OSNOVNA ŠOLA SOSTRO POROČILO O ANALIZI DOSEŽKOV NACIONALNEGA PREVERJANJA ZNANJA IZ SLOVENŠČINE leta 2018 Pripravile učiteljice slovenščine: Renata More, Martina Golob, Petra Aškerc, Katarina Leban Škoda Ljubljana, 12. 9. 2018 1
Nacionalno preverjanje znanja slovenščine v 6. razredu Dosežek šole Povprečno število točk v % Državno povprečje Povprečno število točk v % Odstopanje v % 45,14 % 46,24 % 1,1% Obrazložitev dosežkov: Slovensko povprečje je bilo 46,24 %, na OŠ Sostro pa so učenci dosegli nekoliko slabši rezultat, in sicer 45,14 %. Njihov dosežek je 1,1 % pod slovenskim povprečjem. Primerjava dosežkov šole na NPZ po nalogah z državnim povprečjem: Preizkus iz slovenščine je bil kot doslej dvodelen, v razmerju, kot ga določa učni načrt (UN): 40 % nalog v preizkusu je bilo namenjenih preverjanju standardov znanja iz književnosti, 60 % pa iz jezika. V I. (jezikovnem) delu preizkusa so učenke in učenci prebrali izhodiščno besedilo (IB) Po železni cesti iz rubrike Vesela šola (PIL, l. 68, oktober 2015, št. 2, str. 42 44). IB je bilo prirejeno za potrebe NPZ, sestavlja ga sedem kratkih (razmeroma samostojnih) besedil, ki so oštevilčena, tri so tudi naslovljena. Naloge iz jezika so v skladu s standardi znanja v UN (str. 80) preverjale zmožnost kritičnega sprejemanja enogovornega neumetnostnega besedila, tj. tihega branja in razumevanja besedila, primernega starosti učencev, jezikovno, slogovno in metajezikovno zmožnost ter zmožnost tvorjenja enogovornega neumetnostnega besedila. V II. (književnem) delu preizkusa so učenke in učenci prebrali odlomek mladinskega romana Kot v filmu Vinka Möderndorferja (MK 2013, str. 68 69). Naloge ob IB so preverjale recepcijsko zmožnost, tj. zmožnost samostojnega tihega branja neznanega književnega besedila in samostojnega pisanja o oz. ob njem (UN, standardi znanja, str. 84). V nalogah so morali učenke in učenci svoje ugotovitve o IB pojasnjevati, utemeljevati in vrednotiti ter ob njem samostojno napisati kratko besedilo; ena naloga je preverjala literarnovedno znanje. Izhodiščni besedili sta v obeh delih glede na tematiko relevantni in zanimivi za šestošolce in šestošolke. 2
Učenci 6. razreda so pri predmetu slovenščina dosegli naslednje rezultate: Vir: RIC 2018 Za potrebe analize dosežkov NPZ smo naloge razvrstili glede na zmožnosti, ki so jih pri učencih preverjale. Naloge jezikovnega dela preizkusa smo razčlenili na področja nalog, ki preverjajo: bralno razumevanje (razumevanje besed, kritično razumevanje ali interpretacija, uporabno razumevanje), sporazumevalno zmožnost (zmožnost sprejemanja in tvorjenja besedil), skladenjsko zmožnost (tvorba smiselnih, koherentnih, slovnično, izgovorno in pisno pravilnih povedi), 3
jezikovno zmožnost (poznavanje pravil za povezovanje besed v povedi, besedila), metajezikovno zmožnost (zmožnost poimenovanja jezikovnih sredstev z ustreznimi jezikovnimi pojmi in razumevanje jezikovnih pojmov), pravopisno zmožnost (poznavanje in uporaba pravopisnih pravil, zapis črk, meje med besedami, raba ločil in velike začetnice, pravila deljenja besed), tvorjenje zaokroženega besedila (samostojna tvorba krajšega neumetnostnega besedila). Dosežki učencev 6. razreda v 1., jezikovnem delu preizkusa so razvidni iz spodnje preglednice. PODROČJA število možnih državno točk povprečje točkah odstotkih BRALNO RAZUMEVANJE 12 6,37 točk 53,1 % SPORAZUMEVALNA 4 2,55 točk 63,8 % SKLADENJSKA 8 3,22 točk 40,3 % JEZIKOVNA 5 2,71 točk 54,2 % METAJEZIKOVNA 1 0,58 točk 58 % TVORJENJE BESEDILA 3 2,24 točk 74,7 % v in šolsko povprečje točkah odstotkih 6,31 točk 52,6 % 2,47 točk 61,8 % 3,15 točk 39,4 % 2,6 točk 52,0 % 0,67 točk 67 % 2,03 točk 67,7 % v in razlika + -0,06 točk -0,5% -0,08 točk -2,0% -0,07 točk -0,9% -0,11 točk -2,2% +0,09 +9,0 % -0,21 točk -7,0% *Za koliko je šolski rezultat boljši/slabši od državnega. 80 70 60 50 40 30 20 10 0-10 -20 državno povprečje v % šolsko povprečje v % razlika Grafični prikaz dosežkov šestošolcev, 1. del preizkusa - jezik 4
Šestošolci so le na enem področju presegli državno povprečje, in sicer na podorčju, ki le z eno nalogo preverja metajezikovno zmožnost. Na vseh ostalih področjih so nekoliko pod slovenskim povprečjem. Odstopanje od slovenskega povprečja je pomembno pri samostojnem tvorjenju zaokroženega besedila, kjer so učenci dosegli za 0,21 % točk slabši rezultat (v preglednici označeno rumeno). Za pouk slovenščine to pomeni, da morajo učenci v prihodnje tvoriti več samostojnih zapisov neumetnostnih besedil. Več pozornosti je potrebno nameniti: branju navodil z razumevanjem, razčlenjevanju navodil in načrtovanju samostojnega zapisa, analizi zgradbe besedilne vrste in pregledovanju samostojnih zapisov s poudarkom na razvijanju jezikovne, skladenjske in pravopisne zmožnosti. Pri ostalih področjih obravnave neumetnostnega besedila in izkazovanja jezikovnega znanja je znanje naših šestošolcev povprečno oz. primerljivo znanju ostalim slovenskim šestošolcem. Na nobenem področju obravnave neumetnostnega besedila in izkazovanja jezikovnega znanja pa naši šestošolci v letu 2018 niso presegli slovenskega povprečnega rezultata. V 2. delu preizkusa, ki je preverjal znanje s področja književnosti, smo naloge razvrstili na naslednja področja: literarnovedno znanje (poznavanje literarnovednih pojmov), recepcijska zmožnost (doživljanje in razumevanje besedila, razumevanje literarnih oseb, odnosov med njimi, motivov za njihovo ravnanje, presojanje le-tega), tvorjenje zaokroženega besedila (samostojna tvorba krajšega besedila), pravopisna zmožnost (upoštevano pri nalogah, ki so poleg drugega vrednotile poznavanje in uporabo pravopisnih pravil). Dosežki učencev 6. razreda v 2., književnem delu preizkusa so razvidni iz spodnje preglednice. PODROČJA LITERARNOVEDNO ZNANJE RECEPCIJSKA TVORJENJE BESEDILA PRAVOPISNA število možnih točk 3 1,29 točk 43,0 % 12 4,45 točk 37,1 % 3 0,67 točk 22,3 % 2 0,26 točk 13,0 % državno povprečje v točkah in odstotkih šolsko povprečje v točkah in odstotkih 1,14 točk 38,0 % 4,51 točk 37,6 % 0,56 točk 18,7 % 0,23 točk 11,5 % razlika* -0,15 točk -5,0% +0,06 točk +0,5 % -0,11 točk -3,6% -0,03 točke -1,5% *Za koliko je šolski rezultat boljši/slabši od državnega. 5
50 40 30 20 državno povprečje v % šolsko povprečje v % razlika 10 0-10 literarnovedno znanje recepcijska zmožnost Grafični prikaz dosežkov šestošolcev, 2. del preizkusa - književnost Pri pregledu dosežkov 2. dela preizkusa je razvidno, da so rezultati naših šestošolcev slabši od rezultatov vrstnikov na treh področjih, in sicer na področju literarnovednega znanja, pri izkazovanju pravopisne zmožnosti in pri tvorjenju besedila. Največje odstopanje je pri izkazovanju literarnovednega znanja, sledi področje tvorjenja besedila. Na nobenem področju obravnave umetnostnega besedila in izkazovanja književnega znanja pa naši šestošolci v letu 2018 niso presegli slovenskega povprečnega rezultata. Usmeritve in sklepi za v prihodnje tvorjenje besedila pravopisna zmožnost Pri obeh delih preizkusa nacionalnega preverjanja znanja so se šestošolci najslabše odrezali prav pri samostojnem tvorjenju krajšega zaokroženega besedila. Ugotovitve in priporočila, ki smo jih zapisali ob analizi prvega, jezikovnega dela preizkusa, torej veljajo tudi ob analizi književnega dela preizkusa. Več pozornosti je potrebno nameniti: branju navodil z razumevanjem, razčlenjevanju navodil in načrtovanju samostojnega zapisa, analizi zgradbe besedilne vrste in pregledovanju samostojnih zapisov s poudarkom na razvijanju jezikovne, skladenjske in pravopisne zmožnosti. Pomembno je, da pri učencih dosežemo visoko razvite sposobnosti branja z razumevanjem, saj jim bo to omogočalo samostojno učenje in iskanje informacij, zato je v pouk smiselno vnašati učenje različnih bralnih strategij (ne le pri slovenščini, ampak tudi pri drugih šolskih predmetih, ki zahtevajo delo z besedilom). 6
Nacionalno preverjanje znanja slovenščine v 9. razredu Dosežek šole Povprečno število točk v % Državno povprečje Povprečno število točk v % Odstopanje v % 56,17 % 50,79 % +5,38 % Obrazložitev dosežkov: Slovensko povprečje je bilo 50,79 %, na OŠ Sostro pa so učenci dosegli nekoliko boljši rezultat, in sicer 56,17 %. Njihov dosežek je +5,38 % nad slovenskim povprečjem. Primerjava dosežkov šole na NPZ po nalogah z državnim povprečjem: Preizkus iz slovenščine je bil kot doslej dvodelen, v razmerju, kot ga določa učni načrt (UN): 40 % nalog v preizkusu je bilo namenjenih preverjanju standardov znanja iz književnosti, 60 % pa iz jezika. Izhodiščno besedilo (IB) v književnem delu preizkusa (I. del) je bil odlomek (8. prizor) iz dramskega besedila Andreja Rozmana Roze Obuti maček (Brvi čez morje, Cankarjeva založba 2009, str. 237 241). Naloge ob besedilu so preverjale recepcijsko zmožnost, tj. zmožnost samostojnega tihega branja neznanega književnega besedila in zmožnost samostojnega pisanja o oz. ob njem (UN, standardi znanja, str. 93). Naloge so večinoma preverjale zmožnost razumevanja besedil (iz neposrednih in posrednih besedilnih signalov) oz. samostojnega predstavljanja ugotovitev o književnem besedilu (npr. o književnih osebah, književni perspektivi). Tri naloge so preverjale literarnovedno znanje. II., jezikovni del preizkusa so sestavljala tri IB: Moji starši so nemogoči!, Zakaj me starši ne razumejo? (v obeh primerih gre za nasvet strokovnjaka) in oglas TOM telefon (vir je bila spletna stran za otroke in mladostnike e-tom: http://www.e-tom.si/teme). Oba nasveta sta bila prirejena za potrebe NPZ, oglas ni bil prirejen. Naloge iz jezika so v skladu s standardi znanja v UN (str. 88) preverjale zmožnost kritičnega sprejemanja enogovornega neumetnostnega besedila, tj. tihega branja in razumevanja besedila, primernega starosti učencev. IB v obeh delih obravnavajo teme, zanimive za mlade bralce, v 2. delu IB nagovarjajo mlade. 7
Učenci 9. razreda so dosegli naslednje rezultate: Vir: RIC 2018 8
V 1. delu preizkusa, ki je preverjal znanje s področja književnosti, smo za potrebe analize NPZ naloge razvrstili na naslednja področja: literarnovedno znanje (poznavanje literarnovednih pojmov), recepcijska zmožnost (doživljanje in razumevanje besedila, razumevanje literarnih oseb, odnosov med njimi, motivov za njihovo ravnanje, presojanje le-tega), tvorjenje zaokroženega besedila (samostojna tvorba krajšega besedila), pravopisna zmožnost (upoštevano pri nalogah, ki so poleg drugega vrednotile poznavanje in uporabo pravopisnih pravil). Dosežki učencev 9. razreda v 1. delu preizkusa, ki preverja njihovo znanje književnosti, so razvidni iz spodnje preglednice. PODROČJA LITERARNOVEDNO ZNANJE RECEPCIJSKA TVORJENJE BESEDILA METAJEZIKOVNA PRAVOPISNA število možnih točk 10 4,74 točk 47,4 % 11 6,82 točk 62,0 % 7 3,4 točk 48,6 % 1 0,19 točk 19,0 % 4 1,09 točk 27,3 % državno povprečje v točkah in odstotkih šolsko povprečje v točkah in odstotkih 6,08 točk 60,8 % 7,37 točk 67,0 % 4,08 točk 58,3 % 0,10 točk 10,0 % 1,64 točk 41,0 % razlika* +1,34 točk +13,4 % +0,55 točk +5,0 % +0,68 točk +9,7 % 0,09 točk 9,0% +0,55 točk +13,7 % 80 70 60 50 40 30 20 10 0-10 -20 državno povprečje v % šolsko povprečje v % razlika Grafični prikaz dosežkov devetošolcev, 1. del preizkusa književnost *Za koliko je šolski rezultat boljši/slabši od državnega. 9
Na štirih področjih, in sicer na področju literarnovednega znanja, zmožnosti sprejemanja in razumevanja besedila, pri samostojnem tvorjenju zaokroženega besedila in pri izkazovanju pravopisne zmožnosti, so bili naši devetošolci uspešnejši od slovenskega povprečja. Pri izkazovanju literarnovednega znanja za 0,22 % točk, pri samostojnem tvorjenju zaokroženega besedila za 0,34 % točk in pri nalogah, ki so preverjale pravopisno zmožnost, za 1,09 % točk. Slabše so se odrezali pri nalogi, ki je preverjala metajezikovno zmožnost. Glede na ugotovitve RIC je letošnji preizkus nacionalnega preverjanja znanja iz slovenščine pokazal primanjkljaj v literarnovednem znanju, devetošolci OŠ Sostro so na tem področju nekoliko presegli svoje vrstnike. Naloge jezikovnega dela preizkusa smo razčlenili na področja nalog, ki preverjajo: bralno razumevanje (razumevanje besed, kritično razumevanje ali interpretacija, uporabno razumevanje), sporazumevalno zmožnost (zmožnost sprejemanja in tvorjenja besedil), skladenjsko zmožnost (tvorba smiselnih, koherentnih, slovnično, izgovorno in pisno pravilnih povedi), jezikovno zmožnost (poznavanje pravil za povezovanje besed v povedi, besedila), metajezikovno zmožnost (zmožnost poimenovanja jezikovnih sredstev z ustreznimi jezikovnimi pojmi in razumevanje jezikovnih pojmov), pravopisno zmožnost (poznavanje in uporaba pravopisnih pravil, zapis črk, meje med besedami, raba ločil in velike začetnice, pravila deljenja besed), tvorjenje zaokroženega besedila (samostojna tvorba krajšega neumetnostnega besedila). Dosežki učencev 9. razreda v 2., jezikovnem delu preizkusa, so razvidni iz spodnje preglednice. PODROČJA BRALNO RAZUMEVANJE SPORAZUMEVALNA SKLADENJSKA JEZIKOVNA METAJEZIKOVNA TVORJENJE BESEDILA število možnih točk 13 7,58 točk 58,3 % 6 2,86 točk 47,7 % 10 5,33 točk 53,3 % 11 4,53 točk 41,2 % 8 4,02 točk 50,3 % 3 1,09 točk 36,3 % državno povprečje v točkah in odstotkih šolsko povprečje v točkah in odstotkih 8,1 točk 62,3 % 3,17 točk 52,8 % 5,48 točk 54,8 % 4,67 točk 42,5 % 4,56 točk 57,0 % 1,15 točk 38,3 % razlika* +0,52 +4,0 % +0,31 točk +5,1 % +0,15 točk +1,5 % +0,14 točk +1,3 % +0,54 točk +6,7 % +0,06 točk +2,0 % 10
70 60 50 40 30 20 10 0 državno povprečje v % šolsko povprečje v % razlika Grafični prikaz dosežkov devetošolcev, 2. del preizkusa jezik *Za koliko je šolski rezultat boljši/slabši od državnega. Pri izkazovanju znanja jezika so naši devetošolci na vseh področjih presegli povprečne dosežke slovenskih vrstnikov. Največje odstopanje navzgor je pri preverjanju metajezikovne zmožnosti (medtem ko so na književnem delu preizkusa le na tem področju zaostali za slovenskim povprečjem), sledi sporazumevalna zmožnost in področje bralnega razumevanja. Na nobenem od obravnavanih področij niso zaostajali za vrstniki. Primerjava dosežkov učencev 6. razreda 2015 in učencev 9. razred 2018 Leto/razred Št. vključenih učencev Dosežek šole Povprečno število točk v % Državno povprečje Povprečno število točk v % 2015/6. razred 64 53,00 % 49,47 % +3,53 % 2018/9. razred 61 56,17 % 50,79 % +5,38 % Odstopanje v % Učenci OŠ Sostro, ki so bili že v 6. razredu za 3,53 % uspešnejših od svojih vrstnikov, so v 4 letih svoj rezultat še izboljšali in vrstnike v znanju slovenščine junija 2018 presegli za 5,38 %. Usmeritve in sklepi za v prihodnje Iz analize nacionalnega preverjanja znanja lahko izluščimo naslednje: učence moramo že v nižjih razredih in še kasneje še bolj spodbujati k samostojnemu pisanju različnih besedil in pri tem pozornost nameniti tako njihovi učinkovitosti kot jezikovni pravilnosti, v proces učenja in poučevanja moramo vnesti še več dejavnosti, s katerimi učenci razvijajo bralno razumevanje in le to preverjati ob različnih besedilih. Pozornost je potrebno 11
posvetiti preverjanju razumevanja prebranega, iskanju bistvenih podatkov, razvrščanju, povzemanju itd., pri pouku slovenščine moramo vztrajati pri natančnem izražanju, tako pri pisnem kot pri ustnem podajanju odgovorov. 12