EVRO LATINSKOAMERIŠKA PARLAMENTARNA SKUPŠČINA RESOLUCIJA : Revščina in socialna izključenost na podlagi poročila odbora za socialne zadeve, človeške izmenjave, okolje, izobraževanje in kulturo Soporočevalka za EP: Soporočevalka za LA: Ilda Figueiredo (GUE/NGL) Amelia Herrera (Parlatino) Četrtek, 1. maja 2008 Lima (Peru) DV\719349.doc AP100.313v01-00
EUROLAT Resolucija 1. maja 2008 Lima (Peru) [na podlagi poročila odbora za socialne zadeve, človeške izmenjave, okolje, izobraževanje in kulturo] Revščina in socialna izključenost Evro-latinskoameriška parlamentarna skupščina, ob upoštevanju izjav, sprejetih po štirih srečanjih na vrhu voditeljev držav in vlad Latinske Amerike in Karibov (LAK) in Evropske unije v Rio de Janeiru (28. in 29. junij 1999), Madridu (17. in 18. maj 2002), Guadalajari (28. in 29. maja 2004) in na Dunaju (12. in 13. maja 2006), ob upoštevanju skupnega sporočila 13. ministrskega srečanja skupine iz Ria in Evropske unije, ki je potekalo 20. aprila 2007 v Saint-Domingu (Dominikanska republika), ob upoštevanju skupnega sporočila ministrskega srečanja dialoga San José med trojko Evropske unije in ministri srednjeameriških držav, ki je potekalo 19. aprila 2007 v Saint- Domingu, ob upoštevanju deklaracije iz Valparaisa, ki jo je sestavil 3. ibero-ameriški parlamentarni forum in končne deklaracije 17. ibero-ameriškega vrha voditeljev držav in vlad, ki je potekal novembra 2007 v Santiagu de Chile, katerih naloga je spodbujanje socialne kohezije, ob upoštevanju svoje izjave z dne 9. novembra 2006, sprejete na ustanovni seji 8. in 9. novembra 2006 v Bruslju, ob upoštevanju sklepne listine 17. medparlamentarne konference Evropska unija-latinska Amerika, ki je potekala od 14. do 16. junija 2005 v Limi, ob upoštevanju svojih resolucij, sprejetih na plenarnem zasedanju 10. decembra 2007 v Bruslju, ob upoštevanju člena 16 svojega poslovnika, A. ker je boj proti revščini, neenakosti in izključenosti cilj socialne kohezije in ker bo ta ena od tem 5. srečanja na vrhu EU-LAK 16. in 17. maja 2008 v Limi, B. ker je prvi razvojni cilj tisočletja zmanjšanje števila ljudi, ki živijo pod pragom revščine, za polovico do leta 2015, C. ker se v zaključkih foruma EU-LAK o socialni koheziji, ki je potekal od 23. do 25. septembra 2007 v Santiagu v Čilu, poudarja, da morajo socialne politike in sisteme socialnega varstva podpirati trdne, primerne in pravične javne politike, zlasti davčne, ki omogočajo boljšo razdelitev bogastva in zagotavljajo ustrezno raven socialnih izdatkov, DV\719349.doc 1/7 AP100.313v01-00
D. ker so za izkoreninjenje revščine potrebne demokratična udeležba in spremembe gospodarske strukture, s čimer se zagotovi pravičnejša delitev bogastva, E. ker so pravične in napredne davčne politike bistvene za doseganje visoke stopnje socialne enakosti in spodbujanje socialne kohezije, F. ker je v državah, ki za kolektivno socialno varnost namenjajo več sredstev, na splošno stopnja revščine nižja, BDP na prebivalca in stopnja zaposlenosti pa sta višja, G. ker solidarnost med evropskimi regijami preko regionalne politike omogoča delno preseganje razlik v razvoju v Evropski uniji, vendar po socialnih transferjih kljub temu 16 % prebivalstva EU živi v revščini, medtem ko je ta delež pred socialnimi transferji (vključno s pokojninami) 43 %, H. ker je revščina vztrajen in razširjen problem v Latinski Ameriki in Karibih, šele v zadnjih dveh leti se je zmanjšala na raven iz leta 1980; trenutno je 36,5% prebivalstva regije revnega, kar pomeni, da 194 milijonov prebivalcev živi z manj kot je minimalno potrebno za zadovoljitev osnovnih potreb in so ujeti v začaranem krogu neenakosti, I. ker se socioekonomska neenakost ni bistveno spremenila čeprav je regija na dobri poti, da doseže tiste razvojne cilje tisočletja, ki so povezani z zmanjšanjem revščine (cilj 1); Latinska Amerika še vedno ostaja ena izmed svetovnih regij, kjer je neenakopravnost najbolj prisotna in ključna tema, ki sistematično ovira napredek socialne kohezije je neenakost, ki se kaže pri porazdelitvi dohodka, v sposobnostih in možnostih, J. ker za revne ostaja težaven dostop do naravnih virov, kot so voda, zemlja in energija, do osnovnih storitev, kot sta zdravstvo in izobraževanje, ter nujno potrebnih izdelkov, kot so živila in zdravila, K. ker je 70 % od 1.3 milijarde ljudi, ki živijo v najhujši revščini, žensk in ker revščina ni samo hud simptom, ampak tudi posledica neenakosti pri porazdelitvi dohodkov, lastnine, sredstev, tržne moči in pristojnosti odločanja, zaradi česar na milijone žensk nima priložnosti za izboljšanje svojega ekonomskega in socialnega položaja, hkrati pa imajo dodatno odgovornost za otroke in gospodinjstvo, L. ker so pekinška izhodišča za ukrepanje potrdila vključevanje načela enakosti spolov v vse politike kot učinkovito strategijo za spodbujanje enakosti spolov in ker določajo, da morajo vlade in drugi akterji širiti aktivno in prepoznavno politiko vključevanja načela enakosti spolov v vse politike in programe, z namenom preučevanja njenih učinkov na ženske in moške, pred vsako odločitvijo, M. ker vključevanje načela enakosti spolov v vse politike lahko pomaga doseči bolj pravične in demokratične družbe, kjer so ženske in moški enako obravnavani na vseh področjih, vendar ne nadomešča specifičnih politik na področju enakosti in ravno tako ne pozitivnih dejavnosti, kot dela dvotirnega pristopa, katerega cilj je doseči enakost spolov, N. ker je zgodnje izobraževanje in usposabljanje deklet in žensk (vključno z obsežno spolno vzgojo) temeljnega pomena pri prizadevanjih za izkoreninjenje revščine in preprečevanje DV\719349.doc 2/7 AP100.313v01-00
širitve bolezni in ker zagotavlja povečanje znanja, sposobnosti ter zaupanja pri ženskah, da bi lahko v celoti sodelovale v družbi in političnem življenju, O. ker so zdravje in pravice na področju reprodukcije in spolnosti pri ženskah pogoj za doseganje enakosti spolov, sposobnost žensk, da nadzirajo lastno plodnost, je namreč ključnega pomena za krepitev njihovega vpliva, kajti ženske, ki lahko načrtujejo družino, lahko načrtujejo tudi svoje življenje; ker so zdrave ženske bolj produktivne, saj varovanje pravic na področju reprodukcije, ravno tako kot načrtovanje družine ter odločitve glede reprodukcije brez diskriminacije, prisile ali nasilja, spodbujajo možnosti za boljše sodelovanje in večjo enakopravnost v družbi, 1. poziva države naj nadaljujejo s postopnim razvojem splošnih sistemov socialne varnosti z instrumenti, ki temeljijo na prispevkih in tistimi, ki ne temeljijo na prispevkih, ter instrumenti, ki temeljijo na solidarnosti, odvisno od razmer v posamezni državi; naj sprejmejo aktivne ukrepe in primerne mehanizme izvajanja za vzpostavljanje sistemov socialne varnosti z ustreznim financiranjem; poudarja, da je zagotavljanje globalnega dostopa do kakovostne izobrazbe in do zdravja pri boju proti revščini in neenakosti ključnega pomena; poudarja pomen kakovostnega univerzalnega javnega sistema socialne varnosti v vseh državah; 2. poziva države, naj podpirajo ustanavljanje podjetij in s tem delovnih mest; 3. poziva države, naj prek dejavnosti informiranja podpirajo in spodbujajo oblike sodelovanja in partnerstva za uresničevanje gospodarskih interesov; 4. priznava, upoštevajoč razmere v posameznih državah, pomembnost davčnih reform med drugimi instrumenti, ki lahko zagotovijo ustreznost, ravnotežje in učinkovitost pri zbiranju sredstev, ki državi omogočajo učinkovito ukrepanje pri zmanjšanju obstoječih socialnih razlik; opozarja, da davčne politike, ki temeljijo na pravičnem in naprednem sistemu obdavčitve, lajšajo primerno delitev virov med državljane in zmanjševanje revščine; 5. poudarja, da minimalen zajamčen dohodek ter posebni začasni socialni dodatki in nadomestila za brezposelnost v nekaterih državah članicah Evropske unije, pomagajo preprečevati skrajno revščino, čeprav je niso uspeli popolnoma izkoreniniti; meni, da so zakoniti minimalni zajamčeni dohodki bistven mehanizem politike delitve prihodkov, ki zagotavljajo minimalno raven zajamčenih dohodkov in prihodkov ter tako prispevajo k boju proti dohodkovnim in prihodkovnim neenakostim, proti pojavu revnih zaposlenih in revščini; 6. opozarja na pomembnost, ki jo avtohtono prebivalstvo ima za zgodovino in razvoj območij Latinske Amerike; 7. poziva h krepitvi in razvoju javnih storitev ter da se pri tem nameni posebno pozornost politiki vključevanja, da se odpravi glavne negativne posledice, povezane z revščino: epidemije, nepismenost, dostop do pitne vode in pomanjkanje naprav za čiščenje odplak; 8. opozarja na pomen dobre prakse, kot so pogojni sistemi za prenos, kot strategije Latinske Amerike za boj proti prenosu revščine in neenakosti z ene generacije v drugo, ki poskušajo DV\719349.doc 3/7 AP100.313v01-00
ukrepati pri vzrokih za revščino ter spodbujati zmogljivosti prebivalstva, da se dokončno izkorenini revščina s kopičenjem človeškega kapitala, boljšo prehrano otrok ter neprekinjenim in vseživljenjskim dostopom do zdravstvenih programov; 9. poudarja potrebo po širjenju izkušenj ekonomsko-socialnih svetov v Latinski Ameriki za utrditev socialne kohezije; 10. opozarja, da je za izhod iz revščine potrebna kakovostna zaposlitev pri kateri se spoštujejo socialne pravice, saj zaposlitev, ki zagotavlja plačilo ter pravične in dostojne pogoje dela, skupaj z učinkovitim sistemom socialne varnosti velja za branik proti revščini, ki pa ne sme biti edini; 11. opozarja, da je potrebno utrditi demokratično vodenje in krepitev v institucionalnem okvirju na socialnem področju; 12. ugotavlja, da je treba podpirati pogajanja o sporazumih o partnerstvu in pri tem nameniti posebno pozornost socialnim in institucionalnim vidikom ter varstvu človekovih pravic; 13. ugotavlja, da kmetijstvo ostaja glavni vir dohodkov in zaposlovanja za večino revnih, zlasti za avtohtono prebivalstvo nekaterih držav Latinske Amerike, in vztraja pri pomembnosti primernih ukrepov za zmanjšanje revščine na podeželju in pomembnosti dostopa do zemlje, saj je glavni razlog revščine na podeželju povezan z lastništvom zemlje; vztraja, v okviru tekočih gospodarskih sporazumov med EU in Latinsko Ameriko in na mednarodni ravni ter v okviru Svetovne trgovinske organizacije, pri pomembnosti zagotavljanja prednosti pri proizvodnji živil in varnosti prehrane ter varovanju pravic malih in srednje velikih kmetov, da proizvajajo po pravičnih cenah; 14. vztraja, da je pomembna podpora in vrednotenje proizvodnih gospodarskih sektorjev za ustvarjanje bogastva in kakovostnih zaposlitev, kjer se spoštujejo socialne pravice, ter poudarja, da je potrebno širiti in spodbujati mala in srednje velika podjetja za lokalni in regionalni razvoj, ter pomembnost trgovine, tudi pravične trgovine, v boju proti revščini; 15. izpostavlja pomen boja za zmanjšanje digitalnega razkoraka v Latinski Ameriki in uporabe informacijske tehnologije kot instrumentov za zmanjšanje socialne neenakosti, z namenom, da bi ljudje uživali koristi globalizacije; v okviru tega priznava pomen sodelovanja obeh regij, ki zajema sodelovanje med evropskim programom @LIS in regionalnim akcijskim načrtom za informacijsko družbo v Latinski Amerike in v Karibih (tako elac2007 kot elac2010); 16. poziva, da se vse poslovne dejavnosti izvajajo v skladu s standardi Mednarodne organizacije dela, socialnimi in okoljskimi dogovori ter mednarodnimi sporazumi o človekovih pravicah, tudi na področju kmetijstva; spodbuja razvoj različnih instrumentov socialne odgovornosti podjetij, kot tudi njihovo dejavno sodelovanje v mednarodnih forumih o socialni odgovornosti, ter predvsem podpis sporazumov multinacionalk na svetovni ravni za spoštovanje temeljnih delovnih standardov; 17. poudarja, da je revščina pojav, ki prizadene predvsem ženske, in želi spomniti, da je treba z vidika enakosti spolov preučiti vpliv javnih politik, vključno s politiko delitve dohodkov, ter DV\719349.doc 4/7 AP100.313v01-00
dati izjemno prednost socialnemu vključevanju, pravicam žensk in boju proti trgovini z ljudmi; 18. poziva vlade Evropske unije, Latinske Amerike in Karibov, naj odločno obsodijo nasilje nad ženskami in umore žensk kot skrajno obliko izražanja diskriminacije žensk in naj, v okviru strateškega sodelovanja, s finančnimi in tehničnimi sredstvi podprejo politike za preprečevanje in zaščito na področju nasilja nad ženskami, kot je na primer ustanovitev ali okrepitev programov ozaveščanja in usposabljanja na področju enakosti spolov; naj povečajo sredstva organom, ki preiskujejo umore, ustvarijo učinkovite sisteme zaščite prič, žrtev in njihovih družin ter okrepijo zmogljivosti pravosodnih organov, varnostnih sil in tožilstev za preganjanje in kaznovanje odgovornih; prav tako zahteva, naj se spodbuja boljše institucionalno usklajevanje na teh področjih na vseh ravneh oblasti; 19. vztraja, da je potrebno zmanjšati razvojne razlike med regijami posamezne države ali področji širše regije s pomočjo sistema delitve bogastva, del katerega bi lahko bil dvoregionalni solidarnostni sklad v okviru določenih nalog, ki so jih zahtevali poslanci parlamentov obeh regij ob različnih priložnostih, kot na primer na 17. medparlamentarni konferenci Evropske unije in Latinske Amerike; opozarja, da mora politika regionalnega povezovanja spoštovati nacionalno suverenost in enakopravnost držav in temeljiti na velikopotezni socialni politiki, ter pri tem stopati po poti, ki upošteva razvojne potrebe posameznih držav, zlasti manj razvitih, in spodbujati resnično približevanje držav EU ter latinskoameriških in karibskih držav; 20. izraža naklonjenost zaščiti javnega značaja oskrbe z vodo, ki jo primanjkuje; meni, da je treba zagotoviti delovne pravice in socialno varnost delavcev ter da mora vsaka država določiti način za optimizacijo in učinkovito zagotavljanje upravljanja, razdeljevanja ter splošnega dostopa prebivalstva; 21. vztraja, da je potrebno krepiti čezmejno sodelovanje za spodbujanje miru ter lokalnega in regionalnega razvoja; 22. želi spomniti, da mora biti boj proti revščini večrazsežnosten, in poziva države, naj upoštevajo vprašanje zadolževanja gospodinjstev ter naj oblikujejo in financirajo ambiciozno zastavljeno politiko gradnje socialnih stanovanj; meni, da je ključno, da se najbolj revnim omogoči dostop do bančnega sistema, v njihovih primerih s pomočjo mikrokreditov; 23. vztraja pri tem, da se programi sodelovanja Evropske unije osredotočijo na boj proti revščini in spodbujajo aktivno sodelovanje med Evropsko unijo in Latinsko Ameriko in poziva k natančni oceni ob izvedbi vmesne presoje instrumenta za razvojno sodelovanje vpliva programov Skupnosti na boj proti revščini in zmanjševanje neenakosti; 24. vztraja, da je potrebno še naprej širiti izmenjavo izkušenj, metod in dobrih praks med regijama v okviru spodbujanja socialne kohezije, zlasti na področjih izobrazbe, zdravja, sodstva, obdavčenja in zaposlitve; DV\719349.doc 5/7 AP100.313v01-00
25. poudarja, da pomen zdravega okolja ter politik, ki ga omogočajo, ni odvisen le od izboljšanja standardov zdravja in kakovosti življenja ljudi, temveč predstavlja odločilen faktor bogastva v gospodarskem in socialnem smislu; 26. poziva, k izvajanju javnih politik za ustvarjanje pogojev, infrastrukture, objektov in javnih storitev, ki vsem zagotavljajo dostop do spolne vzgoje in načrtovanja družine, ki spoštujejo spolne in reproduktivne pravice žensk, vključno s pravico do nadzora njihove plodnosti, ter podpirajo materinstvo in očetovstvo, da lahko ženske načrtujejo svojo družino in življenje, kar bi jim zagotavljalo vse potrebne pogoje za večje in enakopravnejše vključevanje v družbo; 27. meni, da je za spodbujanje novih naložb, ki so usmerjene v zmanjšanje revščine, potrebno močnejše in tesnejše socialno vključevanje, zlasti med sosednimi državami, ter spodbujanje trgovine preko postopnega zmanjšanja tarifnih in netarifnih ovir; 28. opozarja, da izziv zmanjšanja revščine, neenakosti ter socialnih razlik, ki vplivajo na državljane Evrope, Latinske Amerike in Karibov, pomeni tudi izboljšanje socialnih življenskih razmer latinskoameriških in karibskih priseljenskih skupnosti v Evropi; v ta namen je potrebno v celoti zagotoviti pravice priseljencev v vseh državah in jih obravnavati na osnovi načela deljene odgovornosti med državami izvora, tranzita in namembnimi državami v okviru mednarodnega razvojnega sodelovanja; 29. opozarja na brezpogojno spoštovanje človekovih pravic priseljencev, ki vključuje tako nepospreden boj proti trgovini z ljudmi kot tudi spodbujanje socialnega vključevanja priseljencev, kar zajema dostop do socialnega varstva in varovanje njihovih pokojnin; v ta namen je potrebno preučiti možnosti, ki bi olajšale ponovno združitev družin, pošiljanje sredstev in pokojnin v države izvora priseljencev; 30. pozdravlja dosežen dvoregionalni napredek v zvezi s tem, ki ga je omogočilo sprejetje latinskoameriškega večstranskega sporazuma o socialni varnosti, ter poziva države podpisnice, naj čim prej izpolnijo svojo obveznost takojšnjega izvajanja sporazuma; poleg tega poziva države članice, naj ratificirajo Mednarodno konvencijo o varstvu pravic vseh delavcev migrantov in njihovih družinskih članov, ki jo je sprejela generalna skupščina Združenih narodov z resolucijo št. 45/158 leta 1990; 31. poziva, da se ob evropskem letu boja proti revščini in socialni izključenosti leta 2010 predvidijo skupni ukrepi Evropske unije in držav Latinske Amerike in Karibov; * * * 32. naroči svojim sopredsednikom, naj to resolucijo posredujejo predsedstvu 5. srečanja na vrhu EU-LAK, Svetu Evropske unije, Evropski komisiji ter parlamentom držav članic Evropske unije in vseh držav Latinske Amerike in Karibov, Latinskoameriškemu parlamentu, Srednjeameriškemu parlamentu, Andskemu parlamentu in Parlamentu Mercosurja. DV\719349.doc 6/7 AP100.313v01-00