UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA TURIZEM Barbara Sirk VKLJUČEVANJE NARAVNE IN KULTURNE DEDIŠČINE V TURISTIČNO PONUDBO PRIMER KRAJINSKEGA PARKA JOVSI d

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA TURIZEM Barbara Sirk VKLJUČEVANJE NARAVNE IN KULTURNE DEDIŠČINE V TURISTIČNO PONUDBO PRIMER KRAJINSKEGA PARKA JOVSI diplomsko delo univerzitetnega študija Brežice, september 2017

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA TURIZEM Barbara Sirk VKLJUČEVANJE NARAVNE IN KULTURNE DEDIŠČINE V TURISTIČNO PONUDBO PRIMER KRAJINSKEGA PARKA JOVSI diplomsko delo univerzitetnega študija Mentor: doc. dr. Marko Koščak Brežice, september 2017

IZJAVA O AVTORSTVU IN ISTOVETNOSTI TISKANE IN ELEKTRONSKE OBLIKE ZAKLJUČNEGA DELA Ime in priimek študent-a/-ke: Barbara Sirk Študijski program: diplomsko delo univerzitetnega študija Naslov zaključnega dela: Vključevanje narave in kulturne dediščine v turistično ponudbo primer krajinski park Jovsi Mentor: doc. dr. Marko Koščak Somentor: Kliknite ali tapnite tukaj, če želite vnesti besedilo. Podpisan-i/-a študent/-ka Barbara Sirk izjavljam, da je zaključno delo rezultat mojega samostojnega dela, ki sem ga izdelal/-a ob pomoči mentor-ja/-ice oz. somentor-ja/-ice; izjavljam, da sem pridobil/-a vsa potrebna soglasja za uporabo podatkov in avtorskih del v zaključnem delu in jih v zaključnem delu jasno in ustrezno označil/-a; na Univerzo v Mariboru neodplačno, neizključno, prostorsko in časovno neomejeno prenašam pravico shranitve avtorskega dela v elektronski obliki, pravico reproduciranja ter pravico ponuditi zaključno delo javnosti na svetovnem spletu preko DKUM; sem seznanjen/-a, da bodo dela deponirana/objavljena v DKUM dostopna široki javnosti pod pogoji licence Creative Commons BY-NC- ND, kar vključuje tudi avtomatizirano indeksiranje preko spleta in obdelavo besedil za potrebe tekstovnega in podatkovnega rudarjenja in ekstrakcije znanja iz vsebin; uporabnikom se dovoli reproduciranje brez predelave avtorskega dela, distribuiranje, dajanje v najem in priobčitev javnosti samega izvirnega avtorskega dela, in sicer pod pogojem, da navedejo avtorja in da ne gre za komercialno uporabo; dovoljujem objavo svojih osebnih podatkov, ki so navedeni v zaključnem delu in tej izjavi, skupaj z objavo zaključnega dela; izjavljam, da je tiskana oblika zaključnega dela istovetna elektronski obliki zaključnega dela, ki sem jo oddal/-a za objavo v DKUM.

ZAHVALA Zahvaljujem se mentorju, doc. dr. Marko Koščaku, za strokovno usmerjanje pri pisanju diplomskega dela ter vso pomoč in napotke, ki so mi bili dani med izdelavo diplomskega dela. Zahvaljujem se tudi svoji družini za vso dano podporo in spodbujanje v času študija.

VKLJUČEVANJE NARAVNE IN KULTURNE DEDIŠČINE V TURISTIČNO PONUDBO PRIMER KRAJINSKEGA PARKA JOVSI Diplomska naloga z naslovom Vključevanje naravne in kulturne dediščine v turistično ponudbo primer Krajinskega parka Jovsi se ukvarja z vprašanjem, kako in na kakšne načine vključiti krajinski park v turistično ponudbo ter s kakšnimi načini pristopiti k problemu slabe promocije. Diplomsko delo natančno predstavi vključevanje krajinskega parka Jovsi v turistično ponudbo ter išče povezave med cilji in praktičnimi dejstvi, ki smo jih pridobili na terenu s pomočjo intervjuvanja posameznikov ter ključnih institucij. Ugotovitve so predstavljene posamezno, tako s strani posameznikov kot institucij. Nato so predstavljene še skupne ugotovitve v analizi SWOT. Po narejeni analizi tako lahko zaključimo, da ima Krajinski park Jovsi veliko že obstoječe, kakor tudi potencialne turistične ponudbe, ki jo je mogoče ob učinkoviti ter zadostni promociji uspešno vpeti v turistično ponudbo ter tudi tržiti. Ključne besede: turistična ponudba, promocija, krajinski park, Jovsi INTEGRATION OF NATURAL AND CULTURAL HERITAGE IN TOURISTIC OFFER EXAMPLE LANDSCAPE PARK JOVSI The diploma thesis titled Integration of Natural and Cultural Heritage in Touristic Offer Example Landscape Park Jovsi examines the question of how and in what ways could the Jovsi Nature Park be included in the tourist offer, and how to approach the issue of inadequate promotion. The diploma thesis presents in detail the inclusion of the Jovsi Nature Park in the tourist offer and searches for connections between goals and practical facts, which we obtained through field work by interviewing individuals and key institutions. Our findings gained from interviewing individuals are presented separately from those obtained from key institutions. This is followed by a presentation of collective findings based on a SWOT analysis. After performing the analysis, it is possible to conclude that the Jovsi Nature Park is already quite well included in the tourist offer, but also has a lot of further potential which, if effectively and adequately promoted, could be successfully included and marketed in the tourist offer. Key Words: tourist offer, promotion, nature park, Jovsi UDK: Vrstilec UDK (univerzalna decimalna klasifikacija) dobite na osnovi ključnih besed v knjižnici UM FT, osebno ali po e-pošti ft.knjiznica@um.si. Knjižnici je potrebno posredovati sledeče podatke o zaključnem delu: naslov zaključnega dela, ime mentorja in diplomskega predmeta, kratek povzetek vsebine, ključne besede in kazalo.

KAZALO: UVOD... 1 Opis problema... 1 Teze in cilji... 3 Predpostavke in omejitve... 4 Predvidene metode dela... 4 Vzorec... 5 1 TRAJNOSTNI RAZVOJ... 6 1.1 Naravna in kulturna dediščina v trajnostni turistični ponudbi... 8 1.2 Vloga zavarovanih območij naravne dediščine in njihov pomen pri razvoju turizma... 10 1.2.1 Krajinski park... 13 1.2 Primerjalna analiza: Krajinski park Sečoveljske soline... 14 1.4 Naravni spomenik... 21 1.4.1 Opredelitev naravnega spomenika... 21 1.4.2 Naravni spomenik Jovsi... 22 1.5 Vključenost območja Jovsi v turistično ponudbo... 26 1.5.1 Koščeva pot... 29 2 INTERVJU S STROKOVNJAKI TURIZMA NA DESTINACIJI... 32 2.1 Interpretacija in analiza rezultatov... 32 2.1.1 Analiza intervjuja 5 institucij... 33 2.1.2 Analiza intervjuja s posamezniki... 36 2.2 Ugotovitve in predlogi... 38 2.3 Vizija... 42 2.4 Prioritete... 43 2.5 Ukrepi... 44 2.6 Indikatorji... 46 2.8 Monitoring... 47 ZAKLJUČEK... 49 VIRI IN LITERATURA... 51 PRILOGE... 55 v

KAZALO SLIK: Slika 1 Shema trajnostnega razvoja... 7 Slika 2: Iliriski meček... 11 Slika 3: Rdečenogi martinec... 11 Slika 4: Območje KPSS... 15 Slika 5: Muzej solinarstva na Fontaniggeah... Napaka! Zaznamek ni definiran. Slika 6: Narodnost obiskovalcev... 17 Slika 7: Struktura obiskovalcev... 17 Slika 8: Naravne vrednote, "Ekološko pomembno območje"... 18 Slika 9: Posebno varstveno območje (Natura 2000)... 19 Slika 10: Potencialni posebni ohranitveni območji (potencialni območji Natura 2000)... 19 Slika 11: Karta zaščitenega območja Dobrava - Jovsi... 22 Slika 12: Geografska lega Jovsov v Sloveniji... 23 Slika 13: Jovsi... 24 Slika 14: Ogroženi Kosec (Crex Crex)... 25 Slika 15: Informativna tabla Jovsi... 26 Slika 16: Brošuri o Jovsih... 27 Slika 17: Prikaz obiska po polletjih v letu 2012... 28 Slika 18: Koščeva pot... 29 Slika 19: Večpredstavna info soba v Kapelah... 30 Slika 20: Opazovalni stolp... 31 KAZALO TABEL: Tabela 1: Vprašanja intervjuja - institucije... 32 Tabela 2: Vprašanja intervjuja - posamezniki... 33 Tabela 3: Analiza SWOT... 40 KAZALO GRAFIKONOV: Grafikon 1: Analiza intervjujev posameznikov iz Krškega... 36 Grafikon 2: Analiza intervjujev posameznikov iz Brežic... 37 Grafikon 3: Analiza intervjujev domačinov okolice Jovsov... 38 vi

UVOD Jovsi so nadvse zanimivo in edinstveno območje z veliko naravno vrednostjo, ki pa je premalo izkoriščena in slabo promovirana, predvsem v turistične namene. To trditev dokazuje letni obisk krajinskega parka, ki znaša okoli 1000 obiskovalcev. Z našo diplomsko nalogo skušamo preveriti in dokazati, kako oziroma na kakšne načine vključiti krajinski park v turistično ponudbo kraja Kapele, v občino Brežice ter tudi širšo destinacijo. Raziskovali bomo območje krajinskega parka, njegove vrednote in na kakšen način jih vključiti v ponudbo ter s kakšnimi načini pristopiti k problemu slabe promocije, vodenja zadolženih; vse v smeri trajnostnega in bolj prepoznavnega turizma. Opis problema Slovenija je ena izmed redkih držav, ki se lahko pohvali s tolikšnim raznolikim bogastvom naravnih in kulturnih danosti ter znamenitosti. Vendar pa jih je še vedno ogromno neizkoriščenih oziroma premalo vključenih v turistično ponudbo ter tako širši javnosti neprepoznavnih. Danes je nadvse pomembno ohranjanje narave in njenih danosti, predvsem zaščitenih območij. Cellabos Lascuráin (1996, str. 6) pravi:»na dolgi rok je turizem odvisen tudi od kvalitete okolja. Dejansko je kvaliteta okolja ali pa kakšna posebna značilnost okolja, pogosto glavna atrakcija za turiste. In danes turisti vseh vrst postajajo bolj občutljivi za onesnaženost ali okoljsko poslabšane razmere na njihovih različnih potovalnih destinacijah. Tako se je v nekaterih območjih, ki so bila do pred kratkim zelo popularna, turizem zmanjšal zaradi okoljskih težav. Na primer, razcvet alg v Jadranskem morju je povzročil, da je bila voda nedostopna in neprivlačna za kopalce, plaže v Združenem kraljestvu so bile zaprte, kot rezultat radioaktivnosti ter na Haitiju zaradi onesnaženosti z odplakami. V Kanadi se je 600 turističnih domov soočilo z zaprtjem, zaradi kislega dežja, ki je povzročil upadanje populacije lososov in s tem tudi števila turistov, ki iščejo rekreacijski ribolov«. 1

Lahko torej rečemo, da zaradi industrijske rasti, čezmernega izkoriščanja naravnih virov ter pretiranega potrošništva, ki se je k nam, v globalnem kontekstu gledano,»preselilo«iz zahodne družbe, prihaja do opustošenja naravnih virov ter okolja, kar posledično privede do razvojnih možnosti v turizmu, tako turistične ponudbe na eni strani kot povpraševanja turistov na drugi. V bistvu pa ima turizem lahko tudi pozitivne učinke na okolje. Odkar imajo turistična podjetja interes pri ohranjanju kakovosti okolja turističnih destinacij, postajajo vse bolj zainteresirana za sodelovanje s tistimi, ki delujejo na področju zavarovanja območij. Prihodek iz turizma lahko in mora pomagati tudi pri razvoju in izboljšanju kakovosti naravnega in grajenega okolja, dediščine itd., tako za domačine kot obiskovalce. Že od začetkov turizma je turiste privlačila velika želja po stiku z naravo. Zavarovana območja so več ali manj očitno ena glavnih naravnih atrakcij, po katerih povprašujejo turisti. Na drugi strani je tudi turizem zelo pomemben za zavarovana območja. Priložnost, da se omogočajo ogledi, stik in izkušnje z naravnimi danostmi, pogosto preoblikuje obiskovalce v zveste in aktivne podpornike. To je prednost, poleg turističnega prihodka (vstopnine, koncesije za turistične storitve, prodaja spominkov, vodičev ipd.). Slednje lahko, če se pravilno upravlja, usmerijo v vzdrževanje zavarovanih območij in za uporabo plačila oskrbnikov, vzdrževanje cest in poti, izboljšanje interpretacije, financiranje raziskav itd. Turizem lahko služi za ohranitev in krepitev naravne dediščine in hkrati omogoča pozitiven prispevek h gospodarskemu razvoju. Na žalost turizem prav tako predstavlja neposredno grožnjo zavarovanim območjem, zlasti če so ta zelo krhka. Na kratko, turisti potrebujejo zaščitena območja in zaščitena območja potrebujejo prihodke, ki jih turizem ter turisti ustvarjajo, vendar mora biti oboje dobro upravljano, da se v primeru resnih neželenih učinkov tem izognemo (Cellabos Lascuráin, 1996). V zakonu o ohranjanju narave je zapisana naslednja definicija krajinskega parka (Zakon o ohranjanju narave, Ur. l. RS, št. 96/2004):»Krajinski park je zavarovano območje s poudarjenim kakovostnim in dolgotrajnim prepletom človeka z naravo, 2

ki ima veliko ekološko, biotsko ali krajinsko vrednost.«ta zakon je tudi temeljni zakon, po katerem se razglašajo ožja in širša zavarovana območja v Sloveniji. Krajinski park je eden izmed treh širših zavarovanih območij. Poleg tega poznamo še narodni park in regijski park. Narodni je samo eden, to je Triglavski narodni park, regijski parki so trije: Kozjanski park, Park Škocjanske jame in Notranjski regijski park. Krajinskih parkov je 42. Najbolj znani so: Krajinski park Goričko, Krajinski park Sečoveljske soline, Krajinski park Kolpa in Krajinski park Logarska dolina. Krajinski park je najmilejša oblika zavarovanja, ki naj bi bila tudi razvojno naravnana, seveda ob upoštevanju naravnih pogojev in danosti. Že samo ime»krajinski park«lahko pomeni prestižno blagovno znamko, ki vleče nase številne ljubitelje narave in ljudi, ki si želijo kakovostnih doživljajskih vtisov (Radensko polje, 2016). Teze in cilji Krajinski park Jovsi je zanimivo ter edinstveno območje na vzhodnem delu Slovenije, ob reki Sotli, tik ob hrvaški meji. Ima veliko ter biotsko raznovrstno floro in favno; tu je moč najti redke ogrožene vrste ptic, kot je na primer kosec (Crex crex), ki jih ni mogoče najti nikjer drugje v Sloveniji. Krajinski park ima velik potencial za ustanovitev prestižne in turistično zanimive blagovne znamke regije Posavje. Postavljamo tezo, da je Krajinski park Jovsi preslabo vpet v turistično ponudbo občine Brežice, kar dokazuje podatek o obisku turistov, ki je zelo nizek, povprečno samo 1000 obiskovalcev letno (Laktić, 2012). Težava nastopa tudi v nezadostnem ter premalo povezanem sodelovanju med lokalnim prebivalstvom ter akterji z ustreznih institucij znotraj občine Brežice, kakor tudi turistične destinacije Posavje nasploh. Krajinski park ima zelo velik potencial zaradi svoje edinstvenosti in strateško ugodne lege, saj se nahaja blizu meje s hrvaško državo, kar predstavlja odlično priložnost za čezmejno in meddržavno sodelovanje s sosednjo Hrvaško, ki pa je trenutno popolnoma neizkoriščeno. Potrebnih bi bilo več kakovostnega strokovnega pristopa ter upravljavskih in organizacijskih ukrepov, kakor tudi sredstev, namenjenih promociji parka, tako v 3

občini Brežice kakor tudi v širši okolici turistični destinaciji Posavje ter tudi izven meja, natančneje na Hrvaškem. Na podlagi te trditve je cilj diplomske naloge analizirati stanje zavarovane naravne in kulturne dediščine KS Kapele ter iskanje rešitev, kako bi morali Krajinski park Jovsi, kot varovano območje, oziroma tisti, ki so za njegov razvoj zadolženi, v bodoče voditi uspešen management v smeri bolj prepoznavnega in trajnostnega turističnega produkta. Cilj je torej preveriti in predlagati, kako oziroma na kakšne načine bi lahko vključili zavarovano območje v turistično ponudbo kraja Kapele, občine Brežice ter širše destinacije Posavje. Predpostavke in omejitve Predpostavljamo, da je pomen ohranjanja narave danes čedalje večji ter so nekatera področja premalo vključena v turistično ponudbo kraja in tako posledično tudi neprepoznavna v širši okolici. Omejitev pri izdelavi diplomske naloge lahko predstavlja slab odziv posameznikov ter ostalih predstavnikov institucij s področja njihovega delovanja, ki je povezan z nadaljnjim razvojem KPJ in vezan za pridobivanje naših podatkov. Predvidene metode dela Izdelava diplomskega dela z naslovom Vključevanje naravne in kulturne dediščine v turistično ponudbo primer Krajinski park Jovsi bo potekala v več stopnjah. Najprej bomo proučili literaturo in ostale vire, ki so povezani z ustanovitvijo in dosedanjim delovanjem Krajinskega parka Jovsi, opisali problem, postavili cilje ter hipoteze, predpostavke in omejitve. Večino podatkov za diplomsko delo bomo pridobili iz knjig, spletnih virov ter strokovno znanstvenih člankov. Uporabili bomo tudi polstrukturirani intervjuju, ki poleg vnaprej pripravljenih vprašanj omogoča tudi bolj odprto in pogovorno ter bistveno manj formalno interakcijo. Pogovore med intervjuvanjem bomo sproti snemali in jih na koncu tudi obdelali ter dokumentirali v elektronski obliki. Intervjuvai bomo tako lokalno prebivalstvo kraja kot tudi ustrezne deležnike in institucije ter posameznike iz omenjenih institucij Zavod za varstvo narave Novo mesto, upravitelje naravnega spomenika Dobrave in Jovsov Krajevna skupnost 4

Kapele, Turistično društvo Kapele ter Občina Brežice oddelek za okolje in prostor, Turistično informacijski center Čatež (TIC Čatež) itd. Vzorec V raziskavi bomo uporabili neeksperimentalno in opisno metodo. V študijo vključevanja naravne in kulturne dediščine v turistično ponudbo, na primeru krajinskega parka Jovsi, bomo vključili tri osebe, ki so strokovnjaki s področja naravne in kulturne dediščine v turizmu. S pomočjo anketnega vprašalnika bomo pridobili informacije lokalnega prebivalstva in oseb z ustreznega področja. Menimo, da je pet institucij, ki smo jih navedli pod točko 1.4, ter čim večje število lokalnega prebivalstva, ki ga bomo intervjuvali, v našem vzorcu dovolj in ustrezajo ciljem naše študije ter tudi celovito predstavijo dejansko stanje pri vključevanju naravne in kulturne dediščine v turizmu, na primeru Krajinskega parka Jovsi. Razen TIC-a Čatež so bile te institucije ključne pri načrtovanju parka in njegovi vzpostavitvi. 5

1 TRAJNOSTNI RAZVOJ Za potrebe diplomske naloge bomo v nadaljevanju predstavili nekaj osnovnih pojmov, ki jih bomo uporabljali med analizo in pri definiranju razvojnih prioritet. V nadaljevanju so sprva predstavljeni pojma trajnostni razvoj ter naravna in kulturna dediščina ter vloga zavarovanih območij naravne dediščine. Trajnostni razvoj je bil v zadnjem času zelo raziskovalno področje in strokovna tema v turizmu. Obstajajo mnoge definicije številnih avtorjev, ki ga tako ali drugače opredeljujejo v svoji biti. Definicij trajnostnega razvoja je torej kar nekaj in izmed številnih smo jih v nadaljevanju predstavili samo nekaj, po našem mnenju ključnih in pomembnih za našo nalogo. Najpogosteje citirana je definicija Svetovne komisije za Okolje in Razvoj (Bruntlandina komisija), ki pravi, da trajnostni razvoj pomeni:»zadovoljiti trenutne potrebe, ne da bi pri tem ogrožali zadovoljevanje bodočih generacij«(plan B za Slovenijo, 2016). Bahor (2005, str. 33) navaja, da je trajnostni razvoj večdimenzionalen koncept, ki povezuje razvoj in okolje na lokalni, nacionalni in mednarodni ravni, povezuje sedanje in prihodnje generacije, učinkovitost in enakost, vladne in družbene akterje. Povezuje dva ključna pojma 20. stoletja, razvoj, ki je postal po 2. svetovni vojni glavni politični cilj, in trajnost, ki se je s pojavom novih okoljskih gibanj začela povezovati z okoljsko kritiko. Seljak (2001, str. 29) pravi, da gre pri trajnostnem razvoju za uravnoteženost gospodarskega, socialnega in okoljskega področja, pri katerem so gibanja na vseh treh področjih usklajena in nobeno od njih nima privilegija, da bi onemogočilo ali celo zniževalo raven razvoja na drugih dveh. Vsaka dimenzija trajnostnega razvoja ima svoje cilje in usmeritve, vendar se medsebojno dopolnjujejo ter vplivajo druga na drugo in skupaj tvorijo koncept trajnostnega razvoja (glej sliko 1). 6

Slika 1: Shema trajnostnega razvoja Vir: Dreo, 2006 Trajnostni turizem je oblika turizma, ki ni trajna. Pri njem gre za neprestani proces izboljševanja, poleg tega pa je treba vseskozi spremljati vplive okolja in morebitne popravke. Sestavljen je iz treh bistvenih stebrov, in sicer iz družbenega, ekonomska ter okoljskega okolja. Pri družbenem stebru so cilji usmerjeni k dobrobiti skupnosti, soudeležbi, načrtovanju, izobraževanju, zadovoljevanju gostov ipd. Cilji ekonomskega stebra pa so ekonomske koristi za domačine in vlagatelje ter ekonomsko živahne dejavnosti ter posli. Biodiverziteta, koriščenje virov ter minimalno oškodovanje teh, uravnoteženost ponudbe in povpraševanja so cilji, h katerim stremi okoljski steber (Kerma, 2011). Danes se čedalje bolj uveljavlja tudi odgovorni turizem (angl. Responsible tourism). Ta oblika turizma je bila definirana v mestu Cape Town, leta 2002. Definicija Cape Town deklaracije je zdaj sprejeta v svetovnem merilu ter je bila leta 2007 sprejeta tudi za Svetovni dan odgovornega turizma, kar posledično pomeni, da pri odgovornem turizmu gre za»ustvarjanje boljšega prostora za življenje ljudi ter za boljše okolje za obisk ljudi.«odgovorni turizem zahteva, da operaterji, hotelirji, vlade, lokalno prebivalstvo ter turisti prevzamejo odgovornost ter ukrepe, da se ustvari bolj trajnostni turizem. Cape Town deklaracija priznava, da odgovorni turizem najdemo v različnih oblikah ter je značilen za potovanja in turizem, ki: 7

minimalizira negativne ekonomske, okoljske in socialne vplive, ustvarja boljše ekonomske koristi za lokalno prebivalstvo ter izboljšuje dobro počutje gostiteljskih skupnosti, delovnih pogojev ter dostop industriji, vključuje ljudi pri odločanju, ki vplivajo na njihova življenja in življenjske spremembe, ustvari pozitivne prispevke k ohranjanju naravne in kulturne dediščine, omogoča prijetnejše izkušnje za turiste, skozi bolj smiselne povezave z lokalnim prebivalstvom ter večje razumevanje lokalne kulture, socialnih in okoljskih problemov, omogoča dostop ljudem z nezmožnostmi ter pomanjkljivostmi, je kulturno občutljiv, povzroča spoštovanje med turisti ter gostitelji in gradi ponos ter samozavest. Vedenje je lahko bolj ali manj odgovorno. Kar je odgovorno v določenem prostoru, je odvisno od okolja ter kulture (Responsible Tourism Partnership, 2017). 1.1 Naravna in kulturna dediščina v trajnostni turistični ponudbi Po 2. členu Zakona o varstvu kulturne dediščine (ZVKD) je kulturna dediščina opredeljena kot:»kulturna dediščina (v nadaljnjem besedilu: dediščina) so območja in kompleksi, grajeni in drugače oblikovani objekti, predmeti ali skupine predmetov oziroma ohranjena materializirana dela kot rezultat ustvarjalnosti človeka in njegovih različnih dejavnosti, družbenega razvoja in dogajanj, značilnih za posamezna obdobja v slovenskem in širšem prostoru, katerih varstvo je zaradi njihovega zgodovinskega, kulturnega in civilizacijskega pomena v javnem interesu. Dediščina so predvsem arheološka najdišča in predmeti; naselbinska območja, zlasti stara mestna in vaška jedra, oblikovana narava in kulturna krajina, stavbe, njihovi deli ali skupine stavb umetnostne, zgodovinske ali tehnične pričevalnosti; stavbe in drugi predmeti, ki so v zvezi s pomembnimi osebami in dogodki naše politične, gospodarske in kulturne zgodovine; arhivsko gradivo; knjižnično gradivo; predmeti ali skupine predmetov zgodovinskega, umetnostnozgodovinskega, arheološkega, umetnostnega, sociološkega, 8

antropološkega, etnološkega ali naravoslovnega pomena, ki izpričujejo zgodovinska dogajanja na Slovenskem. Dediščina so po tem zakonu nepremičnine ali njihovi posamezni deli, skupine nepremičnin in območja ter premičnine in njihove zbirke.«(unesco, 2016). Naravne vrednote obsegajo vso naravno dediščino na območju Republike Slovenije. Naravna vrednota je poleg redkega, dragocenega ali znamenitega naravnega pojava tudi drug vredni pojav, del žive ali nežive narave, naravno območje ali del naravnega območja, ekosistem, krajina ali oblikovana narava. To so geološki pojavi, minerali in fosili ter njihova nahajališča, površinski in podzemski kraški pojavi, podzemske jame, soteske in tesni ter drugi geomorfološki pojavi, ledeniki in oblike ledeniškega delovanja, izviri, slapovi, brzice, jezera, barja, potoki in reke z obrežji, morska obala, rastlinske in živalske vrste, njihovi izjemni osebki ter njihovi življenjski prostori, ekosistemi, krajina in oblikovana narava. S Pravilnikom o določitvi in varstvu naravnih vrednot (Ur. l. RS, št. 111/04, 70/06, 58/09, 93/10 in 23/15) je bil 16.115 vrednemu delu narave podeljen status naravne vrednote, državnega ali lokalnega pomena. Državnega pomena so tiste naravne vrednote, ki imajo mednarodni ali velik narodni pomen in za katere je pristojna država. Preostale so lokalnega pomena in jih varuje lokalna skupnost. Vse naravne vrednote v zavarovanih območjih, ki jih je ustanovila država, so državnega pomena, prav tako pa so državnega pomena tudi vse podzemske jame. Na naravnih vrednotah se posegi in dejavnosti lahko izvajajo le, če ni drugih prostorskih ali tehničnih možnosti, pa tudi v tem primeru jih je treba opravljati tako, da se naravna vrednota ne uniči in da se ne spreminjajo tiste lastnosti, zaradi katerih je bil del narave spoznan za naravno vrednoto. Na tej se praviloma ohranja obstoječa raba, možna pa je tudi takšna sonaravna raba, ki ne ogroža obstoja naravne vrednote in ne ovira njenega varstva. Naravno vrednoto in neposredno okolico se po predpisanem postopku lahko uredi za obisk javnosti z nadelavo poti, razgledišč, počivališč, postavitvijo ograj, tabel z informacijami, opozorili in podobno. Vrednote, razvrščene po pomenu na vrednote državnega in lokalnega pomena, lahko nato država ali lokalna skupnost dodatno varuje z 9

ukrepi varstva, ki jih opredeljuje Zakon o ohranjanju narave (pogodbeno varstvo, skrbništvo, začasno in trajno zavarovanje ter obnova) (Arso, 2016a). 1.2 Vloga zavarovanih območij naravne dediščine in njihov pomen pri razvoju turizma Zavarovana območja so eden izmed ukrepov varstva narave. Zakon o ohranjanju narave (Ur. l. RS, št. 96/2004) opredeljuje dve vrsti zavarovanih območij, in sicer širša ter ožja. Pod širša zavarovana območja spadajo narodni, regijski ter krajinski park. V nadaljevanju smo poleg opisa posameznih oblik zavarovanih območij (Narodni park, Regijski park, Krajinski park) predstavili tudi primer dobre prakse. Narodni park (NP) je veliko območje s številnimi naravnimi vrednotami ter z veliko biotsko raznovrstnostjo. V pretežnem delu narodnega parka je prisotna prvobitna narava z ohranjenimi ekosistemi in naravnimi procesi, v manjšem delu narodnega parka so lahko tudi območja večjega človekovega vpliva, ki pa je skladno povezan z naravo. Tako je v letu 2015 Triglavski narodni park začel projekt»parkiraj in doživi naravo«, ki v celoti nosi naziv»celovito uvajanje okolju prijazne mobilnosti v Triglavskem narodnem parku za ohranjanje in pravo doživljanje narave«. Osrednji namen projekta je na celotnem območju narodnega parka uvesti okolju prijazno mobilnost. Osredotočen je predvsem na kritična območja, kot so Bohinjsko jezero ter planine pod Krnom, saj je tu med poletno sezono veliko število avtomobilov, ki negativno in ogrožajoče vplivajo na naravo ter življenje domačinov. Tu so šest parkirišč nadgradili novimi parkomati ter zapornicami, ki omogočajo uporabo»sistema inteligentnega prometa za usmerjanje avtomobilov ter parkiranja«(na prostem, 2017). Regijski park (RP) je obsežno območje regijsko značilnih ekosistemov in krajine z večjimi deli prvobitne narave in območji naravnih vrednot, ki se prepletajo z deli narave, kjer je človekov vpliv večji, vendarle pa z naravo uravnotežen. V letih od 2004 do 2009 je Notranjski regijski park odkupil skoraj 400 ha predvsem opuščenih površin na Cerkniškem jezeru, z namenom ohranitve Cerkniškega jezera in s tem prebivališča številnih vrst ptic, ki domujejo na tem območju. Zemljišča se kosijo enkrat letno, in sicer po 1. avgustu, saj imajo ptice, ki gnezdijo 10

na travnikih, tako možnost v miru končati gnezdenje. S košnjo na ta način poskrbijo, da se Cerkniško jezero ne zarašča, saj bi tako v nasprotnem primeru lahko izgubili travniške habitate. Tu domuje veliko število ogroženih vrst favne in flore, kot so: orhideje, ilirski meček (glej sliko 2) ter ostale živali: kosec, rdečenogi martinec (glej sliko 3), veliki škurh, prepelica, kozica. Slika 2: Ilirski meček Vir: Notranjski park, 2017 Slika 3: Rdečenogi martinec Vir: Notranjski park, 2017 V toplejšem delu leta vsako nedeljo Notranjski park s pomočjo lokalnih turističnih vodnikov pripravi več aktivnosti. Tako lahko obiskovalci spoznavajo posebnosti parka, rastline, živali ter kulturno dediščino. K tematskim nedeljam so se tako 11

priključili tudi domačini, ki so prispevali svoj del, kot so kolesa, tradicionalni čoln Cerkniškega jezera drevak, kanuji itd. V tematske nedelje so vključene samo aktivnosti, kot so izleti, ki predstavljajo vzdržnost, trajnost ter premišljenost. Poleg so se vključile tudi lokalne turistične kmetije, ki ob nedeljah nudijo obiskovalcem tradicionalno lokalno pripravljeno hrano (Parki Slovenije, 2012). Krajinski park (KP) je območje s poudarjenim kakovostnim in dolgotrajnim prepletom človeka z naravo, ki ima veliko ekološko, biotsko ali krajinsko vrednost. Krajinski park Sečoveljske soline je s pomočjo projekta z nazivom»cars OUT!«uvedel model dobre prakse, s katerim je uvedel način obiskovanja, ki je za okolje in ljudi najmanj moteč. Tako so uresničili zastavljeni cilj, da postanejo prvi upravljani krajinski park, v katerega obiskovalci ne vstopajo z motornimi vozili. Obnovili so tudi obstoječe trase poti, ki so namenjene vožnji z električnimi vozili, pešpoti po lesenem mostovžu, kamnitem nasipu, nabavljeno pa je bilo tudi električno vozilo za skupinski prevoz ljudi (Parki Slovenije, 2012). Pod ožja zavarovana območja spadajo strogi naravni rezervat, naravni rezervat in naravni spomenik. Strogi naravni rezervat (SNR) je območje naravno ohranjenih geotopov, življenjskih prostorov ogroženih, redkih ali značilnih rastlinskih ali živalskih vrst ali območje, pomembno za ohranjanje biotske raznovrstnosti, kjer potekajo naravni procesi brez človekovega vpliva. Naravni rezervat (NR) je območje geotopov, življenjskih prostorov ogroženih, redkih ali značilnih rastlinskih ali živalskih vrst ali območje, pomembno za ohranjanje biotske raznovrstnosti, ki se z uravnoteženim delovanjem človeka v naravi tudi vzdržuje. Naravni spomenik (NS) pa je območje, ki vsebuje eno ali več naravnih vrednot, ki imajo izjemno obliko, velikost, vsebino ali lego ali so redek primer naravne vrednote. Trenutno imamo v Sloveniji: 1 narodni park, 3 regijske parke, 45 krajinskih parkov, 1 strogi naravni rezervat, 54 naravnih rezervatov in 1163 naravnih spomenikov. Zavarovanih je 269866 ha, kar je 13,31 % površine Slovenije (stanje december 2015) (Arso, 2016b). Svetovna zveza za varstvo narave IUCN (2008, str. 86) zavarovana območja opredeljuje kot:»točno določen geografski prostor, ki je s pomočjo pravnih ali drugih veljavnih ukrepov priznan kot namenski prostor, ki je upravljan tako, da se zagotovi dolgoročno varstvo narave skupaj s pripadajočimi ekosistemskimi 12

storitvami in kulturnimi vrednotami«. Berginc, Kremesec Jevšenak in Vidic (2007, str. 128) pa pravijo, da je zavarovanje območja eden izmed najpomembnejših in najstarejših ukrepov varstva narave. Vsi akti o zavarovanju območij v Sloveniji vsebujejo tudi razvojne vsebine. Po tem sodeč lahko trdimo, da ima zavarovanje območja dva poglavitna cilja, in sicer varstvo narave in trajnostni razvoj. Cilja sta medsebojno povezana, saj varstvo narave ne more potekati brez ključnih deležnikov, ki so pomembni pri razvoju prostora. Zavarovana območja imajo prav tako pomembno vlogo pri omogočanju mnogih ekositemskih storitev, kot so: zagotavljanje pitne vode ter varne hrane, goriv, opraševanje rastlin, genskih virov in podobno. Imajo tudi pomembno razvojno vlogo pri regionalnem območju in tako med drugim nudijo tudi možnost zaposlitve lokalnega prebivalstva. Verša (2002) pravi:»takoj po zavarovanju nekega območja tako ni realno pričakovati upada brezposelnosti. Pa vendar zavarovanje območja dolgoročno prinaša možnosti novih zaposlitev. V Triglavskem narodnem parku je bilo l. 2002 ugotovljeno, da je vseh zaposlitev, ki so bodisi neposredno, posredno ali prek dohodkov turizma povezane z zavarovanim območjem, približno sedemkrat več, kot je neposrednih zaposlitev pri upravljavcu.«(groznik Zeller, 2011). Krajinski park Jovsi je več kot primeren prostor oziroma območje za razvoj trajnostnega turizma, za katerega je značilno, da za seboj ne pušča opustošenih območij, razvija regijo z novimi delovnimi mesti, bodisi neposredno ali posredno. S trajnostnim razvojem območja bi se na takšen način dvignila kakovost življenja prebivalcev, saj se na omenjenem območju narava ohranja in varuje, česar posledice so čist zrak, voda, neokrnjena narava ipd. Trenutni način življenja se vse bolj usmerja k»vrnitvi v naravo«. Tudi trendi v turizmu so čedalje bolj usmerjeni k takšni ponudbi, saj je čedalje več naravnih oblik turizma. Krajinski park ima zaradi zgoraj naštetih stvari zelo dobro priložnost za razvoj turističnih produktov, ki stremijo k trajnostnemu razvoju in bi lahko v okolico doprinesli mnogo dobrodejnih učinkov, tako na lokalno prebivalstvo kot na naravo. 1.2.1 Krajinski park Vsako zavarovano območje potrebuje nekakšno zaščito upravljavcev, ki so jim dodeljene določene naloge in varstveni ukrepi. 13

Kako upravljati zavarovano območje, določajo 59. člen ZON in akti o zavarovanju, kot izvajanje nalog o varovanju naravnih danosti ter nalog, ki so potrebne za izvajanje ciljev in namena zavarovanja. Naloge, ki jih določajo omenjeni zakon ter akti o zavarovanju, so naslednje: varstvene, upravljavske in nadzorne naloge, naloge urejanja obiska ter ozaveščanje javnosti, naloge razvoja. Zupanc Hrastar ter Hladnik (2015, str. 17) pravita, da morajo upravljavci zavarovanih območij pod sklopom varstvenih, upravljavskih in nadzornih nalog, ki so določene v zakoniku, izvajati naslednje aktivnosti in ukrepe: izvajanje aktivnosti in ukrepov za varstvo vrst, habitatnih tipov, ekosistemov, območij Natura 2000, naravnih vrednot in krajine, priprava NU ZO in njihovo izvajanje, izvajanje neposrednega nadzora v naravi, omogočanje pogojev za ključne življenjske faze najbolj ogroženih vrst ter za ohranjanje najbolj ogroženih vrst ter najbolj občutljivih naravnih vrednot, spremljanje kazalnikov stanja narave v zaščitenem območju ter izvajanje potrebnih ukrepov, ekološko obnavljanje razvrednotenih območij in njihovo vzdrževanje Vendar pa vse naloge ne veljajo za vsa zavarovana območja oziroma niso enako pomembne, saj se zavarovana območja med seboj razlikujejo; vsako imajo svojo značilnost narave, zato so tudi varstveni režimi drugačni. 1.2 Primerjalna analiza: Krajinski park Sečoveljske soline Za nadaljnji razvoj Krajinskega parka Jovsi bi lahko kot dober primer uporabili Krajinski park Sečoveljske soline in tamkajšnji način upravljanja in razvoja. Sprva bomo predstavili Krajinski park Sečoveljske soline (v nadaljevanju KPSS), produkte tega, število obiskovalcev in njihovo strukturo ter varstvene statuse. Krajinski park Sečoveljske soline ima približno 750 ha in leži na skrajnem jugozahodnem delu Slovenije, tik ob meji z Republiko Hrvaško, v južnem delu 14

občine Piran. KPSS se deli na južni ter severni del. Severni del parka, kjer še aktivno poteka pridelava soli, se imenuje Lera, severni del parka pa se imenuje Fontanigge. Oba dela parka deli struga potoka Drnica. Slika 4: Območje KPSS Vir: KPSS, 2017 Del Krajinskega parka predstavljajo tudi Sečoveljske soline, ki imajo približno površino 593 ha. Na severu so omejene s strugo kanala Sv. Jerneja, na vzhodu v večjem delu z nasipom ozkotirne železnice, na jugu z reko Dragonjo ter na vzhodu z morskimi nasipi v Piranskem morju. Sečoveljske soline se delijo na štiri območja, in sicer so to Lera, Fontanigge, Morje ter območje Letališča (glej sliko 4). KPSS si je možno ogledati individualno ali vodeno po predhodnem naročilu. Vodeni ogled solin po Leri traja približno uro in pol. Pri tem se obiskovalci sprehodijo po dvokilometrski poti, ki vodi od vhoda na Leri do centra za obiskovalce (MMC) ter nazaj. Na poti naravovarstveni nadzornik oziroma vodnik predstavi Krajinski park Sečoveljske soline, pripadajoče rastlinstvo, živalstvo in kulturno dediščino ter postopek pridobivanja soli. V centru za obiskovalce si ti 15

lahko ogledajo krajši predstavitveni film in predstavitev vodnega režima z interaktivno maketo solin. Z razgledne ploščadi je možen tudi panoramski pogled na soline. Na Leri se nahaja tudi trgovina»lera«, kjer lahko gostje kupijo sol ter ostale solinarske izdelke. Tu je tudi galerija z razstavljenimi deli različnih avtorjev. V KPSS si je možno ogledati tudi Muzej solinarstva, ki se nahaja na Fontaniggeah ob kanalu Giassi (glej sliko 5). Tu je ena od štirih obnovljenih solinarskih hiš, v kateri si obiskovalci lahko ogledajo razstavljeno muzejsko zbirko in solni fond s pripadajočim dovodnim kanalom za morsko vodo (Giassi). Tudi tukaj je po prehodnem naročilu možen voden ogled. Slika 5: Muzej solinarstva na Fontaniggeah Vir: KPSS, 2017 V parku je bilo registriranih že več kot 3000 različnih vrst ptic, zato se je tu razvil tudi tako imenovani»birdwatching«oziroma opazovanje ptic. To je opazovanje prostoživečih ptic v naravnem okolju. Primeren je prav za vse obiskovalce, tako za otroke kot odrasle. Program traja 3 ure, največje število udeleženih je 12 (KPSS, 2017). V letu 2016 je bilo zabeleženih 48.174 obiskovalcev. Od tega je bilo 42.106 obiskovalcev na Leri, pri čemer so vodniki opravili 454 vodenih ogledov, ki se jih je udeležilo 14.321 obiskovalcev. 6.068 obiskovalcev je obiskalo muzej solinarstva na Fontaniggeah. 16

Kar tretjina gostov, in sicer 29,7 %, se je odločila za voden ogled, od tega je bilo 58,4 % domačih obiskovalcev, preostalo pa so predstavljali tuji obiskovalci (41,6 %). Med tujci so prevladali obiskovalci iz Anglije (18 %) ter Nemčije (15 %), ki so jim sledili italijanski obiskovalci (6,1 %), 2,5 % ogledov pa so predstavljali ogledi v drugih jezikih, kot so ruščina, srbohrvaščina in podobni (glej sliko 6). Slika 5: Narodnost obiskovalcev Angleži Nemci Italijani Drugi (Rusi, Srbohravti, ) Po strukturi obiskovalcev (glej sliko 7) so na prvem mestu odrasle osebe, ki so predstavljale 44,6 %, ki jim sledijo učenci osnovnih šol, dijaki ter študenti (39,4 %). 7,7 % je bilo obiskov upokojencev. Novinarjev ter poslovnih partnerjev je bilo 5,2 %, najmanj pa je bilo obiskovalcev s posebnimi potrebami (2,9 %) (KPSS, 2017). Slika 6: Struktura obiskovalcev Odrasli Upokojenci Osebe s posebnimi potrebami Osnovnošolci, dijaki, študenti Novinarji in poslovni partnerji 17

KPSS ima veliko število različnih vrst organizmov, ki so redke in na seznamu ogroženih vrst. Zaradi teh lastnosti ima KPSS nekaj varstvenih statusov, tako na državni kot na mednarodni ravni. Na državni ravni ima krajinski park status»ekološko pomembno območje«, kar pomeni, da pomembno prispeva k ohranjanju biotske raznovrstnosti. Poleg tega ima tudi status»naravna vrednota državnega pomena«(glej sliko 8). Slika 7: Naravne vrednote, Ekološko pomembno območje Vir: Načrt upravljanja KPSS, 2011, str. 92 Na mednarodni ravni (glej sliko 9) ima status»posebno varstveno območje«(območje Natura 2000) ter potencialno posebno ohranitveno območje (glej sliko 10). 18

Slika 8: Posebno varstveno območje (Natura 2000) Vir: Načrt upravljanja KPSS, 2011, str. 93 Slika 9: Potencialni posebni ohranitveni območji (potencialni območji Natura 2000) Vir: Načrt upravljanja KPSS, 2011, str. 94 Ne nazadnje KPSS spada, kot prvo slovensko mokrišče, tudi pod Ramsarsko lokaliteto. 19

V načrtu upravljanja KPSS (2011, str. 5) je za obdobje 2011 2021 Krajinski park Sečoveljske soline podlagi 11. člena Uredbe razdeljen na tri varstvena območja:»1. območje je območje s primarno varstveno namembnostjo, na katerem ni dovoljeno opravljati gospodarskih dejavnosti; 2. območje je območje, na katerem je zaradi varstva naravnih vrednot obvezno tradicionalno izvajanje solinarstva, druge dejavnosti pa se opravljajo le, če ne ovirajo varstva naravnih vrednot v parku oziroma dejavnosti tradicionalnega solinarstva; 3. območje: območje, na katerem se poleg varstva naravnih vrednot štejejo za prednostne tudi tradicionalni načini rabe in opravljanja dejavnosti, če se opravljajo v obsegu in na način, ki ne ogroža naravnega ravnovesja v parku.«po določilih zakona mora zavarovana območja upravljati upravljavec. Zavarovano območje je treba upravljati na podlagi načrta upravljanja, če je tako določeno v aktu o zavarovanju. V načrtu upravljanja parka sta opredeljena tudi vizija varstva parka ter njegov razvoj na nadaljnje obdobje desetih let. Prav tako so določeni tudi cilji razvoja parka. Načrt upravljanja KPSS sloni na določilih spodaj omenjenih treh pravnih aktov, in sicer so to: uredba o Krajinskem parku Sečoveljske soline (Uradni list RS, št. 29/01), uredba o koncesiji za rabo naravne vrednote Sečoveljskih solin in o koncesiji za upravljanje Krajinskega parka Sečoveljske soline (Uradni list RS, št. 11/02), koncesijske pogodbe za upravljanje Krajinskega parka Sečoveljske soline in rabo naravne vrednote Sečoveljske soline, sklenjene med Vlado Republike Slovenije in podjetjem Soline (Podjetje za pridelavo soli, d. o. o., z dne 22. 7. 2003 točka 2.3) (Načrt upravljanja KPSS, 2011). 20

1.4 Naravni spomenik 1.4.1 Opredelitev naravnega spomenika V Slovarju slovenskega knjižnega jezika SSKJ so definirani naslednji pojmi:»naraven nanašajoč se na naravo«(sskj, 1994).»Naravni spomenik primerek žive ali nežive narave, ki ima zaradi značilne oblike ali redkosti poseben kulturni, znanstveni pomen«(sskj, 1994). Po 64. členu Zakona o ohranjanju narave (Ur. l. RS, št. 96/2004) je naravni spomenik definiran kot območje, ki vsebuje eno ali več naravnih vrednot, ki imajo izjemno obliko, velikost, vsebino ali lego ali so redek primer naravne vrednote. 64. člen Zakona o ohranjanju narave prav tako določa, da je na omenjenem območju prepovedano izvajati različne posege v naravo, ki bi na kakršen koli način lahko poškodovali, poslabšali, spremenili ali uničili vrednoto. Prav tako je prepovedano spreminjati stanje na način, da se spremeni, uniči ali poškoduje naravna vrednota ali se zmanjša njen estetski pomen. Akt o zavarovanju na območju lahko prepove oziroma omeji naslednje: izvajanje posegov v prostor, odkopavanje ali zasipavanje terena, odkopavanje ali odnašanje kamnin, mineralov ali fosilov, odlaganje odpadkov in odvajanje odpadnih voda, spreminjanje vodnega režima, odvzemanje naplavin, povzročanje vibracij in eksplozij, gospodarsko izkoriščanje naravnih virov, plovbo in sidranje, promet z motornimi vozili in plovili, letanje pod določeno višino, vzletanje ali pristajanje zrakoplovov, lov in ribolov ter nabiranje rastlin in živali, spreminjanje vegetacije, raziskovanje in odnašanje raziskovalnega materiala iz narave, športno-rekreativne dejavnosti, 21

postavljanje reklamnih in drugih označb, obiskovanje in ogledovanje, kurjenje, opravljanje vojaških aktivnosti, vse druge dejavnosti, ki lahko bistveno ogrozijo zavarovano območje. 1.4.2 Naravni spomenik Jovsi Zaščiteno območje Jovsi ter Dobrava ležita v vzhodnem delu Slovenije, na obrobju s sosednjo državo Hrvaško (glej sliko 12), v spodnjem delu reke Save in Sotle. Območje je znotraj občine Brežice, od Ljubljane pa je oddaljeno 120 km vzhodno (glej sliko 11). Velikost celotnega območja znaša 2902 ha (Hudoklin, 2007). Slika 10: Karta zaščitenega območja Dobrava - Jovsi Vir: ZRSVN, 2016 22

Slika 11: Geografska lega Jovsov v Sloveniji Vir: ZRSVN, 2016 Občinski svet je dne 14. 9. 1995 na podlagi 18. člena Zakona o naravni in kulturni dediščini (Uradni list SRS, št. 1/81, 8/90, 26/92) in 17. člena statuta Občine Brežice (Ur. l. RS, št. 38/95) sprejel odlok o razglasitvi območja Jovsi za naravni spomenik (Uradni list, 2016). Krajinski park Jovsi ima poleg statusa naravnega spomenika tudi naslednje naravovarstvene statuse: Ekološko pomembno območje (Ur. l. št. 48/04), Posebno varstveno območje (območje Natura 2000) (Ur. l. št. 49/04), Naravna vrednota (državnega pomena) (Ur. l. št. 111/04), Predlog za Ramsarsko lokaliteto (ZRSVN, 2016). Po 5. členu Odloka o razglasitvi območja Jovsi za naravni spomenik (Ur. l. RS., št. 58/1995) so cilji zavarovanja naravnega spomenika: ohranitev ekosistema z avtohtonimi rastlinskimi in živalskimi vrstami, ohranitev značilne krajinske podobe, ohranitev obstoječe kmetijske rabe prostora, znanstveno-raziskovalno in študijsko-demonstracijsko delo, popestritev turistične ponudbe območja (Uradni list, 2016). 23

Zaradi naravnih danosti in ekstenzivnega kmetijstva so tu svoj življenjski prostor našle številne redke in ogrožene rastlinske in živalske vrste. Med slednjimi še posebej izstopajo ptice in dvoživke. Jovsi so zavarovani kot naravni spomenik ter skupaj z gozdom Dobrava tvorijo posebno varovano območje Nature 2000. Odlikujeta ju pestrost in povezanost številnih manjših vodnih habitatov. Na poti v Jovse lahko spoznamo: izvire v gozdu, gozdne luže, potok in mlako. To so ključni življenjski prostori dvoživk, ki služijo bodisi kot mrestišča, prehranjevališča, del selitvene poti, zatočišča ali celo prezimovališča vitalnim populacijam dvoživk. Slika 12: Jovsi Vir: ZRSVN, 2016 Jovsi (glej sliko 13) so obsežna, 460 ha velika poplavna ravnica vzdolž reke Sotle med Kapelskimi goricami. Pred regulacijo Sotle so bili redno poplavljeni. Zaradi občasnih ojezitev naj bi območje dobilo prvotno nemško ime Jauchsee ali gnojnično jezero, iz katerega je nastalo ime Jovsi. Hidrološke razmere so posledica rečnega režima Sotle, visoke podtalnice, predvsem pa slabo prepustnih glinenih tal, na katerih zastaja površinska voda. Vodo iz Jovsov odvaja regulirana Šica. V nekdanjih ostankih rečnih meandrov je ohranjenih več vodnih teles. Odprti svet močvirnih travišč z mozaikom grmišč in dreves predstavlja eno najlepše ohranjenih tovrstnih kulturnih krajin v Sloveniji. So podoba stoletnega sožitja narave in človeka. Svojevrstne naravne razmere in tradicionalen način kmetovanja ohranjajo edinstvene in danes močno ogrožene življenjske prostore. Naravovarstveno so najpomembnejši mokrotni travniki, ki predstavljajo eno 24

izmed najlepše ohranjenih kulturnih krajin mokrotnih travnikov. Zaradi pozne košnje in ekstenzivne rabe to območje odlikuje velika pestrost rastlinskih in živalskih vrst. Največje bogastvo je velika množica, preko 60 različnih gnezdilk. V Jovsih gnezdijo tri izmed najbolj redkih in ogroženih ptic v Sloveniji, in sicer kozica (Gallinago gallinago), zlatovranka (Coracias garrulus) in črnočeli srakoper (Lanius minor). Gnezdi pa tudi kosec (Crex crex), v svetovnem merilu ogrožen in izginjajoč ptič (glej sliko 14). Med 132 rastlinskimi vrstami so v Jovsih tudi nekatere redke vrste: navadni kačji jezik (Ophioglossum vulgatum), močvirska kukavica (Orchis palustris), navadna vodna lečica (Lemna minor) idr. Zaradi številnih hidromelioracij so Jovsi eno redkih še ohranjenih območij močvirnih in vlažnih travišč v Spodnjem Posavju. Ker so tako enkratni, so od leta 1995 zavarovani kot naravni spomenik. Jovsi so ključen življenjski prostor kosca (Crex crex) v panonskem delu Slovenije. Kosec je v Sloveniji močno ogrožen, njegov obstoj pa negotov. Jovsi so prav zaradi prisotnosti kosca uvrščeni v evropsko ekološko omrežje Natura 2000, kar nas obvezuje, da storimo vse potrebno za dolgoročno ohranjanje narave (Zorčič, 2007). Slika 13: Ogroženi Kosec (Crex Crex) Vir: ZRSVN, 2016 25

1.5 Vključenost območja Jovsi v turistično ponudbo Krajinski park Jovsi v KS Kapele predstavlja največji turistični potencial. Zaradi vzajemnega sodelovanja Krajevne skupnosti Kapele ter krajevnega turističnega društva je območje Dobrave in Jovsov postalo zelo zanimivo ter privlačno za turistični obisk. V letu 2001 so tako uredili učno pot, tako imenovano Koščevo pot. V letu 1996 so ustvarili zloženko»jovsi«, v kateri je predstavljeno celotno zaščiteno območje, ter v letih 2003 in 2004 tiskano gradivo za skupine in učence šol»koščeva pot v Jovse«(Pšeničnik, 2014). Pri vključevanju v turistično ponudbo in dopolnjevanju te v kraju sodelujejo različni deležniki. Laktić (2012, str. 20) tako pravi:»turistično ponudbo, vezano na obisk naravnih vrednot, dopolnjujejo različni ponudniki v kraju: kmečki turizem, zidanice, različne storitvene dejavnosti in turistične prireditve, [ ]«. V Krajevni skupnosti Kapele se čez leto odvija mnogo različnih prireditev za vsak segment obiskovalcev. Tako se na vaškem trgu odvijajo naslednje prireditve: Poletni koncert Pihalnega orkestra Kapele, žegnanje konj na dan sv. Štefana v organizaciji Konjerejskega društva ter proslava ob materinskem dnevu v gasilskem društvu Kapele v organizaciji domače osnovne šole, več koncertov Moškega pevskega zbora Kapele, Vokalne skupine Iris in ljudskih pevcev v farni cerkvi in ne nazadnje božično-novoletni koncert Pihalnega orkestra Kapele, ki se organizira v Termah Čatež (Urek, I., osebna komunikacija, 4.12.2016). Januarja 2005 se je začel izvajati projekt»natura 2000 v Sloveniji«, ki je bil zaključen leta 2007. V projekt je bilo vključenih 5 zavarovanih območij med njimi tudi Krajinski park Jovsi. Izdelana je bila predstavitvena brošura v angleškem in slovenskem jeziku (glej sliko 16), na območju so bile postavljene informacijske table (glej sliko 15), izvedene so bile novinarske konference ter otvoritve ob zaključku projekta. Dosedanji promocijski material KS Kapele so dopolnili s še štirimi zloženkami. Turistično ponudbo so tako dopolnili s postavitvijo opazovalnega stolpa ter informacijsko sobo v osnovni šoli Kapele (ZRSVN, 2007). 26

Slika 14: Informativna tabla Jovsi Vir: ZRSVN, 2016 Slika 15: Brošuri o Jovsih Vir: Natura 2000, 2016 27

Krajinski park Jovsi pa ima vendarle zelo majhno obiskanost. To bi bilo mogoče pripisati slabi uporabi naravnih vrednot, ki se porajajo v krajinskem parku, in neznanju uporabe teh ter nezanimivi oziroma neprivlačni infrastrukturi, ki bi bila privlačna za obiskovalce območja. Letno tako obisk znaša nekaj manj kot 1000 obiskovalcev. Prevladujejo predvsem Slovenci, ki jim sledijo Hrvati ter nato Madžari ter grški obiskovalci. Največje število obiskov je otrok iz srednje šole, medtem ko je najmanj osnovnošolskih otrok ter otrok iz vrtcev. V nadaljevanju je pod sliko 7 število obiskov predstavljeno s pomočjo grafa (Laktič, T., 2012). Slika 16: Prikaz obiska po polletjih v letu 2012 Vir: Laktić, 2012, str.10 Iz grafa je razvidno, da je bilo največ obiskov, tako odraslih kot otrok iz vrtca, osnovne ter srednje šole, v drugem polletju. Obiskov je bilo v tem času malo več kot 400. Dijakov je bilo največ v prvem polletju, medtem ko je bil obisk odraslih zelo nizek in je bil v drugem polletju veliko večji. Obisk osnovnošolskih otrok in otrok iz vrtca pa je v obeh polletjih približno enak. 28

1.5.1 Koščeva pot Spoznavanju pestrosti narave v Jovsih je namenjena Koščeva pot (glej sliko 18) v Jovse, kilometer dolga markirana pešpot, ki vodi iz središča Kapel po kolovozu mimo vinogradov in po gozdnem pobočju do opazovalnega stolpa ob učni mlaki na obrobju Jovsov. Od tu se lahko z daljnogledi in teleskopi spremlja življenje ptic, dvoživk in sesalcev v okolici. Ob poti so urejene informativne točke, ki so opremljene z informativnimi tablami, s pomočjo katerih se podrobneje spoznajo značilnosti gozda, pomen ohranjanja gozdnih luž ter rastlinstvo in živalstvo Jovsov. Slika 17: Koščeva pot Vir: ZRSVN, 2016 Da bo sprehod po Koščevi poti še večji raziskovalni in pedagoški izziv, so za pouk v naravi na voljo naslednji tematski delovni listi: gozd in drevesa: spoznavanje značilnih drevesnih in grmovnih vrst ob Koščevi poti ter gozdnega ekosistema, drevesa z dupli: spoznavanje pomena ohranjanja starih dreves z dupli in živali, ki so od njih odvisne, zelene rastline: spoznavanje zelnatih rastlin v gozdu na mokrotnem travniku in na obrobju mlake, 29

dvoživke: prepoznavanje vloge mokrišč v življenju dvoživk, s poudarkom na urhu in močeradu, ptice: prepoznavanje življenjskih prostorov ptic ob poti in seznanitev s splošno razširjenimi vrstami (ZRSVN, 2016). V osnovni šoli Kapele je med drugim za obiskovalce pripravljena tudi informacijska soba (glej sliko 19), ki je podprta s sodobno računalniško infrastrukturo (Kapele, 2016). Zasnoval jo je Zavod Republike Slovenije za varstvo narave in je ena od akcij projekta LIFE, ki se izvaja na območju Dobrave in Jovsov. Večpredstavno sobo upravlja Krajevna skupnost Kapele, ki izvaja različne dejavnosti, ki so povezane z izobraževanjem, izvajanjem turizma ter promocijo kraja. Soba je namenjena tako rekoč vsem generacijam obiskovalcev, od osnovnošolskih skupin do upokojencev. Obiskovalci si ob prihodu v sobo ogledajo kratek 20-minutni predstavitveni film o Dobravi in Jovsih. V filmu se predstavijo ogrožene in zavarovane ptice, dvoživke, rastline itd. V informacijski sobi so za boljše spoznavanje razobešene tudi fotografije, tako zaščitenega območja kot tudi kraja Kapele ter njegove ponudbe. Na voljo sta tudi dva večpredstavna stolpa (ZRSVN, 2016). Soba predstavlja tudi izhodišče za različne poti po naravi. Od tu namreč lahko obiskovalci, ki si želijo krajino ogledati v naravi, nadaljujejo svojo pot po urejenih pohodniških poteh (Kapele, 2016). Slika 18: Večpredstavna info soba v Kapelah Vir: Krajevna skupnost Kapele, 2011 30

Pot lahko obiskovalci zaključijo z ogledom iz opazovalnega stolpa (glej sliko 20), ki je postavljen sredi Jovsov (Kapele, 2016). Slika 19: Opazovalni stolp Vir: Krajevna skupnost Kapele, 2011 Jovsi so vključeni v do zdaj izdelano številno promocijsko gradivo ter dokumente in so že nekaj časa zelo prepoznavna turistična naravna znamenitost občine Brežice ter Posavja. S. Halilović (osebna komunikacija, 7. 12. 2016). V zdaj izdelanem promocijskem materialu in spletnih straneh je Krajinski park Jovsi omenjen samo enkrat in vsebina je zelo skopa. Po našem mnenju so Jovsi videni kot turistična destinacija, saj se v dokumentih pristojnih organizacij omenjajo, vendar zelo malo. 31