KRATEK PREGLED PODNEBNIH RAZMER ISSN 2350-5729 Glavne značilnosti po svetu Arktični in antarktični led Nekaj izbranih dogodkov po svetu Podnebne razmere pri nas in v naši okolici februar 2014 Mojca Dolinar Jožef Roškar Iztok Sinjur Gregor Vertačnik
Stanje podnebja februarja 2014 Glavne značilnosti po svetu Povprečna prizemna temperatura zraka na svetovni ravni je bila februarja 2014 0,41 C nad povprečjem 20. stoletja, ki znaša 12,1 C, in je bila na 21. mestu med februarji v 134-letnem obdobju primerljivih podatkov. Povprečna prizemna temperatura zraka na svetovni ravni samo nad kopnim je bila februarja 0,31 C nad dolgoletnim povprečjem. Tako je bil letošnji februar 44. najtoplejši v 134-letni zgodovini meritev. Povprečna prizemna temperatura zraka na svetovni ravni nad svetovnim morjem je bila februarja 0,45 C nad dolgoletnim povprečjem, kar letošnji februar uvršča na sedmo mesto. V trimesečnem obdobju december 2013 februar 2014 je bila povprečna prizemna temperatura zraka nad kopnim na svetovni ravni 0,87 C nad povprečjem, kar uvršča to obdobje na deseto mesto med najtoplejšimi takimi obdobji. V istem obdobju je bila povprečna temperatura zraka na svetovni ravni nad svetovnim morjem 0,46 C višja od povprečja, kar to obdobje uvršča na šesto mesto. Slika na levi prikazuje odstopanje prizemne temperature zraka na svetovni ravni februarja 2014 glede na povprečje obdobja 1981 2010. Z modro barvo so označena območja, ki so bila hladnejša od toplejša od dolgoletnega povprečja. Znatno hladneje od povprečja je bilo v osrednjem in vzhodnem delu Severne Amerike in večjem delu Rusije. V ostalih delih svetovnega kopna, predvsem v Evropi, je bilo večinoma topleje od povprečja. Slika na levi prikazuje odstopanje prizemne temperature zraka na svetovni ravni v februarjih od leta 1881. Zgornji graf se nanaša na ves svet, srednji na svetovno morje in spodnji na kopenska območja.
Slika odstopanja višine padavin v letošnjem februarju nad kopnim od povprečja 1961 1990 kot običajno kaže veliko prostorsko raznolikost. Zelo namočeni so bili nekateri predeli v Aziji, Veliki Britaniji in Alpah. Sušno je bilo marsikje na Daljnem vzhodu in v ZDA. (Vir: Administracija Združenih držav Amerike za oceane in ozračje (NOAA), http://www.ncdc.noaa.gov/sotc/2014/2 ) Arktični in antarktični led Februarja 2014 je bil obseg morskega ledu na severni polobli, izmerjen s sateliti NOAA, približno 910 000 km 2 ali 5,9 % pod povprečjem obdobja 1981 2010, kar letošnji februar uvršča na četrto mesto med najnižjimi februarskimi obsegi. Februarski obseg arktičnega ledu se zmanjšuje s povprečno hitrostjo 2,9 % na desetletje. Nasprotno je bil tudi februarja letos obseg morskega ledu na južni polobli nadpovprečen glede na povprečje obdobja 1981 2010 za 800 000 km 2 ali 26,3 %. To letošnji februar uvršča na četrto mesto med februarji po obsegu ledu. Februarski obseg narašča s hitrostjo okoli 4,3 % na desetletje, a z znatno medletno spremenljivostjo. Če upoštevamo obseg morskega ledu na severni in južni polobli, je bil februarski povprečni obseg morskega ledu na svetovni ravni 18,28 km 2 ali 0,6 % pod dolgoletnim povprečjem 1981-2010. Februarski povprečni obseg morskega ledu na svetovni ravni se zmanjšuje s hitrostjo 1,7 % na desetletje.
Obseg snežne odeje na severni polobli je bil februarja letos okrog 1,22 milijona km 2 večji od povprečja februarjev v obdobju 1981 2010. To je bil 17. največji obseg v 48-letnem obdobju in najmanjši po letu 2009. (Vir: Državno središče za podatke o snegu in ledu (NSIDC)) Nekaj izbranih dogodkov po svetu Islandija je bila februarja izredno topla. Po poročanju islandske meteorološke službe je bil v glavnem mestu Reykjavik februar tretji najtoplejši v 143 letni zgodovini meritev. (Vir: www.ncdc.noaa.gov/sotc/2014/2 ) Tudi Finska je bila februarja toplejša od povprečja. Finska meteorološka služba poroča, da so pozitivni odkloni temperature znašali od 1 do 2 C, na severu (Laponska) celo okrog 5 C. (Vir: www.ncdc.noaa.gov/sotc/2014/2 ) Od 3. do 7. februarja je v nekaj krajih blizu Kaspijskega jezera v Iranu padlo tudi do 2 m snega, kar je najdebelejša snežna odeja v tem območju v zadnjih 50 letih. Na meteorološki postaji v Teheranu je uradno padlo samo 7 cm snega, vendar na spodnji sliki lahko vidimo, da ga je bilo ponekod v mestu znatno več. (Vir: www.wunderground.com)
V prvih dneh februarja je anticiklon na zahodu Rusije začel slabeti in mraz je po nekaj tednih hitro popustil. Še naprej pa je vztrajal v Sibirji, kjer je živo srebro marsikje dosegalo 40 C, v Jakutiji do 59 C. Na Čukotskem polotoku in Kamčatki so se več dni zapored soočali z obilnim sneženjem in močnim vetrom. Proti koncu prve dekade se je temperatura zraka v Moskvi že povzpela nad ledišče in se približala najvišjim vrednostim za ta čas. Ob vlažnem jugozahodniku je dež lokalno povzročal poledico. Nadpovprečno toplo in povečini suho vreme je v evropskem delu Rusije ostalo vse do konca meseca. Mraz je popuščal tudi na jugu Sibirije, na severu pa še vztrajal. Čeprav je bilo tam nekatere dni tudi 15 stopinj Celzija hladneje od povprečja, pa je bilo na Zemlji Franca Jožefa za prav toliko topleje. Februar 2014 je bil v Moskvi glede na povprečje obdobja 1961 1990 presuh in s povprečno temperaturo zraka 1,9 C za 5,8 stopinj Celzija pretopel. Napoved odklona povprečne temperature zraka v Rusiji za obdobje od 19. do 23. februarja 2014 (Vir: http://www.meteoinfo.ru/) (Vir: www.wunderground.com) Predsednik britanske vlade je nedavne poplave v južni Angliji opisal kot biblične. Bile so posledica najbolj vlažnega obdobja december februar v znani zgodovini. Temza je imela najvišje vodostaje po letu 1883. V južni Angliji je bilo poplavljenih okrog 5000 domov. Škodo, ki so jo povzročile poplave, ocenjujejo na preko milijardo ameriških dolarjev.
Nekaj padavin v februarju ni mnogo omililo suše na zahodu Združenih držav Amerike. Najhuje je še vedno v Kaliforniji, z večinoma hudo do izjemno sušo. Na sliki spodaj vidimo, da so področja z ekstremno sušo v osrednjih ZDA povezana s področji z zmerno do hudo sušo vse do zahoda. (Vir: www.ncdc.noaa.gov/sotc/drought/2014/2 ) Več o izjemnem vremenu po svetu in posledicah lahko tudi tokrat najdete na dveh spletnih naslovih, ki dokaj obširno prikažeta dogodke v mesecu februarju in kjer se lahko dokaj podrobno seznanite z najbolj odmevnimi vremenskimi dogodki v angleškem jeziku. Prvi je http://www.wunderground.com/blog/weatherhistorian/archive.html?year=2014&month=2 Drugi naslov je stran zavarovalnice AON, ki objavlja mesečne preglede o škodi po celem svetu, ki jo je povzročilo vreme v preteklem mesecu: http://www.aon.com/reinsurance/. Poiščite datoteko "20140306_if_february_global_recap.pdf". Nekaj izbranih podnebnih anomalij in dogodkov pri nas in v naši okolici Slovenija Februar se je začel z ekstremnim vremenom. Žled, ki je na Notranjskem in predvsem v severnem delu Primorske nastajal že zadnja dva dni januarja, se je močno debelil še v prvih dveh dneh februarja. Žledenje se je razširilo iz Notranjske in Primorske praktično na vso Slovenijo (izjema so bili obalni del Primorske in območja z večjo nadmorsko višino, kjer je vse dni snežilo). Dogodek je bil izjemen zaradi obsega območja, ki ga je prizadel žled, pa tudi zaradi intenzitete, saj je debelina žledu ponekod na Notranjskem presegla 5 cm. Ob tem dogodku je padla tudi izjemna količina padavin, ki je bila v okolici Snežnika rekordna. Izstopa postaja Ilirska Bistrica, kjer je v štirih dneh padlo 309 mm padavin prejšnji rekord v januarju in februarju je znašal le 196 mm.
Obilne padavine so povzročile poplave na kraških poljih. Veliko padavin je padlo tudi v SZ Sloveniji, kjer večdnevne padavine sicer niso bile rekordne, vendar so takšne količine značilne za pozno pomladanski in jesenski čas, medtem ko so zelo redke pozimi. Na tem območju je precej preglavic povzročil sneg, saj je večina padavin padla v obliki snega in so se močno povečale snežne obtežbe. Več o tem izjemnem dogodku najdete na http://meteo.arso.gov.si/uploads/probase/www/climate/text/sl/weather_events/sneg-zledpadavine_30jan-7feb2014.pdf. Žled v Postojni (Vir: Reuters) Kot oba predhodna zimska meseca je bil tudi februar pretopel. Po nižinah osrednje Slovenije je bila temperatura razen začetnih nekaj dni vseskozi višja od dolgoletnega povprečja. Povprečna februarska temperatura je bila tako 2 3 C višja od dolgoletnega povprečja. Na primorskem koncu je bilo odstopanje še nekoliko večje (več kot 4 C v Portorožu, slika 1), medtem ko v višjih predelih ni preseglo 2 C. Slika 1. Potek dnevne povprečne temperature na meteorološki postaji Portorož.
Podobno kot januar je bil tudi februar ne samo pretopel, ampak tudi izjemno moker. Poleg izjemnega padavinskega dogodka na začetku meseca so se padavine z zelo kratkimi presledki nadaljevale skozi ves mesec, pri čemer je bil sredi meseca še en dogodek z obilnejšimi padavinami (slika 2). Povsod po državi je februarska vsota presegla trikratno običajno februarsko količino padavin. Slika 2. Potek dnevne vsote padavin na meteorološki postaji Bilje. Obilne padavine so bile v gorah večinoma v obliki snega, podobno tudi v alpskih dolinah, kjer je le občasno sneg prehajal v dež. Zaradi obilice novozapadlega snega je bila v gorah vseskozi zelo visoka stopnja nevarnosti za snežne plazove, v alpskih dolinah pa se je zaradi obilice padavin (tudi dežja, ki je večinoma ostajal v snežni odeji) zelo povečala snežna obtežba. (Vir: http://meteo.arso.gov.si/met/sl/climate/current/last-12-months/archive/) Podnebne razmere v okolici V Avstriji je bil februar 3,3 C toplejši od dolgoletnega povprečja 1981 2010. V zgodovini meritev je bilo le osem februarjev, ko je bila povpečna temperatura višja od letošnje. Na prvem mestu je potrebno omeniti februar leta 1966, ko je bila februarska povpečna temperatura višja za 4,5 C. Relativno najhladnejši, a še vedno nadpovprečni, so bili deli vzhodne Tirolske in zahodne Koroške (desna spodnja slika). Čeprav je bil večji del Avstrije suh, so nekateri kraji na Koroškem zabeležili tudi do devetkrat več padavin, kot je dolgoletno povprečje za ta mesec. Slika na desni zgoraj prikazuje odklon prizemne temperature v februarju od povprečja v obdobju 1981 2010, na levi pa odstotek povprečnih padavin v istem obdobju. Vir: http://www.zamg.ac.at/cms/de/klima/
Na desni sliki levo spodaj lahko vidimo, da je bila januarja na Madžarskem povprečna prizemna temperatura zraka večinoma nad dolgoletnim povprečjem, pri čemer je izstopala vzhodna polovica države. V večjem delu države je bilo padavin več od dolgoletnega povprečja. Ponekod na jugozahodu so zabeležili tudi nekajkrat obilnejše padavine, kot je dolgoletno povprečje v obdobju 1971 2000 za februar. Vir:http://www.met.hu/eghajlat/magyarorszag_eghajlata/ Na Hrvaškem je bila povprečna prizemna temperatura zraka povsod v državi nad povprečjem obdobja 1961 1990. Odstopanja so bila v razponu od 3,0 C v Zagrebu do 5,1 C v Gospiću. Slika na levi spodaj prikazuje porazdelitev prizemne temperature po percentilih. V večjem delu Hrvaške je bilo izredno toplo (Dalmacija), drugod pa zelo toplo. Slika na desni spodaj prikazuje indeks mesečnih padavin glede na dolgoletno povprečje 1961 1990. V večjem delu države je bila količina padavin višja od dolgoletnega povprečja. V Dubrovniku in okolici ter Osijeku je bila količina padavin blizu dolgoletnemu povprečju. Povsod drugod so bile količine padavin znatno višje od povprečja. Vir: http://klima.hr/klima.php?id=ocj