki ne morejo uporabljati hkrati s polno pasovno širino. Zato je centrala nastavljena tako, da je razmerje med polnimi kapacitetami, ki bi jih teoretično zasedali vsi uporabniki, in med dejanskimi kapacitetami centrale, približno 50:1 za domače uporabnike in 20:1 za poslovne uporabnike. Uvajanje tehnologije ADSL je v praksi lahko težavno. Bakrene parice namreč s tehnologijo ADSL prenašajo bistveno večje količine podatkov v širšem frekvenčnem pasu, kot pa je bilo prvotno predvideno (za klasično telefonijo). Zato obstaja nevarnost motenj med različnimi paricami v istem kablu. Še več težav se bo pojavilo, ko bodo iste bakrene vode lahko uporabljali različni telekomunikacijski operaterji. Dostopovno omrežje je namreč raslo več desetletij, zato imajo omrežni operaterji le slabe podatke o električnih lastnostih posameznih bakrenih paric. Boris Skudnik: Študija izvedljivosti vzpostavitve podatkovnega omrežja v Koroški regiji Stran 35 od 55
Preden lahko ponudnik uporabniku zagotovi zvezo ADSL, je potrebno preizkusiti obstoječo bakreno parico, včasih pa je potrebno tudi nekoliko razmestiti bakrene napeljave. 4.6.2 Kabelska TV in kabelski dostop do interneta Povzetek za MSP Če v vašem okrožju obstaja kabelski TV sistem, ga lahko uporabite tudi za dostop do interneta in za e-pošto. Kabelski modem zagotavlja bistveno hitrejšo povezavo od običajnega modema, ki je vedno vključena. Tako zagotavlja trenuten dostop do interneta in e-pošte. Ker je storitev stalno vključena, morate namestiti protivlomno programsko opremo, ki vas bo varovala pred nepridipravi. Ker si uporabniki delijo skupno pasovno širino, obstaja možnost počasnega prenosa podatkov in slabe odzivnosti. Kratica CaTV modem Polno ime Kabelski modem, TV kabelski modem Kako deluje in kaj omogoča Kabelska TV omrežja so bila prvotno zgrajena iz koaksialnih hibridnih kablov, najpogosteje pa so bila namenjena distribuciji televizijskih in radijskih programov. Vendar pa so jih nedavno začeli uporabljati tudi za dvosmerni prenos podatkov tako, da so del pasovne širine izkoristili za prenos v nasprotno smer. Če je v omrežju na razpolago dovolj široko frekvenčno območje, lahko en kanal uporabimo za prenos do uporabnika in drugi kanal za prenos od uporabnika v omrežje. Uporabnik je v kabelsko omrežje povezan s kabelskim modemom, ki je priključen na osebni računalnik tak računalnik je v omrežje priključen neprekinjeno. Preko te stalne internetne zveze je v uporabi internetni protokol. Prednosti in pomanjkljivosti Kabelski modemi delujejo tako, da si uporabniki med seboj delijo prepustnost sistema. To pomeni, da je teoretično razpoložljiva pasovna širina za posameznega uporabnika lahko vedno drugačna v praksi pa se ne spreminja veliko. Skupna kapaciteta nosilnega kanala je običajno velikostnega reda 40 Mbit/s. Teoretično bi lahko vso prenosno zmogljivost uporabil en sam uporabnik, vendar pa večina operaterjev takih povezav uporabnike omeji na denimo 2 Mbit/s (v zadnjem času tudi do 5 Mbit/s) pri nas so v rabi omejitve 512 kbit/s in 384 kbit/s. Pomembno je tudi, da se uporabniki zavedajo, da jim taka zmogljivost ni vedno na razpolago omrežje samo dodeli prenosno zmogljivost uporabniku takrat, ko jo potrebuje. To se pogosto dogaja v kratkih rafalih. Razpoložljivost TV kabelskega podatkovnega omrežja je različna v vseh državah, s tem da je ponekod ta tehnologija zelo razširjena, ponekod manj. Boris Skudnik: Študija izvedljivosti vzpostavitve podatkovnega omrežja v Koroški regiji Stran 36 od 55
Kabelski sistemi običajno niso na voljo na področjih, kjer ni tehnologij ADSL, ali v industrijskih območjih. Vendar pa predstavljalo dobro alternativo bakrenim telefonskim omrežjem po zmogljivosti in zanesljivosti so še najbolj enakovredni tehnologiji ADSL. Stanje v Koroški regiji: Kraj Upravljanje / vzdrževanje kabelskega sistema Število naročnikov* Črna na Koroškem Velcom 600 Mežica Velcom 950 Prevalje Elektro Turnšek 950 Ravne na Koroškem Lokalno društvo 3500 Slovenj Gradec Elektro Turnšek 2030 Mislinja / / Dravograd Društvo KTV Dravograd 1600 Muta Kabelsko komunikacijski sistem Muta 600 Vuzenica Društvo KRS Vuzenica 600 Radlje ob Dravi CATV Radlje Vuhred 1100 Podvelka / / Ribnica na Pohorju / / Tabela 4: Prisotnost kabelskih operaterjev v regiji Vir: Združenje kabelskih operaterjev Slovenije * - podatki vzdrževalcev kabelskih sistemov Boris Skudnik: Študija izvedljivosti vzpostavitve podatkovnega omrežja v Koroški regiji Stran 37 od 55
4.6.3 Širokopasovna stalna brezžična podatkovna zveza Povzetek za MSP Če je podjetje locirano v mestu ali blizu mesta, verjetno obstaja možnost brezžičnega dostopa do interneta preko stalne mikrovalovne radijske zveze. Storitev je podobna, kot jo ponujajo telekomunikacijski in kabelski operaterji, lahko pa je bistveno cenejša. V majhnih mestih in oddaljenih regijah brezžične tehnologije rešujejo problematiko»zadnjega kilometra«. Kratica FWA or BFWA Polno ime Širokopasovna stalna brezžična podatkovna zveza (Broadband Fixed Wireless Access). Tehnologija pa je znana tudi kot širokopasovna radijska zveza, širokopasovna radijska krajevna zveza, krajevno mikrovalovno omrežje, večtočkovno mikrovalovno omrežje, milimetrsko omrežje, ali v drugih možnih variacijah omenjenih terminov. Kako deluje in kaj omogoča Tehnologija za prenos podatkov uporablja mikrovalove oziroma milimetrske radijske valove. Taki radijski valovi zagotavljajo izjemno prožnost omrežja, predvsem ko je treba storitve zagotoviti na širšem področju, omrežje pa je možno bistveno hitreje vzpostaviti, kot sistem s klasičnimi bakrenimi vodi. Za prenos se uporabljajo oddajniki, ki zagotavljajo storitve v krogu 2-20 kilometrov, uporabnikom pa so na voljo širokopasovne digitalne storitve, ali mešanica oddajniških in telekomunikacijskih storitev. Tipična ponudba vključuje: Simetrične povezave s standardno prepustnostjo med 384 kbit/s in 8 Mbit/s. Asimetrične povezave s podobno prepustnostjo, kot jo zagotavljajo tehnologija ADSL ali kabelski modemi. Storitvene pakete, namenjeni poslovnih uporabnikom. Prednosti in pomanjkljivosti Širokopasovna stalna brezžična dostopovna omrežja omogočajo tudi rešitev t.im. problema zadnjega kilometra, ki se ukvarja predvsem z možnostmi širokopasovnega prenosa od krajevnih central do končnih uporabnikov. S stalno brezžično dostopovno tehnologijo lahko ponudniki uporabnikom ponudijo podobne povezave, kot veliki»telekomi«ali kabelski operaterji, pri tem pa niso odvisni od kakovosti in zmogljivosti kabelskega omrežja. Glavna prednost storitev BFWA je predvsem dejstvo, da jih lahko operater ponudi takoj domala vsem uporabnikom na razdalji 2-20 km od oddajnikov in sprejemnikov. Boris Skudnik: Študija izvedljivosti vzpostavitve podatkovnega omrežja v Koroški regiji Stran 38 od 55
Oprema pri stranki je podobna krožniku za sprejem satelitske televizije, namestitev pa je izjemno enostavna in hitra. Podobno, kot omrežja za mobilno telefonijo, lahko radijske frekvence večkrat uporabimo, enostavno in hitro pa lahko namestimo še dodatne antene, da zadovoljimo povpraševanju. Temeljna pomanjkljivost tehnologije BFWA je predvsem kratek čas od razvoja tehnologije. Šele nedavno so države dovolile izgradnjo radijskih brezžičnih dostopovnih omrežij, standardi za prenos podatkov pa se še vedno razvijajo. V bližnji prihodnosti bodo storitve stalnega radijskega podatkovnega omrežja ponujali predvsem na področjih, kjer je povpraševanje veliko (denimo v mestih in industrijskih conah), in kjer so visoki stroški za opremo podobno visoki, kot stroški polaganja novih kabelskih napeljav. Brezžična tehnologija uspešno rešuje problem»zadnjega kilometra«in postaja tudi cenovno vse bolj ugodna, predvsem v oddaljenih in ruralnih regijah. Boris Skudnik: Študija izvedljivosti vzpostavitve podatkovnega omrežja v Koroški regiji Stran 39 od 55
5. KRITERIJI ODLOČANJA IN IZBOR Za večkriterijsko izbiro tehnologij smo določili 8 kriterijev, ocenjevali pa smo 5 tehnologij. V tabeli 1 so podani kriteriji, njihove uteži (od 1 do 100) ter ocene tehnologij (od 1 do 5, pri čemer 1 pomeni slabo, 5 pa odlično). Izberemo tehnologijo, ki doseže najvišjo skupno oceno. kriteriji (q) uteži (u i ) (od 1 do 100) u i /Σu i optična vlakna do uporabnika satelitski dostop ADSL BBW kabel q i q i *u i q i q i *u i q i q i *u i q i q i *u i q i q i *u i delež pokritosti regije pokritost zelo oddaljenih predelov regije 50 0,164 2 0,328 3 0,492 3 0,492 4 0,656 4 0,656 50 0,164 1 0,164 4 0,656 3 0,492 5 0,820 1 0,164 cena izgradnje 35 0,115 1 0,115 2 0,328 3 0,492 4 0,656 3 0,492 cena vzdrževanja čas za izgradnjo cena na priključek hitrost prenosa podatkov cena storitve za uporabnika 35 0,115 3 0,344 3 0,492 3 0,492 4 0,656 3 0,492 25 0,082 2 0,164 3 0,492 4 0,656 4 0,656 3 0,492 25 0,082 2 0,164 2 0,328 4 0,656 5 0,820 4 0,656 35 0,115 5 0,574 4 0,656 4 0,656 3 0,492 2 0,328 50 0,164 2 0,324 2 0,328 4 0,656 4 0,656 3 0,492 Σ 305 1 2,18 3,77 4,59 5,40 3,77 Tabela 5: Tabela kriterijev, določenih uteži in izračuna za izbiro najprimernejše tehnologije Izberemo tehnologijo, ki doseže najvišjo skupno oceno (Σq i *u i ). Z večkriterijsko izbiro smo torej ocenili, da bi kot zelo primerno tehnologijo podatkovnih omrežij za Koroško regijo izbrali brezžično širokopasovno povezavo (Wireless Broadband, BFWA). Za uresničitev projekta bi morala tej študiji slediti seveda tudi investicijska študija, z vsemi pripadajočimi elementi študije. Investicijska študija naj bi vsebovala tudi popoln poslovni model, sestavljen iz naslednjih točk: Boris Skudnik: Študija izvedljivosti vzpostavitve podatkovnega omrežja v Koroški regiji Stran 40 od 55
splošen opis posla; opis tehnologije; opis poslovnega modela; regionalne vidike; vključitev lokalnih skupnosti in inštitucij; ključne dejavnike uspeha in kritična analiza (»worst case scenario«); EPM (Enotno prodajno mesto) operaterja; razširitev poslovanja z dodatnimi storitvami (npr. zagotovitev vzdrževanja aplikacij, eučenje, lokalna IP televizija in telefonija itd.). nadaljnje dodatne (na podlagi novih naročnikov) storitve in aplikacije v prihodnosti; poslovni model z vključenim povzetkom poslovnega modela; opis / profil ključnih igralcev, znanja, izkušnje,»know-how«itd.; osnovne Informacije za potrditev predvidenih izračunov; osnovne informacije za sodelovanje lokalnih ponudnikov določenih storitev, npr. inštalacija omrežja, postavljanje izbrane platforme; dodatne informacije, kot so npr. temeljne obveznosti, težnje naročnikov in njihovih potreb itd. Pri tem je treba vzeti v ozir dejstvo, da poslovni model temelji na predpostavkah in teoretičnih izračunih in se kot tak v fazi implementacije lahko spreminja v smislu pridobivanja sprotnih izkušenj in znanja iz okolja, kjer implementacija poteka. Boris Skudnik: Študija izvedljivosti vzpostavitve podatkovnega omrežja v Koroški regiji Stran 41 od 55
5.1 GRAFIČNA PREDSTAVITEV VZPOSTAVITVE BREZŽIČNIH PODATKOVNIH OMREŽIJ V KOROŠKI REGIJI Pri grafični predstavitvi sem prikazal, kakšno je stanje v regiji na področju razvejanosti kabelskega sistema, kje so predvidene trase optičnih povezav (za kraje, kjer je bilo možno dobiti podatke) in pa predvidena mobilna območja za brezžične podatkovne mreže (postavitev baznih postaj Access Pointov). Izbira teh tehnologij je pogojena z možnim razvojem širokopasovnih omrežij v regiji, kjer bodo angažirana javna sredstva. Namen izvedbe projekta se bi moral predstaviti kot ključni dejavnik konkurenčnosti Koroške regije in bi služil kot priprava podlag za kandidiranje na Strukturne sklade. Za lažje razumevanje kartografskih prikazov podajamo naslednjo legendo: Vplivno območje kabelskega sistema Predvidena trasa optičnih povezav (kjer obstajajo podatki) Možna mobilna območja Grafična predstavitev zajema večino Koroških občin in sicer od Črne na Koroškem do Radelj ob Dravi: Boris Skudnik: Študija izvedljivosti vzpostavitve podatkovnega omrežja v Koroški regiji Stran 42 od 55
Slika 1: Črna na Koroškem - prikaz vplivnega območja kabelskega sistema in možnih mobilnih področij (zaenkrat še ni podatkov o predvidenih trasah optičnih povezav) Boris Skudnik: Študija izvedljivosti vzpostavitve podatkovnega omrežja v Koroški regiji Stran 43 od 55
Slika 2: Prevalje I - prikaz vplivnega območja kabelskega sistema, predvidene trase optičnih povezav in možnih mobilnih področij Boris Skudnik: Študija izvedljivosti vzpostavitve podatkovnega omrežja v Koroški regiji Stran 44 od 55
Slika 3: Prevalje II - prikaz vplivnega območja kabelskega sistema, predvidene trase optičnih povezav in možnih mobilnih področij Boris Skudnik: Študija izvedljivosti vzpostavitve podatkovnega omrežja v Koroški regiji Stran 45 od 55
Slika 4: Ravne na Koroškem - prikaz vplivnega območja kabelskega sistema in možnih mobilnih področij (zaenkrat še ni podatkov o predvidenih trasah optičnih povezav) Boris Skudnik: Študija izvedljivosti vzpostavitve podatkovnega omrežja v Koroški regiji Stran 46 od 55
Slika 5: Slovenj Gradec - prikaz vplivnega območja kabelskega sistema, predvidene trase optičnih povezav in možnih mobilnih področij Boris Skudnik: Študija izvedljivosti vzpostavitve podatkovnega omrežja v Koroški regiji Stran 47 od 55
Slika 6: Mislinja - prikaz vplivnega območja kabelskega sistema in možnih mobilnih področij (zaenkrat še ni podatkov o predvidenih trasah optičnih povezav) Boris Skudnik: Študija izvedljivosti vzpostavitve podatkovnega omrežja v Koroški regiji Stran 48 od 55