UNIVERZA V MARIBORU

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA KMETIJSTVO IN BIOSISTEMSKE VEDE Jasmina MASILO UGOTAVLJANJE TEHNOLOŠKIH LASTNOSTI ODPORNIH SORT VINSKE TRTE 'MONARCH' IN 'RONDO' DIPLOMSKO DELO Maribor, 2015

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA KMETIJSTVO IN BIOSISTEMSKE VEDE VINOGRADNIŠTVO, VINARSTVO IN SADJARSTVO Jasmina MASILO UGOTAVLJANJE TEHNOLOŠKIH LASTNOSTI ODPORNIH SORT VINSKE TRTE 'MONARCH' IN 'RONDO' DIPLOMSKO DELO Maribor, 2015

POPRAVKI:

III Komisijo za zagovor in oceno diplomskega dela sestavljajo: Predsednik: izr. prof. dr. Stanislav TOJNKO Mentor: izr. prof. dr. Stanko VRŠIČ Član/somentor: mag. Borut PULKO Lektor: Nina Šimanovič, dipl. med. štud ang. in dipl. slov. Diplomsko delo je rezultat lastnega raziskovalnega dela. Datum zagovora: junij 2015

IV Ugotavljanje tehnoloških lastnosti odpornih sort vinske trte 'Monarch' in 'Rondo' UDK: 634.836(043.2)=163.6 V letu 2009 smo na Univerzitetnem centru za vinogradništvo in vinarstvo Meranovo Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede ugotavljali tehnološke lastnosti dveh odpornih sort vinske trte 'Monarch' in 'Rondo'. Spremljali s mo fenofaze in dozorevanje grozdja, merili klorofil, temperature listne površine, mladike, jagode in zraka, analizirali grozdni sok ter rezultate primerjali s kontrolno sorto 'Modri pinot'. Ocenili s mo napad peronospore na listih (odporni sorti sta bili brez tretiranja proti boleznim, pri kontrolni sorti pa je bilo varstvo po integrirani pridelavi grozdja ). Glede na razvoj fenofaz smo ugotovili, da je najhitrejša v razvoju sorta 'Rondo', sorta 'Monarch' pa glede na kontrolno sorto 'Modri pinot' v razvoju nekoliko zaostaja (p 0,05). Odporni sorti sta imeli v listih manjšo vrednost klorofila kot kontrolna sorta 'Modri pinot' (p 0,05). Pri merjenju temperatur s mo ugotovili, da je pri temperaturi zraka 28 C najnižja povprečna temperatura v listih (25,1 C), nekoliko višja v mladikah (25,4 C) in najvišja v jagodah (26,1 C) (p 0,05). Največjo maso jagod je imela sorta 'Rondo' (207 g), sorta 'Monarch' 188 g, najmanjšo pa sorta 'Modri pinot' (168 g). Okuženost s peronosporo je bila pri sorti 'Rondo' večja (45,8 %) kot pri sorti 'Monarch' (23,3 %). Pri analizi mošta smo ugotovili, da je bila vsebnost skupnih titracijskih kislin najvišja pri sorti 'Monarch' (7,6 g/l), ph vrednost je bila višja pri sorti 'Rondo' (3,8), najvišjo vsebnost jabolčne kisline pa je imela kontrolna sorta 'Modri pinot' (2,9 g/l). Ključne besede: vinska trta, odporne sorte, 'Monarch', 'Rondo' OP: VIII, 34 s., 1 slika, 2 pregl., 14 graf., 30 ref. Establishing technological properties of resistant grape varieties Monarch and Rondo In the year 2009 technological properties of two grape varieties Monarch and Rondo were being determined at the University centre for viticulture and enology Meranovo of the Faculty of Agriculture and Life Sciences. We monitored the phenophases and grape ripening, measured chlorophyll, leaf surface, bud, berry and air temperatures and analysed the grape juice. The results were compared to the ones of the control grape variety Pinot noir. We also assessed the extent of downy mildew on the leaves (the resistant varieties were without treatment against diseases, the control variety was grown according to the integrated grape production). Based on the phenophases development, we determined that the variety Rondo is fastest in development, and the variety Monarch falls behind in development somewhat when compared to the control variety in comparison to the control variety Pinot noir (p 0.05). In regards to temperature measuring, we determined that the lowest average temperature was in the leaves (25.1 C), somewhat higher in the buds (25.4 C) and highest in the berries (26.1 C) at air temperature of 28 C (p 0.05). The highest berry mass was found in the variety Rondo (207 g), followed by Monarch (188 g), and Pinot noir having the lowest mass at 168 g. Downy mildew infection was more widespread in the variety Rondo (45.8 %) than in Monarch (23.3 %). Must analysis showed that the content of titrable acids (7.6 g/l) was higher in the variety Monarch ph content was highest in the variety Rondo (3.8), and the control variety Pinot noir had the highest content of malic acid (2,9 g/l). Key words: vine, resistant varieties, Monarch, Rondo NO: VIII, 34 P., 1 Picture, 2 Tab., 14 Graph., 30 Ref.

V Kazalo vsebine 1 UVOD... 1 2 PREGLED OBJAV... 2 2.1 Interspecifične sorte vinske trte... 2 2.2 Izkušnje z interspecifičnimi sortami v tujini... 3 2.3 Tehnološke lastnosti interspecifičnih sort v tujini... 5 3 MATERIAL IN METODE DELA... 7 3.1 Poskusni vinograd... 7 3.2 Sorta 'Rondo'... 7 3.3 Sorta 'Monarch'... 8 3.4 Sorta 'Modri pinot'... 8 3.5 Metode dela... 8 3.6 Vremenske razmere v letu 2009... 11 3.7 Statistična obdelava podatkov... 13 4 REZULTATI Z RAZPRAVO... 14 4.1 Spremljanje razvojnih faz... 14 4.2 Merjenje intenzivnosti barve listov... 15 4.3 Temperatura listov... 16 4.4 Temperatura listov, mladik, jagod in zraka... 18 4.5 Dozorevanje grozdja... 19 4.5.1 Masa 100 jagod...19 4.5.2 Vsebnost sladkorja v grozdnem soku...20 4.5.3 ph vrednost grozdnega soka...21 4.5.4 Vsebnost skupnih titracijskih kislin v grozdnem soku...22 4.6 Ocenjevanje peronospore na listih... 24 4.7 Analiza sladkorja v grozdnih jagodah... 25 4.8 Trgatev... 26 4.8.1 Mehanska sestava grozda...26 4.8.2 Masa 100 jagod...27 4.9 Meritve mošta v času fermentacije... 28 5 SKLEPI... 31 6 VIRI... 32

VI Kazalo preglednic Preglednica 1: Povprečje fenofaz pri sortah 'Rondo', 'Monarch' in 'Modri pinot' od 9. aprila do 3. junija 2009.... 15 Preglednica 2: Temperatura lista na trinajstih različnih merilnih mestih glede na čas meritve... 17 Kazalo grafikonov Grafikon 1: Povprečne mesečne temperature in skupna količina padavin po mesecih v letu 2009, izmerjene na klimatološki postaji Maribor Tabor po modificiranem Walterjevem in Gaussenovem klimadiagramu v razmerju 1:4 (meteo.si 31. avg. 2012).... 12 Grafikon 2: Intenzivnost barve listov, izmerjena pri sortah 'Rondo', 'Monarch' in 'Modri pinot' v letu 2009... 16 Grafikon 3: Temperature listov, mladike, jagode in zraka, merjene v različnih časovnih intervalih.... 19 Grafikon 4: Masa 100 jagod v g pri posameznih sortah v času dozorevanja grozdja.... 20 Grafikon 5: Vsebnost sladkorja v grozdnem soku ( Oe) v času spremljanja dozorevanja grozdja do trgatve v letu 2009.... 21 Grafikon 6: ph-vrednosti grozdnega soka v času od dozorevanja grozdja do trgatve v letu 2009.. 22 Grafikon 7: Vsebnost skupnih titracijskih kislin v g/l v času od dozorevanja grozdja do trgatve v letu 2009... 23 Grafikon 8: Okuženost listne površine s peronosporo po sortah (v %) 19. septembra 2009.... 24 Grafikon 9: Vsebnost sladkorja v jagodah pri sorti 'Rondo' in 'Monarch' na zgornji in spodnji strani vrste, sončni in senčni strani grozda ter zgornji in spodnji polovici grozda v letu 2009.... 25 Grafikon 10: Povprečna masa jagod in masa pecljevine (g) ter število jagod pri sortah 'Rondo' in 'Monarch' v letu 2009.... 27 Grafikon 11: Masa 100 jagod, masa pečk na 100 jagod in število pečk na 100 jagod pri sortah 'Rondo' in 'Monarch' na dan trgatve v letu 2009.... 28 Grafikon 12: Vsebnost skupnih titracijskih kislin v g/l pri posameznih sortah v času fermentacije v letu 2009... 29

VII Grafikon 13: ph-vrednosti v moštu pri posameznih sortah v času fermentacije v letu 2009... 29 Grafikon 14: Vsebnost jabolčne kisline v g/l pri posameznih sortah v času fermentacije v letu 2009.... 30 Kazalo slik Slika 1: List sorte 'Rondo' z označenimi trinajstimi merilnimi mesti.... 10

1 1 UVOD Evropska vinska trta (Vitis vinifera subsp. vinifera L.) je glede na klimatske spremembe izpostavljena vse več boleznim in škodljivcem, z njimi pa se povečujejo tudi potrebe po varstvu pred njimi. Kemična industrija proizvaja vse več fitofarmacevtskih sredstev (FFS) s tem se povečuje onesnaževanje okolja, vedno več ostankov pesticidov pa najdemo tudi na grozdju. Na zmanjšanje negativnih vplivov na naš življenjski prostor in zdravje človeka lahko v veliki meri vpliva tudi vzgoja in preizkušanje novih odpornih (interspecifičnih) sort, ki bi jih lahko gojili z omejeno uporabo FFS. Odpornost je še posebej pomembna za namizne sorte grozdja, kjer je bistveno, da so jagode brez ostankov FFS (Hajdu in sod. 2007). Nove interspecifične sorte morajo biti odporne (ne smejo prezgodaj brsteti) na nizke zimske temperature in na spomladanske pozebe, pokazati morajo realne tržne vrednosti kakovosti vina, soka ali namiznega grozdja, biti morajo odporne na bolezni ter imeti uravnoteženo razmerje med dozorevanjem lesa in grozdja (Sivcev in sod. 2010). Zaradi manj pogostega škropljenja pomeni sajenje odpornih sort zmanjšano uporabo fungicidov (lahko tudi bakra), zmanjšano število delovnih ur ter zbitost tal (Basler in Pfenninger 2003). Znižajo se tudi proizvodni stroški (Jörger in sod. 2004). Namen diplomskega dela je bil proučiti tehnološke in uvološke lastnosti dveh interspecifičnih sort vinske trte 'Rondo' in 'Monarch' ter jih primerjati s standardno sorto 'Modri pinot' v naših klimatskih razmerah, kjer so količine padavin višje kot tam, kjer sta bili prvotno vzgojeni. Osnovna hipoteza naloge je bila, da imata v primerjavi s standardno sorto proučevani interspecifični sorti primerne pridelovalne lastnosti.

2 2 PREGLED OBJAV 2.1 Interspecifične sorte vinske trte Za odporne sorte se uporabljajo različni izrazi kot so hibridi, interspecifične sorte (ICsorte) ali na glivične bolezni odporne sorte. Interspecifična sorta je botanični izraz, ki pomeni, da gre za sorte, pridobljene s križanji med vrstami (lat. inter species). To pomeni, da gre za medvrstno križanje, pri čemer gre pri vzgoji novih sort vinske trte največkrat za križanje evropske trte (Vitis vinifera L.) in nekaterih ameriških ali azijskih vrst iz rodu Vitis (Basler 2003). V preteklih letih se je ekološko vinogradništvo razvijalo v vseh vodilnih vinogradniških državah širom sveta. Vsi vidiki ekološkega vinogradništva se izvajajo z namenom, da bi izboljšali kakovost in zdravstveno varstvo vinskih in namiznih sort (Sivcev in sod. 2010). Vinogradniki so pripravljeni razširiti sedanje površine vinogradov s sajenjem novih odpornih sort, ker so se odločili za ekološko vinogradništvo, zaradi problemov z glivičnimi okužbami, ali pa ker so njihovi vinogradi preveč oddaljeni, nedostopni in na strmih pobočjih (Rebholz 1998). Rezultati raziskav kažejo, da se bo sajenje odpornih sort in okolju prijazno vinogradništvo v prihodnosti še razširilo. Uspešna uporaba odpornih sort je zaenkrat v praksi še redek pojav, vendar zaradi pozitivnih okoljskih vplivov in znižanja proizvodnih stroškov lahko pričakujemo porast. (Jӧrger in sod. 2004). Zaradi podnebnih razmer v številnih vinogradniških območjih na svetu, kjer povprečna letna količina padavin znaša od 800 do 2000 mm, je izbira sort za ekološko vinogradništvo zelo omejena. Takšne razmere zahtevajo številna tretiranja s fungicidi, kar pa v ekološkem vinogradništvu predstavlja velik problem. Zato je med ekološkimi vinogradniki vse večje zanimanje za sajenje bolj odpornih sort vinske trte, pri katerih je potrebnih veliko manj, ali pa v posameznih ugodnejših letih, celo nič tretiranj s fungicidi. Pri t. i. slepih degustacijah so ugotovili, da so vina, pridelana iz odpornih sort, senzorično primerljiva z vini iz

3 tradicionalnih evropskih sort. Zato je potrebno v ekološkem vinogradništvu vzpodbujati uvajanje in uporabo tovrstnih odpornih sort. To bi posledično pomenilo tudi manjšo uporabo bakra, manj delovnih ur in manjšo zbitost tal (Basler in Pfenninger 2003). 2.2 Izkušnje z interspecifičnimi sortami v tujini Na območju okoli Züriškega jezera v Švici so klimatske razmere zelo primerne za selekcijo sort, ki so odporne na peronosporo. Tamkajšnji pogoji so idealni za nastanek peronospore in omogočajo strogo selekcijo že v zgodnji fazi testiranja. Ocenjevanje poteka pred trgatvijo, ko je napad s peronosporo največji, ocenjuje pa se z lestvico od 1 (ni okužbe) do 9 (zelo močna okužba). Za tamkajšnje razmere je primernih 25 do 30 sort. Primerne so bele sorte 'Seyval blanc', 'Soleil blanc', 'Vidal blanc', 'Johanniter', 'Solaris', 'Brönner', 'Saphira', 'Bianca', 'Fr.242-73', 'Fr.392-83', 'Fr.398-80', 'Fr.427-82', 'Chardonel', 'VB 32-7', 'VB 89-10-16/89-3' in rdeče sorte 'Léon Millot', 'Maréchal Foch', 'Landal', 'Chancellor', 'Chambourcin', 'VB 85-1', 'Regent', 'VB Cabernet Jura (5-2)', 'VB Ju.-25', 'Fr. 377-83', 'Fr. 428-82', 'Fr. 437-82', 'Fr. 484-87', 'Fr. 487-88' ('Monarch'), 'Roesler', in 'Rathay'. Opozarja se na to, da je nevarnost napada in okužbe s peronosporo in drugimi boleznimi odvisna od sorte, lokacije, leta, vzgoje in rezi. Pri pridelovalcih je zelo pogosto mišljenje, da so odporne sorte popolnoma imune na bolezni, kar pa ne drži, saj so te sorte na bolezni le bolj odporne (Basler in Pfenninger 2003). V letih od 2007 do 2009 so na Češkem proučevali štiri nove rdeče vinske sorte vinske trte, odporne na glivične bolezni, in sicer križance sort 'Merlan' x 'Tratava' ('Cerason', 'Laurot', 'Kofranka' in 'Marion'). Ugotovili so, da je pri njihovih sortah za izboljšanje kakovosti grozdja med rastno dobo priporočljivo zmanjšati pridelek z redčenjem ter da so nove sorte priporočljive za ekološko pridelavo rdečih vin (Pavloušek 2010). Kot poročajo Heibertshausen in sod. (2010), je sajenje odpornih sort na primernih legah ključnega pomena za ekološko vinogradništvo, saj v petih letih intenzivnih raziskav še niso razvili strategije za zatiranje peronospore, ki ne bi vsebovala bakrenih pripravkov.

4 Na Inštitutu Freiburg v Nemčiji so od leta 1934 do danes vzgojili 15 vinskih in 4 namizne interspecifične sorte. Vzgojili so bele vinske sorte 'Brönner', 'Helios', 'Johanniter', 'Merzling', 'Muscaris', 'Solaris' in 'Souvignier gris' ter rdeče vinske sorte 'Baron', 'Prior', 'Monarch', 'Cabernet Cantor', 'Cabernet Carbon', 'Cabernet Carol', 'Cabernet Cortis' in 'Piroso'. V Nemčiji je bilo z naštetimi sortami iz Freiburga med letoma 1986 in 2008 posajenih okoli 165 ha vinogradov, od tega je bilo 79 ha posajenih z belimi sortami in 87 ha pa z rdečimi sortami. V drugih državah (Avstrija, Švica, Danska, Italija, Anglija, Nizozemska, Poljska, Rusija in Ukrajina) je bilo z naštetimi sortami zasajenih okoli 160 ha vinogradov. Največ teh vinogradov se nahaja na Badenskem in v Rusiji, najmanj pa na območju Nahe (vinorodna pokrajina v Nemčiji) in v Angliji. Med belimi sortami je najbolj razširjena sorta 'Solaris', med rdečimi pa 'Cabernet Cortis' (Jӧrger in sod. 2009). V Avstriji sta bili do nedavnega za pridelavo vina dovoljeni interspecifični sorti 'Rösler' in 'Rathay'. Z letom 2010 se je stanje povišalo na sedem sort, tj. 'Brönner', 'Cabernet blanc', 'Johanniter', 'Muscaris', 'Souvignier gris', 'Cabernet Jura' in 'Regent'. Za te sorte ni dovoljena uporaba oznake geografskega porekla. Pri omenjenih sortah je število tretiranj proti glivičnim okužbam 60 100 % zmanjšano (Renner 2011). Anonimni avtor navaja (Die Winzer Zeitschrift 2005), da so na delavnici v Mülheimu proučevali možnosti za gojenje odpornih sort na tem območju in ugotovili, da imajo predvsem rdeče sorte dobre možnosti. Med njimi posebej omenjajo sorti 'Rondo' in 'Monarch', izpostavili pa so tudi sorti 'Regent' in 'Prior'. Sajenje novih odpornih rdečih vinskih sort, kot so 'Baron', 'Prior', 'Monarch', 'Cabernet Carol', 'Cabernet Cortis', 'Cabernet Carbon' in 'Regent', omogoča tudi nove možnosti za širok spekter različnih tipov vin, pri katerih pa bo imela ključno vlogo izbira kupcev (Burtsche 2004).

5 2.3 Tehnološke lastnosti interspecifičnih sort v tujini Wiedermann in Sütterlin (2005) sta proučevala nove sorte, ki so bile vzgojene v Freiburgu v Nemčiji, med njimi tudi sorto 'Monarch'. Ugotovila sta, da je obdobje med polno zrelostjo in prezrelostjo zelo kratko, kar se pri 'Modrem pinotu' ne dogaja. Pri stiskanju prihaja do velike vsebnosti motnih delcev, kar ni zaželeno. Pri visokih ph-vrednostih pa je potrebno skrbno kletarjenje. Na Poljskem so pri sortah 'Monarch' in 'Regent' ugotavljali vpliv kakovosti grozdja in maceracije na kakovost vina. Ugotovili so, da se sorti pri masi 100 jagod med seboj ne razlikujeta. Sto jagod 'Monarcha' je imelo maso 210 g, 'Regenta' pa 218 g. Sorta 'Monarch' je imela večjo vsebnost kislin in nižji ph od sorte 'Regent'. Pri ugotavljanju vpliva maceracije na kakovost vina so prišli do zaključka, da ima vino sorte 'Monarch' največjo vsebnost kislin po 8-dnevni maceraciji (Ochmian in Mijowska 2014). Rezultati kažejo, da je gostota mošta pri sorti 'Monarch' minimalno nižja v primerjavi s sorto 'Modri pinot'. Raziskave so pokazale tudi, da so interspecifične sorte z manj zbitimi grozdi manj občutljive na pojav botritisa (Kretz in sod. 2010). Proučevali so tudi tehnološke lastnosti, kot so čas zorenja, masa grozdov in jagod, okus jagod, rodnost ter odpornost na glivične bolezni in nizke temperature. Ugotovili so, da so interspecifične sorte manj občutljive na mraz in glivične bolezni od standardnih sort in da dosegajo odlične rezultate glede tehnoloških lastnosti za pridelavo vina (Lisek 2010). Vogel (2002) ugotavlja, da je sorta 'Rondo' primerna za manjše obrobne lege in da ima nekoliko manjšo bujnost, vendar zagotavlja dobro kakovost in ima podobne lastnosti kot sorta 'Modri pinot'. Schierer in sod. (2005) so pri sorti 'Rondo' s fermentacijo drozge raziskovali vpliv makrooksidacije na nastajanje polimernih pigmentov, barvno stabilnost in senzorično kakovost. Po fermentaciji je bila večja intenzivnost barve izmerjena pri mladih vinih, ki so bila makrooksidirana, kot pri tistih, ki niso bila. Po biološkem razkisu vina so bili rezultati

6 obratni, največja intenzivnost barve je bila izmerjena pri vinih, pri katerih ni bilo biološkega razkisa. Basler (2003) navaja, da predelava rdečih vin pri sortah križancev poteka po postopku, ki je značilen za običajno vinifikacijo rdečih vin. Pri tem je zelo pomembno upoštevanje optimalne zrelosti, kar pomeni, da vsebnost kislin naj ne bi bila nizka od 7 g/l, ph pa višji od 3,3. Na jugu Poljske so (Gastol in sod. 2012) preizkušali pet različnih vinskih sort, tj. 'Jutrzenka', 'Seyval Blanc', 'Rondo', 'Marechal Foch' in 'Muscat Odeski'. Ugotavljali so vsebnost topne suhe snovi, vsebnost skupnih polifenolov, vsebnost kalcija, kalija, natrija in cinka ter določali antioksidativni potencial s FRAP-metodo. Ugotovili so, da imata sorti 'Marechal Foch' in 'Rondo' največjo vsebnost skupnih polifenolov. Vool in sod. (2014) so proučevali vpliv foliarnega gnojenja na zrelostne parametre v severnih razmerah pri odpornih sortah 'Hasanski Sladki' in 'Rondo'. Pri sorti 'Rondo' je foliarno gnojenje povišalo vsebnost sladkorja in skupnih titracijskih kislin, prav tako je bila višja vsebnost skupnih antocianov, s foliarnim gnojenjem pa se je še povišala. Ugotovili so, da foliarno gnojenje nima vpliva na zrelost grozdja.

7 3 MATERIAL IN METODE DELA 3.1 Poskusni vinograd Poskus smo opravili na Univerzitetnem centru za vinogradništvo in vinarstvo Meranovo Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede. Vinograd je bil posajen spomladi leta 2006 na razdalji 2,4 x 1 m, na dveh ekspozicijah V in JZ, na 30 % nagibu zemljišča. Tehnološke lastnosti smo proučevali pri interspecifičnih sortah 'Monarch' in 'Rondo', kot kontrolno sorto smo uporabili standardno sorto 'Modri pinot'. 3.2 Sorta 'Rondo' 'Rondo' ali 'Geisenheim 6494-5' oz. 'GM 6494-5' je rdeča vinska sorta, ki je nastala leta 1964 s križanjem sort 'Zarya Severa' in 'Saint Laurent' ('Šentlovrenka') na inštitutu v Geisenheimu (Winegrowers Supplies 2012a). S sorto 'Rondo' je v Nemčiji posajenih 40 ha vinogradov (Anderson, 2013), v Angliji 19,6 ha, posajena pa je tudi na Švedskem, Danskem in Nizozemskem. Rast poganjkov in zalistnikov je srednje bujna, poganjki pa po navadi visijo navzdol, zato je priporočljiva visoka vzgoja. Pridelek grozdja je srednje velik. Les zelo dobro in hitro dozori, pri zimski rezi pustimo 6 oči na m 2 življenjskega prostora. Doseže srednje visoko sladkorno stopnjo, skupne titracijske kisline pa so srednje nizke. Zelo dobro je odporna na kloroze in peronosporo, nekoliko slabše na oidij. Primerne podlage so 'SO4', '5C', '125AA' in '5BB' (Winegrowers Supplies 2012a). Za sorto 'Rondo' je značilno, da zgodaj brsti in dozori. Zaradi zgodnjega brstenja je občutljiva na pozne spomladanske pozebe. Ker je križanec z Vitis Amurensis Rupr., je odporna na nizke zimske temperature (Rühl in sod. 1999). Vina sorte 'Rondo' so rubinasto rdeče barve in polnega okusa ter spominjajo na vina sort 'Modri pinot' in 'Modra portugalka' (Rühl in sod. 1997).

8 3.3 Sorta 'Monarch' Sorta 'Monarch' ali 'FR 487-88 r' je rdeča vinska sorta. Nastala je leta 1988 na Nacionalnem inštitutu za vinogradništvo v Freiburgu v Nemčiji s križanjem sort 'Solaris' in 'Dornfelder' (Winegrowers Supplies 2012b). S sorto 'Monarch' je v Nemčiji posajenih 9,95 ha vinogradov, od tega največ na Badenskem (7,48 ha), v drugih državah (Avstriji, Švici, Danski, Italiji, Nizozemskem in Poljskem) pa 3,94 ha vinogradov, od tega največ v Švici (1,71 ha) (Jӧrger in sod. 2009). Za sorto je značilna bujna rast (Wiedermann in Sütterlin 2005), dozori pa nekaj dni kasneje kot sorta 'Modri pinot' (Kretz in sod. 2010). Dobro je odporna na peronosporo ter srednje odporna na oidij. Grozd je velik, jagoda je srednje velika, brsti pa nekoliko prej od povprečja (Winegrowers Supplies 2012b). Vina sorte 'Monarch' imajo izrazit sadni vonj in so bogata s polifenoli (Spring 2005). 3.4 Sorta 'Modri pinot' 'Modri pinot' spada v zahodnoevropsko skupino sort (Proles occidentalis) in izvira iz Francije. 'Modri pinot' je v Franciji posajen na 26.000 ha, v Nemčiji na 12.000 ha in v Švici na 4600 ha površin. Brsti in zori srednje pozno do pozno, rast je srednje močna do močna, tvorba zalistnikov pa srednje močna. Grozdi so mali, valjaste oblike in zbiti, jagode pa okrogle do ovalne. Pridelek je srednji, dozorelost lesa pa dobra. Občutljiv je na gnilobo in virusna obolenja. Vino je temno rubinaste barve z rjavimi toni, aroma je močna in izrazita. Okus je žametast, poln, s fino aromo, ki spominja na grenke mandlje. Povprečen pridelek v Nemčiji znaša 80 hl/ha (Vršič, 2008). 3.5 Metode dela Pred začetkom poskusa smo označili obravnavanja, ki so bila vključena v poskus. Na poskusni parceli smo imeli štiri ponovitve, ena ponovitev je vključevala pet trsov, skupaj

9 smo imeli 20 trsov pri vsaki sorti. V času trajanja poskusa smo pri vseh v poskus vključenih trsih na poskusni parceli izvajali ampelotehnična dela (obrezovanje, vezanje šparonov, pletev, umeščanje mladik med žice, vršičkanje, zaščita grozdja z mrežo pred ptiči). V času brstenja in cvetenja smo s pomočjo BBCH-skale spremljali razvojne faze trt (skupaj šestkrat). Spremljali smo 15 trsov pri vsaki sorti. S klorofilmetrom smo opravili merjenje intenzivnosti barve listov. S pomočjo intenzivnosti barve listov lahko ocenimo tudi prehranjenost trte, predvsem prehranjenost z dušikom. Merjenje smo opravili dvakrat prvič konec julija in drugič konec avgusta. Klorofil smo izmerili na 20 trsih za vsako sorto posebej, na vsakem trsu en list na sončni strani in en list na senčni strani vrste. Vsak list smo izmerili na treh merilnih mestih, skupno 30-krat za eno ponovitev. Merili smo na listih nasproti zadnjega grozda. Aparat izmeri povprečje 30 meritev na listih. Za vsako sorto smo dobili rezultate za štiri ponovitve. Pri sorti 'Rondo' smo 25. 8. 2009 merili temperaturo listne površine. Merili smo vsako uro enkrat na isti strani vrste. Meritev smo izvedli na desetih različnih trsih, na vsakem smo izmerili en list na trinajstih različnih merilnih mestih (slika 1). Najprej smo izmerili temperaturo na listnem peclju, nato na stičišču petih glavnih listnih žil, sledila je leva stran lista pred prvo listno žilo, nato prva listna žila itn. do pete listne žile. Merili smo približno 2 cm od roba lista. Nato smo izmerili še temperaturo mladike, temperaturo jagode in temperaturo zraka. Temperaturo listov, jagod in mladik smo izmerili z laserskim termometrom, temperaturo zraka pa z digitalnim termometrom.

10 8 6 5 7 9 10 4 2 11 3 1 13 12 Slika 1: List sorte 'Rondo' z označenimi trinajstimi merilnimi mesti. V času od zorenja do trgatve smo spremljali dozorevanje grozdja tako, da smo jemali vzorce po 100 jagod (50 jagod s sončne strani in 50 jagod s senčne strani vrste) za vsako sorto. Vzorce jagod smo stehtali, izmerili sladkor in ph ter določili skupne titracijske kisline (na osnovi nevtralizacije z lugom znane koncentracije pri ph 7,0). Analize smo izvajali v vinarskem laboratoriju na UC Meranovo. Pri sortah 'Monarch' in 'Rondo' ter kontrolni sorti 'Modri pinot' smo 19. septembra ocenjevali stopnjo okuženosti listov s peronosporo. Okuženost smo ocenjevali na desetih mladikah, na 20 listih na vsaki mladiki in iz tega izračunali povprečje.

11 Pet dni pred trgatvijo smo opravili analizo sladkorja v grozdnih jagodah pri sortah 'Rondo' in 'Monarch'. Izbrali smo dva sortno tipična grozda na sončni strani vrste, enega na spodnji in enega na zgornji strani vrste. Na vsakem grozdu smo označili sončno in senčno stran ter zgornjo in spodnjo polovico, nato pa v vsaki jagodi izmerili vsebnost sladkorja z elektronskim refraktometrom. Jagode smo jemali vodoravno od peclja navzdol, najprej vse na sončni strani (zgornja, spodnja polovica), nato enako na senčni strani. Na dan trgatve 30. septembra smo najprej sneli mreže, nato pa potrgali grozdje iz petnajstih trsov, po en tipičen grozd za sorto na trs. V laboratoriju smo opravili mehansko sestavo grozda tako, da smo vsakega od petnajstih grozdov najprej stehtali, prešteli število jagod na grozd, stehtali maso jagod na grozd in maso pecljevine na grozd. Nato smo iz vzorca petnajstih grozdov odbrali vzorec 100 jagod, ga stehtali ter prešteli in stehtali pečke v 100 jagodah. Neuporabljene jagode smo združili in izmerili sladkor, skupne titracijske kisline, ph ter jabolčno kislino. Preostalo grozdje posamezne sorte smo potrgali za analizo moštov. Pobrano grozdje smo specljali, drozgo pa dali v cisterne. Drozgi smo dodali 50 mg/l SO 2 in 20 g kvasovk na 100 L drozge. V drozgi smo do stiskanja trikrat dnevno potapljali klobuk. Opravili smo tudi analizo mošta, kjer smo izmerili skupne titacijske kisline, jabolčno kislino in ph. Meritve smo izvedli v treh ponovitvah, in sicer 9. oktobra, 23. oktobra in 30. oktobra. 3.6 Vremenske razmere v letu 2009 Leto 2009 uvrščamo med deset najtoplejših, odkar v Sloveniji merimo temperaturo zraka. Večina mesecev je bila nadpovprečno toplih, najbolj so izstopali april, maj in avgust. Povprečna najnižja temperatura zraka je povsod presegla dolgoletno povprečje, v večjem delu države so bila jutra za 1 do 2 C toplejša kot običajno (Naše okolje 2009). Absolutna maksimalna temperatura je bila v Mariboru izmerjena 23. julija in je znašala 34, 9 C. Absolutna minimalna temperatura pa je 20. decembra znašala 15,7 C. Povprečna relativna vlaga je znašala 71 %, 54 dni pa je relativna zračna vlaga presegla 80 %.

Temperatura ( C) Padavine (mm) 12 Povprečna letna količina padavin je bila 1231,4 mm, maksimalna dnevna količina padavin pa 119,4 mm, dne 4. avgusta. Maksimalna višina snežne odeje je padla 3. februarja, in sicer 17 cm. V letu 2009 je bilo v Mariboru izmerjenih 22 ledenih dni z maksimalno temperaturo pod 0 C in dvanajst vročih dni z maksimalno temperaturo nad ali enako 30 C. Šest dni je bilo s točo, 51 dni s snežno odejo in 111 dni pa je bilo oblačnih takrat je bila oblačnost večja od 80 %. Podatki so bili izmerjeni v časovnem obdobju od 1. 1. 2009 do 31. 12. 2009 na klimatološki postaji Maribor Tabor na višini 275 m (Meteo 2012). Najtoplejši mesec v letu je bil julij s povprečno temperaturo 21,5 C, sledita mu avgust in junij. Najhladnejši je bil mesec januar s povprečno temperaturo 1,5 C. Največ padavin je padlo avgusta, in sicer 284 mm, sledita mu mesec junij in julij. Temperatura ( C) Padavine (mm) 80 70 60 50 40 30 20 320 280 240 200 160 120 80 10 0-10 JAN FEB MAR APR MAJ JUN JUL AVG SEP OKT NOV DEC Temperatura ( C) -1,5 1,9 6,5 13,7 17,1 18,5 21,5 21,2 17,1 10,6 6,9 1,9 Padavine (mm) 106,6 48,5 66,7 42,1 130 164,8 126,8 284 103,4 45,7 58,3 54,5 40 0-40 Grafikon 1: Povprečne mesečne temperature in skupna količina padavin po mesecih v letu 2009, izmerjene na klimatološki postaji Maribor Tabor po modificiranem Walterjevem in Gaussenovem klimadiagramu v razmerju 1:4 (meteo.si 31. avg. 2012).

13 3.7 Statistična obdelava podatkov Dobljene podatke smo vnesli v program Microsoft Office Excel. Iz delovne preglednice smo podatke prenesli v program za statistično obdelavo podatkov SPSS 21 za programsko okolje Windows. Program je iz danih podatkov izračunal aritmetične sredine in standardne odklone. Sredine proučevanih variabilnih spremenljivk smo testirali s Tukey HSD-testom s 5 % stopnjo tveganja (p 0,05).

14 4 REZULTATI Z RAZPRAVO 4.1 Spremljanje razvojnih faz Pri prvem merjenju smo pri vseh treh sortah ugotovili statistično značilne razlike. Pri sorti 'Rondo' je bilo 9. 4. 2009 že konec napenjanja očes, očesa so bila volnata, vendar še ne zelena (FF-03), medtem ko je bila sorta 'Monarch' še na začetku napenjanja očes znotraj luskolistov, torej na začetku stadija volne (FF-01). Kontrolna sorta 'Modri pinot' je bila v razvoju med omenjenima sortama. En teden kasneje med sortami nismo ugotovili statistično značilnih razlik, vse sorte so bile v stadiju, ko je bila rjava volna zelo dobro vidna (FF-05), ali pa so se videli prvi zeleni vršički (FF-07). Na dan 21. 4. 2009 so bile med vsemi tremi sortami statistično značilne razlike. Najhitrejši razvoj je bil pri sorti 'Rondo' (FF-11), ki je imela v povprečju že razvit prvi list, ki je bil odprt od poganjka. Sorta 'Monarch' je v razvoju zaostajala. Pri naslednjem merjenju razvoja listov se je sorta 'Monarch' statistično razlikovala od ostalih dveh sort v povprečju je imela odprt en list manj od ostalih dveh sort. Pri zadnjih dveh merjenjih smo ugotovili statistično značilne razlike med sorto 'Rondo' in ostalima dvema sortama. Tako na dan 20. 5. 2009 kot 3. 6. 2009 smo pri sorti 'Rondo' zabeležili hitrejši razvoj mladik. Dne 20. 5. 2009 so bili kabrnki razviti in cvetovi tesno skupaj (FF-55), medtem ko so bili pri sortah 'Monarch' in 'Modri pinot' kabrnki dobro vidni (FF-53). Dne 3. 6. 2009 so pri sorti 'Monarch' in kontrolni sorti 'Modri pinot' začele od cvetov odpadati prve kapice (FF-60), pri sorti 'Rondo' pa je bil že začetek cvetenja (FF-61), odpadlih je bilo 10 % cvetnih kapic. Kot je razvidno iz preglednice 1, smo ugotovili, da je najzgodnejša v razvoju sorta 'Rondo'. Sorta 'Monarch' v primerjavi s kontrolno sorto 'Modri pinot' v razvoju fenofaz v povprečju nekoliko zaostaja; podobno so ugotovili tudi Kretz in sod (2010).

15 Preglednica 1: Povprečje fenofaz pri sortah 'Rondo', 'Monarch' in 'Modri pinot' od 9. aprila do 3. junija 2009. DATUM 9. 4. 09 15. 4. 09 21. 4. 09 6. 5. 09 20. 5. 09 3. 6. 09 * * * * * * RONDO 3,27 ± 0.473 a 6,67 ± 0,347 a 10,80 ± 0,243 a 15,9 ± 0,228 a 55,67 ± 0,319 a 61,80 ± 0,262 a MONAR- CH 1,80 ± 0,107 b 5,93 ± 0,182 a 9,80 ± 0,107 b 14,67 ± 0,159 b 53,53 ± 0,236 b 60,00 ± 0,239 b 'M.PINOT 2,40 ± 0,131 a b 5,80 ± 0,312 a 10,13 ± 0,401 a b 15,40 ± 0,131 a 53,67 ± 0,252 b 60,47 ± 0.133 b * Različne črke pomenijo statistično značilne razlike med razvojnimi fazami pri obravnavanih sortah (P 0,05). 4.2 Merjenje intenzivnosti barve listov Iz grafikona 2 lahko razberemo, da se je v intenzivnosti barve listov kontrolna sorta 'Modri pinot' statistično razlikovala od križancev. Iz tega sklepamo, da je bila pri tej sorti pri obeh merjenjih znatno višja vsebnost klorofila v listih kot pri sortah 'Rondo' in 'Monarch'. Pri prvem merjenju, 27. julija, je bila najmanjša intenzivnost barve (280) pri sorti 'Monarch', pri naslednjem merjenju, 25. avgusta, pa pri sorti 'Rondo' (272). Kontrolna sorta 'Modri pinot' je imela pri prvem merjenju povprečno vrednost intenzivnosti barve listov 504, pri drugem merjenju pa 529.

16 600 500 a a 400 300 b b b b 200 100 0 27.7. 25.8. 'Rondo' 'Monarch' 'M.pinot' * Različne črke pomenijo statistično značilne razlike med posameznimi vrednostmi (P 0,05). Grafikon 2: Intenzivnost barve listov, izmerjena pri sortah 'Rondo', 'Monarch' in 'Modri pinot' v letu 2009. 4.3 Temperatura listov Pri prvi meritvi ob 9. uri smo zabeležili najnižjo temperaturo na levi strani lista med prvo in drugo listno žilo (22,1 C), najvišjo pa na desni strani lista med četrto in peto listno žilo (25,9 C). Na listnem peclju ter na tretji in četrti listni žili je bila temperatura enaka, med njimi pa ni bilo statistično značilnih razlik (P 0,05). Pri meritvi ob 10. uri se je najvišja temperatura pojavila na zadnjem merilnem mestu, torej za peto listno žilo (26,7 C), najnižja pa na merilnih mestih 4, 5, 9 in 10. Med merilnimi mesti 3, 6, 7 in 8 ni bilo statistično značilnih razlik (P 0,05). Pri merjenju ob 11. uri je bila najvišja temperatura zabeležena pred četrto in na četrti listni žili (26,5 C in 27,4 C), najnižja pa pred drugo ter na drugi listni žili (21,4 C). Statistično značilne razlike se ne pojavljajo na merilnih mestih 3, 4, 7 in 13 (P 0,05). Ob 13. uri je bila najnižja temperatura na listnem peclju (24 C), najvišja pa med četrto in peto listno žilo (30,4 C). Enaka temperatura je bila na prvi, drugi ter tretji listni žili (P 0,05). Pri zadnji meritvi ob 14. uri je bila najnižja temperatura

17 na listnem peclju ter med drugo in tretjo listno žilo (25,9 C), najvišja pa med četrto in peto listno žilo (30,9 C). Enake temperature lahko opazimo na merilnem mestu 3 ter na prvi, drugi in tretji listni žili (P 0,05). Najvišja temperatura lista je bila na desni spodnji polovici lista od merilnega mesta 9 do 13. Najnižja temperatura je bila na listnem peclju in na merilnih mestih 4, 5 in 6, torej na levem spodnjem delu lista. Podobne temperature se pri vseh petih meritvah pojavljajo tudi na listnih žilah (preglednica 2). Preglednica 2: Temperatura lista na trinajstih različnih merilnih mestih glede na čas meritve. Merilna mesta na 9:00 * 10:00 * 11:00 * 13:00 * 14:00 * listu 1 23,87 bcde 24,9 b 22,95 cd 24 e 25,97 e 2 24,59 abc 23,39 bcd 22,95 cd 28,7 b 28,71 c 3 24,95 ab 23,1 cd 22,04 de 25,67 cd 26,24 de 4 23,02 cdef 21,8 d 21,71 de 26,02 cd 26,7 de 5 22,1 f 22,27 d 21,43 e 27,1 c 27,77 cd 6 22,86 def 22,48 cd 21,41 e 26,5 cd 26,96 de 7 22,93 def 22,64 cd 22,6 de 25,35 de 25,93 e 8 23,86 bcde 22,61 cd 24,79 b 26,41 cd 26,25 de 9 22,63 ef 21,97 d 26,51 a 28,89 b 27,48 cde 10 24,2 bcde 22,31 d 27,43 a 29,76 ab 29,13 bc 11 25,96 a 23,3 bcd 24,34 bc 30,47 a 30,96 a 12 24,27 bcd 24,07 bc 22,66 dc 30,02 ab 30,43 ab 13 24,62 abc 26,7 a 22,25 de 27,08 c 27,63 cd * Različne črke pomenijo statistično značilne razlike med posameznimi meritvami ( P 0,05).

18 4.4 Temperatura listov, mladik, jagod in zraka Pri merjenju temperatur listov, mladik, jagod in zraka smo ugotovili, da se temperature med seboj razlikujejo. Razlike se pojavljajo tudi glede na čas meritve. Temperatura lista je bila najvišja ob 14. uri, in sicer 27,7 C (povprečje vseh trinajstih merilnih mest), prav tako tudi temperatura zraka, ki je znašala 31,2 C. Temperaturi mladike in jagode sta bili najvišji ob 13. uri. Pri prvem merjenju ob 9. uri je bil najhladnejši list s temperaturo 23,8 C, najvišja pa je bila temperatura zraka (25,1 C). Ob 10. uri je bila največja razlika ponovno med temperaturama zraka in lista, pri čemer je bil list v povprečju hladnejši za 1,2 C. Pri naslednjih treh merjenjih ob 11., 13. in 14. uri so bile med vsemi organi statistično značilne razlike v temperaturah, jagoda pa je imela višjo temperaturo od mladike, ki je bila pri prejšnjih dveh merjenjih nižja. Ob 11. uri je bil najhladnejši list s temperaturo 23,3 C (pri temperaturi zraka 29,6 C). Ob 13. in 14. uri so bile največje razlike med temperaturo zraka in temperaturo mladike. Ob 13. uri je bila razlika med njima 3 C, ob 14. uri pa 5,4 C. Najvišjo povprečno temperaturo je imela jagoda (26,1 C), ki se hitreje ogreva zaradi višje vsebnosti vode. Sledila sta mladika (25,4 C) in list (25,1 C) pri povprečni temperaturi zraka 28 C. Zelo velik dvig temperature smo zabeležili pri listu med 11. in 13. uro, ko je temperatura narasla za 4 C (P 0,05), dvig temperature zraka pa med 10. in 11. uro, ko je ta narasla za 5,2 C (P 0,05) (grafikon 3).

C 19 32 31 30 29 28 27 26 25 24 23 22 9:00 10:00 11:00 13:00 14:00 T lista T mladike T jagode T zraka Grafikon 3: Temperature listov, mladike, jagode in zraka, merjene v različnih časovnih intervalih. 4.5 Dozorevanje grozdja 4.5.1 Masa 100 jagod Pri dozorevanju grozdja smo ugotovili, da je bila masa jagod največja pri sorti 'Rondo' (207 g), sledila je sorta 'Monarch' (188 g), najmanjšo maso pa so imele jagode kontrolne sorte 'Modri pinot' (168 g). Do podobnih rezultatov je prišla tudi Fras (2010). Sorta 'Rondo' ima v povprečju za 38,3 g, sorta 'Monarch' pa za 19,6 g večjo maso jagod od kontrolne sorte 'Modri pinot' (grafikon 4). Masa 100 jagod bi se morala pri posamezni sorti povečati, vendar se je zaradi suše v času spremljanja dozorevanja pri naših meritvah zmanjšala.

g 20 220 200 180 160 140 120 100 80 60 40 20 0 'Rondo' 'Monarch' 'M. pinot' 25.8.2009 10.9.2009 19.9.2009 22.9.2009 Grafikon 4: Masa 100 jagod v g pri posameznih sortah v času dozorevanja grozdja. 4.5.2 Vsebnost sladkorja v grozdnem soku V povprečju vseh petih opravljenih meritev je imela sorta 'Rondo' (69,4 Oe) višjo vsebnost sladkorja v jagodnem soku kot sorta 'Monarch' (66,8 Oe). Najvišjo povprečno stopnjo smo izmerili pri kontrolni sorti 'Modri pinot' (73,2 Oe). Na dan trgatve, 30. septembra 2009, je bilo pri kontrolni sorti 'Modri pinot' 80 Oe, 'Monarch' 71 Oe in 'Rondo' 63 Oe. Iz grafikona 5 je razvidno, da smo na dan trgatve pri sorti 'Rondo' zabeležili znižanje sladkorja iz 75 Oe na 63 Oe, do česar je prišlo zaradi močnega pojava gnilobe, pri ostalih dveh sortah pa se je stopnja sladkorja poviševala. Pri sorti 'Rondo' se je vsebnost sladkorja v povprečju poviševala za 1 Oe na dan (25. 8. 10. 9.), potem pa je padala za 1,5 Oe na dan. Sorta 'Monarch' je imela najhitrejše povišanje vsebnosti sladkorja med 19. in 22. septembrom, in sicer za 1,3 Oe na dan, kontrolna sorta 'Modri pinot' pa na začetku dozorevanja grozdja za 1,1 Oe na dan med 25. avgustom in 10. septembrom.

Oe 21 90 80 70 60 50 40 30 20 10 25.8.2009 10.9.2009 19.9.2009 22.9.2009 30.9.2009 0 'Rondo' 'Monarch' 'M. pinot' Grafikon 5: Vsebnost sladkorja v grozdnem soku ( Oe) v času spremljanja dozorevanja grozdja do trgatve v letu 2009. 4.5.3 ph-vrednost grozdnega soka V grafikonu 6 je prikazano poviševanje ph-vrednosti v času od 25. avgusta do trgatve. Na dan trgatve, 30. septembra, je bila največja ph-vrednost 3,53 pri sorti 'Rondo', sledila ji je kontrolna sorta 'Modri pinot' s ph-vrednostjo 3,33 in sorta 'Monarch' z najmanjšo phvrednostjo 3,12. Po Baslerju (2003) pri interspecifičnih sortah ph grozdnega soka naj ne bi presegel vrednosti 3,3, sorta 'Rondo' pa je to vrednost presegla.

22 4,00 3,50 3,00 3,53 3,17 3,21 3,30 2,91 2,86 2,96 3,05 2,95 3,12 2,98 3,14 3,25 3,73 3,33 2,50 2,00 1,50 1,00 0,50 0,00 'Rondo' 'Monarch' 'M. pinot' 25.8.2009 10.9.2009 19.9.2009 22.9.2009 30.9.2009 Grafikon 6: ph-vrednosti grozdnega soka v času od dozorevanja grozdja do trgatve v letu 2009. 4.5.4 Vsebnost skupnih titracijskih kislin v grozdnem soku V grafikonu 7 je predstavljeno, kako so se zniževale skupne titracijske kisline v času spremljanja dozorevanja grozdja. Najbolj se je znižala vsebnost skupnih titracijskih kislin pri sorti 'Rondo', in sicer iz 12,45 g/l na 7,05 g/l, skupno za 5,4 g/l. Pri kontrolni sorti 'Modri pinot' se je vsebnost znižala iz 15,75 g/l na 10,8 g/l, tj. za 4,95 g/l. Najmanjša razlika se je pojavila pri sorti 'Monarch', kjer se je vsebnost skupnih titracijskih kislin znižala iz 11,25 g/l na 8,48 g/l, tj. za 2,77 g/l. Po Baslerju (2003) vsebnost skupnih titracijskih kislin naj ne bi bila nižja od 7 g/l.

g/l 23 18 16 14 12 10 8 6 4 25.8.2009 10.9.2009 19.9.2009 22.9.2009 30.9.2009 2 0 'Rondo' 'Monarch' 'M. pinot' Grafikon 7: Vsebnost skupnih titracijskih kislin v g/l v času od dozorevanja grozdja do trgatve v letu 2009.

24 4.6 Ocenjevanje peronospore na listih Pri ocenjevanju peronospore na listih smo ugotovili, da je bila s peronosporo na listih najbolj okužena sorta 'Rondo' (45,8 %), najmanj pa sorta 'Monarch', kjer je bilo okužene 23,3 % listne površine. Sorti sta bili skozi vso rastno dobo brez uporabe FFS. Pri kontrolni sorti 'Modri pinot' je bila ob uporabi FFS po programu IPG (za leto 2009) stopnja okuženosti s peronosporo 30,9 %,. 100 90 80 70 60 50 45,8 % 40 30 20 10 23,3 % 30,9 % 0 'Rondo' 'Monarch' 'Modri pinot' Grafikon 8: Okuženost listne površine s peronosporo po sortah (v %) 19. septembra 2009.

Oe 25 4.7 Analiza sladkorja v grozdnih jagodah Pri analizi sladkorja v grozdnih jagodah so rezultati pokazali, da je bila 25. avgusta vsebnost sladkorja pri sorti 'Rondo' za 19 Oe višja kot pri sorti 'Monarch'. Iz grafikona 9 lahko vidimo, da je pri sorti 'Rondo' na zgornji strani vrste v jagodah več sladkorja kot na spodnji strani vrste. Prav tako je razlika med sončno in senčno stranjo grozda. Jagode na sončni strani grozda vsebujejo v povprečju 5 Oe sladkorja več od tistih na senčni strani. Manjše razlike so se pokazale tudi med jagodami na zgornji in spodnji strani grozda. Jagode na spodnji strani grozda so imele za 2 Oe več sladkorja. Pri sorti 'Monarch' smo ugotovili, da so imele jagode iz grozda na zgornji strani vrste za 7,67 Oe več sladkorja kot na spodnji strani vrste. Jagode na sončni strani grozda imajo za 4,4 Oe večjo vrednost kot jagode na senčni strani. Razlika med jagodami na zgornjem in spodnjem delu grozda je minimalna. 110 100 90 80 70 60 50 40 30 20 10 0 sončna stran zg sončna stran sp senčna stran zg senčna stran sp 'Monarch' zg 'Monarch' sp 'Rondo' zg 'Rondo' sp Grafikon 9: Vsebnost sladkorja v jagodah pri sorti 'Rondo' in 'Monarch' na zgornji in spodnji strani vrste, sončni in senčni strani grozda ter zgornji in spodnji polovici grozda v letu 2009.

26 4.8 Trgatev Na dan trgatve je bilo grozdje pri sorti 'Monarch' zdravo, gnilobe je bilo približno 5 %. Pri sorti 'Rondo' je bilo grozdje močno gnilo, stopnja gnilobe je bila približno 60 % in se je zmanjševala od vrha vrste proti vznožju vinograda. Grozdje sorte 'Rondo' bi bilo ne glede na stopnjo sladkorja potrebno potrgati 2 3 tedne prej. 4.8.1 Mehanska sestava grozda Povprečna masa enega grozda je bila 133 g pri sorti 'Monarch' in je bila za 16 g večja kot pri sorti 'Rondo', kjer je povprečna masa enega grozda znašala 117 g. Masa jagod na grozd je bila pri sorti 'Rondo' za 13 g manjša kot pri sorti 'Monarch', masa pecljevine pa za 3 g manjša. Masa pecljevine je predstavljala pri sorti 'Rondo' 5 % mase grozda, pri sorti 'Monarch' pa 6 % mase grozda. Grozd sorte 'Monarch' je imel v povprečju 18 jagod več od grozda sorte 'Rondo' (grafikon 10).

27 140 120 100 80 60 40 20 0 'Rondo' 'Monarch' 'Rondo' 'Monarch' Število jagod 58,67 76,73 Masa pecljevine 4,98 7,97 Masa jagod 111,46 124,29 Grafikon 10: Povprečna masa jagod in masa pecljevine (g) ter število jagod pri sortah 'Rondo' in 'Monarch' v letu 2009. 4.8.2 Masa 100 jagod V grafikonu 12 lahko vidimo, da je imela sorta 'Rondo' večjo maso 100 jagod kot sorta 'Monarch'. Prav tako je imela sorta 'Rondo' dvakrat večjo maso pečk na 100 jagod, kar je pogojeno z večjim številom pečk na 100 jagod. Pri sorti 'Rondo' je bilo v povprečju 66 pečk na 100 jagod več kot pri sorti 'Monarch' (vzorec iz 15 grozdov). Sorta 'Rondo' ima v povprečju 2,5 pečke na jagodo, sorta 'Monarch' pa 1,8 pečke na jagodo. Masa pečk pri sorti 'Rondo' predstavlja 6 % mase jagod, pri sorti 'Monarch' pa 3 %. Sorta 'Rondo' ima večje jagode, v katerih je več pečk, kot sorta 'Monarch'.

28 250 245,52 245 217,79 200 179 150 100 50 0 14,41 'Rondo' 6,35 'Monarch' Masa 100 jagod (g) Masa pečk/100 jagod (g) Število pečk/100 jagod Grafikon 11: Masa 100 jagod, masa pečk na 100 jagod in število pečk na 100 jagod pri sortah 'Rondo' in 'Monarch' na dan trgatve v letu 2009. 4.9 Meritve mošta v času fermentacije V času fermentacije smo v moštu merili skupne titracijske kisline, ki so bile v povprečju najvišje pri sorti 'Monarch' (7,6 g/l) in najnižje pri sorti 'Rondo' (5,9 g/l) (grafikon 12). V grafikonu 13 lahko vidimo, da je najvišjo povprečno ph-vrednost v času fermentacije imela sorta 'Rondo' (3,8), najnižjo pa sorta 'Monarch' (3,5). Da je bila vsebnost skupnih titracijskih kislin v času fermentacije najvišja pri sorti 'Monarch' ter da je imela sorta 'Rondo' v času fermentacije najvišjo ph-vrednost, je ugotovila tudi Fras (2010). Grafikon 14 prikazuje vsebnost jabolčne kisline, ki je bila pri prvem merjenju najvišja pri sorti 'Monarch' (6,6 g/l) in najnižja pri kontrolni sorti 'Modri pinot' (5,6 g/l). V povprečju ima najvišjo vsebnost jabolčne kisline kontrolna sorta (2,9 g/l), najnižjo pa sorta 'Rondo' (2,1 g/l). Pri zadnjem merjenju je pri vseh treh sortah že potekel biološki razkis in jabolčne kisline ni bilo več mogoče izmeriti.

g/l 29 10 9 8 7 6 5 4 3 2 1 9.10.2009 23.10.2009 30.10.2009 0 'Rondo' 'Monarch' 'M.pinot' Grafikon 12: Vsebnost skupnih titracijskih kislin v g/l pri posameznih sortah v času fermentacije v letu 2009. 4 3,9 3,8 3,7 3,6 3,5 3,4 9.10.2009 23.10.2009 30.10.2009 3,3 3,2 3,1 'Rondo' 'Monarch' 'M.pinot' Grafikon 13: ph-vrednosti v moštu pri posameznih sortah v času fermentacije v letu 2009.

g/l 30 7 6 5 4 3 2 9.10.2009 23.10.2009 30.10.2009 1 0 'Rondo' 'Monarch' 'M.pinot' Grafikon 14: Vsebnost jabolčne kisline v g/l pri posameznih sortah v času fermentacije v letu 2009.

31 5 SKLEPI V poskusu smo ugotavljali tehnološke lastnosti odpornih sort 'Monarch' in 'Rondo' ter jih primerjali s kontrolno sorto 'Modri pinot'. Pri izvajanju poskusa smo prišli do naslednjih ugotovitev: spomladi je v razvoju (brstenju) najzgodnejša sorta 'Rondo'. Sorta 'Monarch' v razvoju nekoliko zaostaja za kontrolno sorto 'Modri pinot'. Intenzivnost barve listov je bila največja pri kontrolni sorti 'Modri pinot'. Pri merjenju temperatur listov, mladik, in jagod smo najnižjo povprečno temperaturo izmerili na listih, nekoliko višjo na mladikah, najvišjo pa na jagodah pri isti temperaturi zraka. Merjenje temperature lista na trinajstih različnih merilnih mestih je pokazalo, da so temperature listnih žil zelo izenačene. V času dozorevanja grozdja je imela največjo maso 100 jagod sorta 'Rondo', najmanjšo pa kontrolna sorta. Vrednosti vsebnosti sladkorja in ph sta bili najvišji pri sorti 'Modri pinot', najnižji pa pri sorti 'Monarch'. Najnižja vsebnost skupnih titracijskih kislin na dan trgatve je bila pri sorti 'Rondo', najvišja pa pri sorti 'Modri pinot'. V času fermentacije je imela sorta 'Monarch' najvišjo vsebnost skupnih titracijskih kislin, sorta 'Rondo' pa najvišjo ph-vrednost. Vsebnost jabolčne kisline je bila najvišja pri kontrolni sorti 'Modri pinot'. S peronosporo je bila najbolj okužena sorta 'Rondo', manj sorta 'Monarch'.

32 6 VIRI 1. Anonimous. 2005. Gute Chancen für PIWI's. Die Winzer-Zeitschrift, 9: 26-27. 2. Basler P, Pfenninger H. 2003. Disease-resistant cultivars as a solution for organic viticulture. V: Hajdu E, Borbas E. Proceedings of the 8th International Conference on Grape Genetics and Breeding, Kecskemet, Hungary 26-31 August 2002. Leuven, Belgium, International Society for Horticultural Science: 603/II: 681-685. 3. Basler P. 2003.»Andere«Rebsorten, Robuste Rebsorten-Pilzwiderstandsfähige Rebsorten. Stutz Druck AG, Wädenswill: 104. 4. Burtsche T. 2004. Rotweinbereitung bei neuen Rebsorten. Der Badische Winzer, 4: 36-38. 5. Fras S. 2010. Preizkušanje nekaterih novih sort vinske trte odpornih na glivične bolezni. Maribor, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede: 21-22. 6. Gastol M, Domagala-Swiatkiewicz I, Krosniak M. 2012. Antioxidant capacity, polyphenol and mineral content of grapes grown in southern Poland. Acta Horticulturae, 931: 345-348. 7. Hajdu E, Hajos L, Esik A, Saskoi B. E. 2007. Hungarian qualified PIWI table grape varieties for eco-vine growing. V: XXXth OIV World Congress of Vine in Wine, Budapest, Hungary, 1: 1-3. 8. Heibertshausen D, Baus O, Langen G, Kogel K. H, Bleyer G, Kassemeyer H. H, Loskill B, Maier K, Maixner M, Berkelmann-Lӧnertz B. 2010. Kupferminimierung im ӧkologischen Rebschutz. Deutsches Weinbau-Jahrbuch, 61: 113-117. 9. Jӧrger V, Boos M, Ludewig B. 2004. Leistungsmermale von pilzwiderstandsfähigen Rebsorten. Der Badische Winzer, 7: 26-31. 10. Jӧrger V, Ludewig B, Boos M. 2009. Gefragte Freiburger Resistenzzüchtungen. Der Badische Winzer, Germany, 5:32-34. 11. Kretz S, Merkt N in Jӧrger V. 2010. Reifeverhalten im Vergleich. Der Badische Winzer, 10: 17-19. 12. Lisek J. 2010. Yielding and heaalthiness of selected grape cultivars for processing in Central Poland. Journal of Fruit and Ornamental Plant Research, 18, 2: 265-272.

33 13. Ochmian I, Mijowska K. 2014. Comparison of the quality of fruits from two vine cultivars and the influence of the maceration process on wine quality. Folia Pomeranae Universitatis Technologiae Stetinensis, Agricultura, Alimentaria, Piscaria et Zootechnica, 310 (30): 67-74. 14. Pavloušek P. 2010. Erfahrungen mit den anbautechnischen Eigenschaften neuer PIWI-Rotweinsorten. Mitteilingen Klosterneuburg Rebe und Wein, 60: 355-362. 15. Rebholz F. 1998. Pilzresistente Rebsorten: Bühne frei für Newcomer. Das Deutsche Weinmagazin, 2: 22-25. 16. Renner W. 2011. Piwis als Rebsortenwein. Obst-Wein-Garten, Graz, 80, 5: 14-16. 17. Rühl E. H, Konrad H, Schmid J, Abel E. 1997. Pilztolerante Rebsorten aus Geisenheim. Deutsches Weinbau-Jahrbuch, 48: 115-121. 18. Rühl E. H, Konrad H, Lindner B. 1999. Rebenzüchtung: Mit neunen Sorten in die Zukunft. Das Deutsche Weinmagazin, 16/17: 34-36. 19. Schierer K, Christmann M, Wendelin S, Eder R. 2005. Einfluss der Makrooxidation von Rotweinmaische auf das Gärverhalten und die Weinqualität bei der Sorte Rondo. Mitteilungen Klosterneuburg, Rebe und Wein, Obstbau und Früchteverwertung, 55, 3-4: 101-106. 20. Sivčev B. V, Sivčev I. L, Rankovič-Vasič Z.Z. 2010. Natural process and use of natural matters in organic viticulture. Journal of Agricultural Sciences, 55, 2: 195-215. 21. Spring J. L. 2005. Expérimentation en Suisse romande de nouveaux cépages rouges résistants aux maladies. Revue Suisse de Viticulture Arboriculture Horticulture, 37 (5): 255-261. 22. Vogel R. 2002. Neue Rote im Vergleich. Der Badiche Winzer, 11: 33-35. 23. Vool E, Ratsep R, Karp K. 2014. Effect of fertilizing on grapevine fruit maturity in northern conditions. Acta Horticulturae, Leuven, 1017: 231-236. 24. Vršič S. 2008. Modri pinot-kralj rdečih vin. Maribor. Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede: 9-18, 85. 25. Wiedermann J, Sütterlin A. 2005. Rotweine aus pilzwiderstandsfähigen Rebsorten. Schweizerische Zeitschrift für Obst- und Weinbau, Wädenswil, 141,13: 10-12. 26. Anderson K. 2013. Which Winegrape Varieties are Grown Where: 231 (elektronski vir)