LETNO POROČILO 2018 G R A D I V O Z A S E J O S T R O K O V N E G A S V E T A I N S V E T A N U K L j u b l j a n a,

Podobni dokumenti
Diapozitiv 1

Microsoft Word - 01_POROCILO_NUK_NASLOVNICA_osnovni_podatki_2009_objava.doc

Microsoft PowerPoint - krstulovic

Microsoft Word - Vsebinska_izhodisca_nakupa_knjiznicnega_gradiva.doc

POROČILO

MESTNA KNJIŽNICA LJUBLJANA Načrt nakupa knjižničnega gradiva 2019 Strateške usmeritve Zagotavljanje novosti založniške produkcije v obsegu, kot ga pre

Konzorcij COSEC

Komisija za Čopove diplome in priznanja pri ZBDS je na svoji seji dne 5

Poročilo o delu šolske knjižnice za šolsko leto 2018/19 Poročilo o delu šolske knjižnice za šolsko leto 2018/2019 Poročevalsko obdobje je od

Razvoj javnega knjižničarstva na Slovenskem dr. Eva Kodrič-Dačić

Na podlagi določil Zakona o visokem šolstvu (Uradni list RS št. 67/1993 in naslednji), Sklepa o določitvi strokovne komisije za opravljanje preizkusa

Microsoft PowerPoint - Predstavitev novosti COBISS_OPAC_V60_17-18_06_2010_za objavo.ppt

Številka:

11_RomanaMuhvic

Diapozitiv 1

Microsoft Word - Dokument o nabavni politiki 2014

Microsoft Word - PORTAL DIGITALNE KNJIŽNICE UNIVERZE V LJUBLJANI V LETU članek KN.doc

Letni posvet o izobraževanju odraslih november 2013, Austria Trend Hotel Ljubljana Izhodišč

Microsoft Word CENIK STORITEV VSZ V STUDIJSKEM LETU 2007.doc

Microsoft Word - 88_01_Pravilnik_o_znanstveno_raziskovalnem_razvojnem_svetovalnem_delu_na_FZJ_ docx

Microsoft PowerPoint - Kokolj

Priloga Ekonomske fakultete (EF UL) k Merilom za volitve v nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev ter sodelavcev Univerze v Ljubljani z

Microsoft Word - ARRS-TURAZ doc

(Microsoft PowerPoint - Milan Ojster\232ek_IJU2014)

Microsoft Word - bibliografske-zbirke-medicina.doc

Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kak

Microsoft Word - Financni nacrt SSUL 2009 BREZOVAR.doc

U N I V E R Z A V L J U B L J A N I M E D I C I N S K A F A K U L T E T A C E N T R A L N A M E D I C I N S K A K N J I Ž N I C A POROČILO O DELU CMK

Microsoft Word - katalog informacij javnega znaēaja TRŽIŀĄE 2019

DODATEK_F8

COBISS3/Medknjižnična izposoja

Microsoft Word - 021_01_13_Pravilnik_o_zakljucnem delu

Na podlagi Pravilnika o sofinanciranju drugih interesnih skupin in njihovih programov v Občini Nazarje (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 7/2013 in

21. PEDAGOŠKA FAKULTETA Kardeljeva ploščad 16, 1000 Ljubljana, Več informacij na: Kontakt: Referat Pedagoške fakultete

Predlog navodil članicam za pripravo predstavitve novih študijskih programov, namenjene objavi v predstavitvenem zborniku in na spletnih straneh člani

Letni posvet o izobraževanju odraslih november 2014, Grand hotel Union Ljubljana Letni posv

SMUČARSKA ZVEZA SLOVENIJE Združenje učiteljev in trenerjev smučanja Slovenije Komisija za Mednarodno sodelovanje Podutiška LJUBLJANA Internat

Letni posvet o IO 2018 in letna konferenca projekta EUPO

Fakulteta za industrijski inženiring Novo mesto STRATEGIJA Stran:1/9 STRATEGIJA FAKULTETE ZA INDUSTRIJSKI INŽENIRING NOVO MESTO No

Gregorčičeva 20, 1001 Ljubljana

Poročilo o letnih računovodskih izkazih Izvajalske agencije za izobraževanje, avdiovizualno področje in kulturo za proračunsko leto 2010 z odgovori Ag

1 DOKUMENT UPRAVLJANJA KNJIŽNIČNE ZBIRKE IN LETNI NAČRT NAKUPA KNJIŽNIČNEGA GRADIVA V LETU 2019

Diapozitiv 1

Naslov na naslovnici = 16 pik

LETNO POROČILO 2014

PowerPointova predstavitev

ARRS-TURAZ-JR-Prijava/2010 Stran 1 od 7 Oznaka prijave: Javni razpis za (so)financiranje uveljavljenih raziskovalcev iz tujine v letu 2011 (Uradni lis

Na podlagi 77. člena Statuta Univerze v Ljubljani (Ur. l. RS, št. 4/17) in 44. člena Pravil Teološke fakultete Univerze v Ljubljani je Senat Univerze

Na podlagi 19. člena Statuta (čistopis z dne 21. decembra 2011) je Upravni odbor Evropske pravne fakulteta dne 30. maja 2014 sprejel naslednji ETIČNI

erasmus +: mladi v akciji Erasmus+: Mladi v akciji je del programa EU Erasmus+ na področju izobraževanja, usposabljanja, mladine in športa za obdobje

COBISS3\Zaloga

Pravilnik Sindikata zaposlenih v podjetju Si.mobil d.d.

PRAVILNIK O TUTORSKEM SISTEMU NA FILOZOFSKI FAKULTETI

Gregorčičeva 20, 1001 Ljubljana

Gregorčičeva 20, 1001 Ljubljana

Na podlagi Pravilnika o sofinanciranju drugih interesnih skupin in njihovih programov v Občini Nazarje (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 7/13) in

Microsoft PowerPoint - Prezentacija1

21. PEDAGOŠKA FAKULTETA Kardeljeva ploščad 16, 1000 Ljubljana, Več informacij na: Kontakt: Referat Pedagoške fakultete

PROGRAM DELA POSEBNIH NALOG KNJIŽNICE KULTURNEGA CENTRA LENDAVA LENDVAI KÖNYVTÁR ÉS KULTURÁLIS KÖZPONT ZA PRIPADNIKE MADŽARSKE NARODNE SKUPNOSTI ZA LE

PowerPointova predstavitev

Razpis - podiplomski študij

PEDAGOŠKO VODENJE, kot ena od nalog

Na podlagi 24. in 25. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Ur. list RS, št. 94/07), sprejema ravnatelj javnega zavoda Dijaški dom Nova Gorica nasl

LETNI NAČRT NAKUPA KNJIŽNIČNEGA GRADIVA KNJIŽNICE MIRANA JARCA NOVO MESTO ZA LETO 2019 Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto je splošna knjižnica, ki izva

Objavljeno v Našem časopisu št. 408 z dne Na podlagi 7. člena Zakona o športu (Uradni list RS, št. 22/98, 27/02, 110/02 in 15/03), v sklad

UNIVERZA V LJUBLJANI

Usmerjevalna skupina 2018 pripravljalni dokumenti Zadeva: Sklepi organov in strokovnih teles - ZSA Uvodna opomba: uvrščamo sklepe, ki se nanašajo na p

Univerza v Ljubljani Fakulteta za družbene vede POROČILO O SPREMLJANJU IN ZAGOTAVLJANJU KAKOVOSTI FAKULTETE ZA DRUŽBENE VEDE ZA LETO 2008 Ljubljana, m

LETNO POROČILO O IZVAJANJU ZAKONA O DOSTOPU DO INFORMACIJ JAVNEGA ZNAČAJA V LETU ______

Razpis - podiplomski študij

EVROPSKA PRAVNA FAKULTETA V NOVI GORICI

Microsoft Word - navodila_k_ceniku_2005_06_cistopis-1.doc

PRIJAVNI OBRAZEC ZA DODELITEV POMOČI ZA ZAGOTAVLJANJE TEHNIČNE PODPORE V KMETIJSTVU V OBČINI VODICE V LETU 2015 ZAGOTAVLJANJE TEHNIČNE PODPORE V KMETI

PRAVILA IN POGOJI NAGRADNE IGRE NOGOMETNI UTRINEK SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Organizator nagradne igre je Nogometna zveza Slovenije, Predoslje 40 a, 4000

Na podlagi 35. člena Statuta Univerze v Ljubljani (Ur. l. RS, št. 4/2017) in ob soglasju Senata UL, pridobljenega na 39. seji senata UL z dne

2

Microsoft Word - LETNO POROČILO 2013.doc

(Microsoft Word - razpisna dokumentacija - tehni\350na podpora.doc)

Broj: UD-___-2009

EVROPSKA PRAVNA FAKULTETA V NOVI GORICI

RAZVOJNI CENTER ZA ZAPOSLITVENO REHABILITACIJO NORMATIVI NA PODROČJU ZAPOSLITVENE REHABILITACIJE mag. Aleksandra Tabaj Predstojnica Razvojnega centra

Program dela NO za leto 2009

Številka:

Masarykova cesta Ljubljana Slovenija e-naslov: Številka: /2018/ 6 Ljubljana, GENERALNI SEKRETARIAT VLADE REPU

REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA DELO, DRUŽINO IN SOCIALNE ZADEVE ZAKON O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O UREJANJU TRGA DELA (ZUTD-A)

Microsoft Word - Dokument1

Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predstavlja zgolj delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače. O D L O K o

AAA

Univerzitetni študijski program Fizika I

Aktualni izzivi informacijske družbe

Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kak

RAZPISNA DOKUMENTACIJA ZA SOFINANCIRANJE LETNEGA PROGRAMA LJUBITELJSKE KULTURE V OBČINI SVETI JURIJ OB ŠČAVNICI ZA LETO OSNOVNI PODATKI O IZVA

Na podlagi 1. odstavka 37. člena Statuta PZS, je MDO PD Ljubljane, na svoji seji dne pravilnik sprejel. UO PZS je podal soglasje na podlag

DRUŽINSKO BRANJE

SCs V Portorož 3 Skupščina - vabilo s sklepi

Na podlagi 2. točke 17. člena Zakona o športu (Uradni list RS, št. 29/2017), 2. in 6. člena Pravilnika o sofinanciranju letnega programa športa v Mest

EVROPSKA PRAVNA FAKULTETA V NOVI GORICI

IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE - z dne marca o določitvi meril za ustanavljanje in vrednotenje evropskih referenčnih mrež in

DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2016/ z dne 2. junija o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 600/ Evropskega parlamenta i

Transkripcija:

LETNO POROČILO 2018 G R A D I V O Z A S E J O S T R O K O V N E G A S V E T A I N S V E T A N U K L j u b l j a n a, 1 8. 2. 2019

2 s t r a n

O S N O V N I P O D AT K I Naziv izvajalca: Skrajšani naziv: Poslovni sedež: Narodna in univerzitetna knjižnica NUK Turjaška 1, LJUBLJANA Matična številka: 5056730 Davčna številka: SI 79713513 Telefonska številka: 01 / 2001 100 Odgovorna oseba: Odločbe Ministrstva za kulturo Druge odločbe Martina Rozman Salobir, ravnateljica Odločba MK št. 6120-7/2017/ z dne 21. 12. 2017: 6.033.001 EUR za izvedbo Programa dela za l. 2018 Dopolnilna odločba MK št. 6120-7/2017/44 z dne 22. 5. 2018: 73.000 EUR za investicijsko vzdrževanje in nakup opreme knjižnični regali Dopolnilna odločba MK št. 6120-7/2017/53 z dne 30. 7. 2018: 63.000 EUR za nakup knjižničnega gradiva Slavinski Misal Odločba MK št. 6120-7/2017/59 z dne 6. 9. 2018: 47.918 EUR za stroške dela za plače, prispevke in druge osebne prejemke zaposlenih Dopolnilna odločba MK št. 6120-7/2017/64 z dne 20. 9. 2018: 15.424 EUR za sofinanciranje pripravljalnih aktivnosti za prenovo portala Svarog Dopolnilna odločba MK št. 6120-7/2017/65 z dne 2. 10. 2018: 8.600 EUR za stroške dela Odločba MK št. 6120-7/2017/70 z dne 7. 11. 2018: 25.066 EUR za splošne stroške delovanja Obvestilo ARRS o sofinanciranju nakupa mednarodne znanstvene literature in baz podatkov v l. 2018, št. 6316-6/2018-111, 29. 6. 2018; 318.175,25 EUR; Obvestilo ARRS o sofinanciranju izdajanja domačih znanstvenih periodičnih publikacij v l. 2017 in 2018, št. 6316-7/2016-263, 20. 12. 2016; 7.807,33 EUR (v letu 2018) 3 s t r a n

4 s t r a n

V S E B I N A I PREDSTAVITEV KNJIŽNICE IN CILJEV DELOVANJA 7 II POROČILO O STROKOVNEM DELU KNJIŽNICE 13 1 Nabava knjižničnega gradiva in drugih informacijskih virov 13 2 Nakup slovenike za zamenjavo s tujimi knjižnicami 19 3 Obvezni izvod za zbirke NUK ter območne knjižnice in knjižnici v zamejstvu 20 4 Inventarizacija in bibliografska obdelava knjižničnega gradiva 22 5 Zagotavljanje bibliografske kontrole, CIP in vključevanja v mednarodne informacijske sisteme 6 Dejavnost na področju ohranjanja knjižničnega gradiva 29 7 Izposoja gradiva, posredovanje informacij in drugo delo z uporabniki 33 8 Digitalizacija knjižničnega gradiva in izgradnja digitalne knjižnice 45 9 Raziskovalna in razvojna dejavnost 58 10 Dejavnost na področju koordinacije osrednjih območnih knjižnic 65 11 Dejavnost na področju nacionalnega vzajemnega bibliografskega sistema 67 12 Dejavnost na področju knjižničnega sistema Univerze v Ljubljani 69 13 Dejavnost nacionalnega agregatorja e-vsebin s področja kulture 73 14 Založniška dejavnost 75 15 Izobraževalna dejavnost 77 16 Predstavitvena in promocijska dejavnost 82 17 Mednarodna dejavnost 87 18 Druge dejavnosti knjižnice 90 19 Vodenje poslovanja NUK in drugo splošno delo knjižnice 93 20 Projekti, ki so potekali izven rednega programa NUK 98 POROČILO O REALIZACIJI KLJUČNIH KAZALNIKOV PROGRAMA 100 III POGOJI DELOVANJA KNJIŽNICE IN OCENA IZVEDENEGA PROGRAMA 102 1 Pogoji delovanja knjižnice 102 2 Ocena izvedenega programa 105 IV POROČILO O FINANČNI REALIZACIJI IZVEDBE PROGRAMA 2018 PO PROGRAMSKIH SKLOPIH V POROČILO KULTURA SPLOŠNO 116 27 114 5 s t r a n

PRILOGE K POSLOVNEMU POROČILU ZA LETO 2018 Priloga 1: Kazalci in kazalniki uspešnosti delovanja knjižnice (20092018) Priloga 2: Statistični podatki o delovanju knjižnice Priloga 3: Zamena gradiva Priloga 4: Mednarodna dejavnost knjižnice in zaposlenih Priloga 5: Bibliografija znanstvenih in strokovnih prispevkov zaposlenih Priloga 6: Članstvo zaposlenih v domačih in mednarodnih organizacijah Priloga 7: Uporaba elektronskih informacijskih virov 6 s t r a n

I P R E D S T A V I T E V K N J I Ž N I C E I N C I L J E V D E L O V A N J A Narodna in univerzitetna knjižnica (NUK) je javni zavod, ustanovitelj je Republika Slovenija, ustanoviteljske pravice in obveznosti pa uresničuje Vlada Republike Slovenije. NUK opravlja naloge slovenske nacionalne knjižnice, univerzitetne knjižnice Univerze v Ljubljani in osrednje znanstvene knjižnice v Sloveniji. Je tudi nosilec gradnje in razvoja Digitalne knjižnice Slovenije in repozitorija (arhiva) digitalne slovenske pisne kulturne in znanstvene dediščine ter opravlja funkcijo nacionalnega agregatorja e-vsebin s področja kulture. 1 I Z A K O N S K E I N D R U G E P R A V N E P O D L A G E Z A D E L O V A N J E J A V N E G A Z A V O D A Status NUK kot javnega zavoda na področju kulture opredeljujejo Zakon o zavodih (Ur. list RS, št. 12/91, 8/96 in 127/06), Zakon o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Ur. list RS, št. 77/07 UPB-1, 56/08, 4/10, 20/11 in 111/13), Zakon o knjižničarstvu (Ur. list RS, št. 87/01, 96/02 in 92/15) in Sklep o ustanovitvi javnega zavoda Narodna in univerzitetna knjižnica (Ur. list RS, št. 46/03 in 85/08). Status NUK kot nacionalne knjižnice določa Zakon o knjižničarstvu v 66. členu, v 68. členu pa določa, da NUK opravlja tudi naloge univerzitetne knjižnice za Univerzo v Ljubljani. Način opravljanja nalog urejata z Univerzo pogodbeno. NUK deluje kot pridružena članica Univerze na podlagi Sklepa o pridruženem članstvu, ki ga je sprejel senat univerze 14. 10. 2003, Pogodba o pridruženem članstvu NUK v Univerzi v Ljubljani je bila podpisana 29. 10. 2003, v veljavi pa ostaja tudi Pogodba o zagotavljanju knjižničnih storitev in načinu obračunavanja članarine-vpisnine (5. 10. 2001). Dejavnost in naloge NUK opredeljuje Zakon o knjižničarstvu, ki v 2. členu določa dejavnost knjižnice, ki je knjižnična javna služba, in v 33. členu opredeljuje nacionalno knjižnico, ki ima kot ena od temeljnih nacionalnih kulturnih ustanov in kot osrednja državna knjižnica še posebne naloge, npr.: skrbi za zbiranje, trajno ohranjanje in dostopnost pisne kulturne in znanstvene dediščine slovenskega naroda; izvaja bibliografsko kontrolo slovenskih tiskanih in elektronskih publikacij ter izdeluje slovensko nacionalno bibliografijo; izvaja raziskovalno, razvojno, izobraževalno in svetovalno delo na področju knjižničarstva; spremlja stanje in razvoj knjižnic in knjižničnega sistema; koordinira izvajanje posebnih nalog osrednjih območnih knjižnic; izvaja bibliotekarske izpite itd. Zakon o knjižničarstvu v 47. členu opredeljuje tudi posebne naloge nacionalne knjižnice v nacionalnem vzajemnem bibliografskem sistemu. Naloge NUK kot univerzitetne knjižnice opredeljuje Zakon o knjižničarstvu v 29. členu, podrobneje pa Pogodba o pridruženem članstvu NUK v Univerzi v Ljubljani. Naloge NUK na področju izvajanja javne službe podrobneje opredeljuje Pravilnik o pogojih za izvajanje knjižnične dejavnosti kot javne službe (Ur. list RS, št. 29/03, členi 39 44), naloge na področju delovanja osrednjih območnih knjižnic Pravilnik o osrednjih območnih knjižnicah (Ur. list RS, št. 88/03), celotna dejavnost pa je usklajena z Uredbo o osnovnih storitvah knjižnic (Ur. list RS, št. 73/03). Naloge na področju zbiranja, hranjenja in ohranjanja obveznega izvoda slovenike ter njegove distribucije določa Zakon o obveznem izvodu publikacij (Ur. list RS, št. 69/06 in 86/09). Podrobnejša določila o izvajanju zakona vsebujeta Pravilnik o vrstah in naboru elektronskih publikacij za obvezni izvod (Ur. list RS, št. 90/07) in Pravilnik o hranjenju, uporabi in izločanju obveznih izvodov publikacij (Ur. list RS, št. 90/07). Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o knjižničarstvu (Ur. list RS, št. 92/15), uveljavljen decembra 2015, je nacionalni knjižnici določil tudi nekatere nove naloge oziroma pristojnosti, med drugim na področjih izvajanja bibliotekarskih izpitov, podeljevanja strokovnih bibliotekarskih izpitov ter strokovne podpore razvoju šolskih knjižnic. 7 s t r a n

2 I T E M E L J N E F U N K C I J E I N D E J A V N O S T N U K Iz navedenih normativnih in drugih dokumentov izhajajo temeljne funkcije in dejavnost NUK, ki skrbi: kot nacionalna knjižnica za: zbiranje, obdelavo, hranjenje, posredovanje, varovanje in zaščito temeljne nacionalne zbirke, tj. slovenike, ter njeno dostopnost domači in tuji javnosti, varovanje in zaščito slovenske pisne kulturne dediščine, dostopnost informacij o knjižničnem gradivu z izdelavo tekoče in retrospektivne slovenske nacionalne bibliografije in drugih zbirk podatkov, bibliografsko kontrolo tiskanih in elektronskih publikacij, ki imajo značaj slovenike, dostopnost in uporabo knjižnične zbirke in drugih informacijskih virov za uporabnike, aktivno sooblikovanje slovenskega knjižničnega sistema in knjižničarstva, dvig informacijske pismenosti prebivalstva z organizacijo izobraževanja in drugih oblik dela z uporabniki knjižnice. kot univerzitetna knjižnica za: zagotavljanje klasičnih in elektronskih informacijskih virov ter storitev, potrebnih za izvajanje pedagoškega in znanstvenoraziskovalnega procesa na ljubljanski univerzi, zbiranje in trajno hrambo visokošolskih del, ki so objavljena na matični univerzi oziroma so njihovi avtorji zaposleni na tej univerzi, zagotavljanje strokovne pomoči knjižnicam univerzitetnega knjižničnega sistema (UKS), pripravo strokovnih podlag za potrebe koordiniranega delovanja UKS v sodelovanju z drugimi knjižnicami tega sistema, vodenje podatkov o knjižnicah UKS in njihovem delovanju, izvajanje izobraževanja o iskanju, vrednotenju, izbiri in uporabi različnih vrst in oblik informacijskih virov za študente in zaposlene na ljubljanski univerzi. kot osrednja državna knjižnica za: izvajanje nalog centra za razvoj knjižnic, statistična merjenja delovanja knjižnic in knjižničnega sistema ter vodenje razvida knjižnic, pripravo strokovnih podlag za sprejem splošnih predpisov in strokovnih priporočil s področja knjižničarstva, permanentno izobraževanje in strokovno izpopolnjevanje knjižničarjev, izvajanje raziskovalne dejavnosti na področju bibliotekarstva, organizacijo specializirane knjižnične zbirke in informacijskega centra za področje bibliotekarstva, organizacijo in izvedbo bibliotekarskih izpitov ter postopkov priznavanja strokovnih nazivov v knjižničarstvu. kot osrednja znanstvena knjižnica za: zagotavljanje informacijskih virov in informacij za potrebe znanstvenoraziskovalnega dela, zbiranje, zagotavljanje dostopnosti in trajno ohranjanje dosežkov znanstvenoraziskovalne dejavnosti, pomoč znanstveni skupnosti pri zagotavljanju prostega in odprtega dostopa do rezultatov znanstvenoraziskovalnega dela. 8 s t r a n

kot Digitalna knjižnica Slovenije in nacionalni agregator e-vsebin s področja kulture za: zagotavljanje informacijskih virov, informacij ter storitev za potrebe razvoja informacijske družbe in pospeševanja družbenega in ekonomskega razvoja Slovenije, trajno ohranjanje slovenske pisne kulturne dediščine v digitalni obliki z vzdrževanjem in razvojem zaupanja vrednega repozitorija (digitalnega arhiva), gradnjo, razvoj in upravljanje digitalnih zbirk v skladu s potrebami uporabnikov, obstoječimi predpisi in standardi ter v sodelovanju z različnimi strateškimi partnerji s področja kulture, znanosti, izobraževanja in gospodarstva, vključevanje digitalnih vsebin v evropsko digitalno knjižnico Europeano, zagotavljanje najširšega in prostega dostopa do digitalnih vsebin ter razvijanje orodij za njihovo uporabo, povezovanje kulturnih, znanstvenih in izobraževalnih ustanov, ki ustvarjajo digitalne vsebine, promocijo digitalne knjižnice kot sodobne infrastrukture izobraževalnega in znanstvenoraziskovalnega procesa, vseživljenjskega izobraževanja prebivalstva ter dejavnika demokratizacije družbe z zagotavljanjem dostopa do digitalnih informacij za vse uporabnike, ne glede na to, kdo so, zakaj informacije potrebujejo in s katerega mesta želijo dostopati do njih. 3 I O R G A N I Z A C I J A I N O R G A N I K N J I Ž N I C E Knjižnica je organizirana v širše organizacijske enote, in sicer: Enoto skupnih služb, Enoto za pridobivanje, obdelavo in ohranjanje knjižničnega gradiva, Enoto za informacijsko tehnologijo in digitalno knjižnico, Enoto za uporabniške storitve, Enoto posebnih knjižničnih zbirk in Enoto za razvoj knjižničarstva, v okviru katerih delujejo posamezne službe, oddelki oziroma centri. Vodstvo knjižnice sestavljajo: - ravnateljica Martina Rozman Salobir, - pomočnik ravnateljice za vodenje strokovnega dela mag. Zoran Krstulović, - pomočnica ravnateljice za knjižnični sistem Univerze v Ljubljani dr. Melita Ambrožič, - pomočnica ravnateljice za finančne in splošne zadeve mag. Simona Arzenšek Poleg ravnateljice knjižnice sta organa knjižnice svet in strokovni svet knjižnice. Svet knjižnice je organ upravljanja, ki nadzira zakonitost dela in poslovanja ter spremlja, analizira in ocenjuje delovanje knjižnice. Člani Sveta NUK v mandatnem obdobju 2017 2021 so: Predsednik: dr. Mitja Blaganje, predstavnik Ministrstva za kulturo Namestnica predsednika: Irena Sešek, predstavnica zaposlenih v NUK Člani: - Marjan Gujtman, predstavnik Ministrstva za kulturo - Iztok Žigon, predstavnik Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport - prof. dr. Branka Kalenić Ramšak, predstavnica Univerze v Ljubljani Strokovni svet spremlja in ocenjuje strokovno delo knjižnice in uresničevanje politike njenega ustanovitelja. Člani Strokovnega sveta v mandatnem obdobju 2016 2020 so: Predsednica: dr. Sonja Svoljšak, predstavnica strokovnih delavcev NUK Namestnica predsednice: Milena Bon, predstavnica strokovnih delavcev NUK Člani: - dr. Sabina Fras Popović, Mariborska knjižnica, predstavnica Zveze bibliotekarskih društev Slovenije - Janez Groznik, predstavnik vseh delavcev NUK - prof. dr. Primož Južnič, Filozofska fakulteta UL, predstavnik Univerze v Ljubljani 9 s t r a n

- mag. Dunja Legat, Univerzitetna knjižnica Maribor, predstavnica Zveze bibliotekarskih društev Slovenije - dr. Andrej Nared, Arhiv Republike Slovenije, predstavnik Kulturniške zbornice Slovenije - dr. Matija Ogrin, ZRC SAZU, predstavnik Kulturniške zbornice Slovenije - mag. Zdenka Oven, Knjižnica Fakultete za elektrotehniko, predstavnica Univerze v Ljubljani 4 I S T R A T E Š K E U S M E R I T V E I N C I L J I J A V N E G A Z A V O D A Prednostne strateške usmeritve knjižnice določa Strateški načrt NUK za obdobje 2015 2019, ki izpostavlja: dejavnosti NUK za ohranitev slovenske pisne kulturne in znanstvene dediščine v klasični in digitalni obliki za prihodnje rodove; zagotavljanje večje dostopnosti in spodbujanje uporabe knjižnične zbirke in drugih informacijskih virov knjižnice; sočasni razvoj tradicionalne in digitalne knjižnice z razvojem obstoječih in uvajanjem novih storitev ter načinov njihove uporabe; ter razvijanje strateških partnerstev s knjižnicami in drugimi organizacijami s področja kulture, izobraževanja in znanosti v Sloveniji in tujini. V strateškem obdobju 2015 2019 si knjižnica po posameznih področjih delovanja prizadeva uresničiti naslednje strateške cilje: Strateško področje: RAZVOJ IN UPRAVLJANJE KNJIŽNIČNE ZBIRKE Cilji: - Popolna nacionalna zbirka knjižničnega gradiva - Knjižnična zbirka skladna s potrebami uporabnikov - Razvoj posebnih knjižničnih zbirk in povečanje njihove dostopnosti - Povečanje kakovosti in uporabe zbirke (tujih) serijskih publikacij - Učinkovito varovanje in zaščita knjižnične zbirke - Ažurne in kakovostne informacije o informacijskih virih knjižnice. - Razvoj in dopolnjevanje Slovenske bibliografije. Strateško področje: RAZVOJ IN UPRAVLJANJE DIGITALNE KNJIŽNICE Cilji: - Izgradnja celovite zbirke digitalnih vsebin za zagotavljanje knjižnične javne službe v digitalnem okolju - Trajno ohranjanje digitalne pisne kulturne in znanstvene dediščine - Povečanje uporabe informacijskih virov in zagotavljanje boljše uporabniške izkušnje - Zagotavljanje nadaljnjega razvoja in promocije storitve nacionalnega agregatorja s področja kulture - Učinkovito upravljanje digitalne knjižnice. Strateško področje: UPORABNIŠKE STORITVE Cilji: - Spremljanje sprememb v informacijskem vedenju, potrebah ter pričakovanjih aktivnih in potencialnih uporabnikov - Vključevanje uporabnikov oziroma širše javnosti v izvajanje uporabniških storitev - Razvoj knjižnice kot fizičnega prostora za študij, znanstvenoraziskovalno delo in zadovoljevanje kulturnih potreb ter potreb po druženju in sprostitvi - Dvig kakovosti in učinkovitosti referenčnih in drugih informacijskih storitev ter uvajanje novih 10 s t r a n

- Izboljšanje pogojev za dostop in uporabo knjižnične zbirke in elektronskih informacijskih virov. Strateško področje: RAZISKOVALNO RAZVOJNA IN IZOBRAŽEVALNA DEJAVNOST Cilji: - Spremljanje dejavnosti na področju raziskav v knjižničarstvu ter obveščanje strokovne javnosti o novostih - Spodbujanje raziskovalcev knjižnice k izvajanju raziskovalno-razvojne dejavnosti in doseganju znanstvene odličnosti - Zagotavljanje informacijsko-dokumentacijske podpore raziskovalcem knjižnice - Priprava in prijavljanje raziskovalno-razvojnih projektov ter ustvarjanje strateških partnerstev v Sloveniji in tujini - Zagotavljanje informacijske podpore slovenskim raziskovalcem, strokovnjakom ter študentom s področja bibliotekarske in informacijske znanosti - Zagotavljanje strokovnih podlag za razvoj in delovanje bibliografskega sistema ter skrb za kakovost bibliografskih podatkov - Uvajanje novih vsebin ter razvoj novih pristopov za dvig kakovosti izobraževanja knjižničnih delavcev in uporabnikov. Strateško področje: RAZVOJNA DEJAVNOST ZA KNJIŽNICE IN KNJIŽNIČNI SISTEM Cilji: - Spremljanje dejavnosti knjižnic ter njihovega umeščanja v knjižnični sistem - Vodenje in dopolnjevanje razvida knjižnic ter redno vrednotenje delovanja knjižnic - Uravnotežen in racionalen razvoj knjižnic, knjižnične mreže in knjižničnega sistema, usklajen z družbenimi možnostmi in potrebami - Učinkovita promocija dejavnosti slovenskih knjižnic oziroma slovenskega knjižničnega sistema doma in v tujini. Strateško področje: MATERIALNI IN ČLOVEŠKI VIRI TER ORGANIZACIJA KNJIŽNICE Cilji: - Dolgoročna finančna stabilnost zavoda in s tem zagotovljeni pogoji za izvajanje dejavnosti knjižnice in njihov razvoj - Namenska, pregledna in učinkovita poraba finančnih sredstev - Povečanje deleža finančnih sredstev iz nejavnih virov - Gospodarno ravnanje z nematerialnimi in materialnimi sredstvi knjižnice - Učinkovita notranja organizacija knjižnice - Strokovno usposobljeni zaposleni za kakovostno izvajanje dejavnosti knjižnice - Vključitev čim več novih sodelavcev v delovne procese knjižnice - Izgradnja NUK II - Zaključek finančnega najema poslovno skladiščnih prostorov na Leskoškovi cesti 12 in odkup dodatnih skladiščnih prostorov - Izboljšanje prostorskih pogojev v Plečnikovi knjižnici - Tehnična opremljenost knjižnice v skladu z zahtevami razvoja storitev. Strateško področje: KNJIŽNICA IN JAVNOST Cilji: - Učinkovito komuniciranje z različnimi javnostmi in krepitev prisotnosti knjižnice v javnosti 11 s t r a n

- Večja prepoznavnost knjižnice v javnosti ter izboljšanje trženja knjižničnih proizvodov in storitev - Večja prepoznavnost zaposlenih v knjižnici in odmevnost njihovega znanja v javnosti. 12 s t r a n

I I P O R O Č I L O O S T R O K O V N E M D E L U K N J I Ž N I C E 1 I N A B AVA K N J I Ž N I Č N E G A G R A D I VA IN D R U G I H I N F O R M A C I J S K I H V I R O V 1. 1 POLITIKA RAZVOJA KNJIŽNIČNE ZBIRKE (NAKUP KNJIŽNIČNEGA GRADIVA) NUK v skladu s politiko razvoja nacionalne knjižnične zbirke izbira in kupuje naslednje gradivo: sloveniko, objavljeno v tujini: v skladu s 33. členom Zakona o knjižničarstvu NUK zbira, obdeluje, hrani in posreduje vse knjižnično gradivo v slovenskem jeziku, o Sloveniji in Slovencih ter slovenskih avtorjev, ki je izšlo v tujini; staro sloveniko in nacionalno pomembno gradivo: najstarejše pisne spomenike, inkunabule in ves starejši tisk do leta 1830; novoveške rokopise s področja leposlovja, humanistike in splošne kulture; rokopisno glasbeno gradivo in rokopisno kartografsko gradivo (zemljevidi, razglednice, podobice, itd.); temeljno strokovno in znanstveno literaturo, zbrana in izbrana dela ter dodatne učbenike za študijske programe Univerze v Ljubljani; licenčne e-vire z vseh področij znanosti ter z licencami za Univerzo v Ljubljani; pri e-virih predstavljajo prioriteto nakupi v okviru konzorcija COSEC, z najširšo možno dostopnostjo vsebin. Z uresničevanjem tega prioritetnega cilja zagotavlja NUK najboljše pogoje dostopa in po najbolj ugodni ceni, ki je praviloma rezultat sodelovanja s knjižnicami drugih držav v okviru članstva COSEC v mednarodnem konzorciju eifl.net. 1. 2 PREDNOSTNI LETNI CILJI PRI NAKUPU KNJIŽNIČNEGA GRADIVA 1) Nakup slovenike, objavljene v tujini. 2) Zagotavljanje deleža sredstev za nakup slovenike glede na celotna sredstva za nakup gradiva v višini najmanj 10 odstotkov. 3) Nakup licenčnih e-virov prednostno v okviru konzorcija. 4) Ohranjanje deleža elektronskih virov v primerjavi z nakupom tiskanih virov. 5) Nakup temeljne tuje strokovne in znanstvene periodike ter tujih monografij, prednostno s področja humanistike in družboslovja. 6) Dopolnjevanje zbirke študijske literature glede na potrebe študijskih programov Univerze v Ljubljani. 1. 3 URESNIČITEV LETNIH CILJEV Uresničili smo 55 odstotkov načrtovanega nakupa slovenike (knjig), objavljene v tujini. Z zameno smo pridobili še 355 in z darovi 465 inventarnih enot slovenike (knjig), ki je izšla v tujini. Za nakup vseh vrst gradiva slovenike smo porabili 15 odstotkov vseh sredstev Ministrstva za kulturo, namenjenih nakupu literature. V letu 2018 smo v okviru konzorcija kupili 90 odstotkov vseh licenčnih e-virov in tako dosegli načrtovane cilje na področju pridobivanja e-virov. Ohranili smo delež sredstev za nakup elektronskih virov v primerjavi z nakupom tiskanih virov na ravni prejšnjega leta. Za nakup elektronskih virov smo uporabili sredstva, ki jih je za nakup literature zagotavljalo Ministrstvo za kulturo, namenska sredstva ARRS, sredstva partnerjev na osnovi sklenjene konzorcijske pogodbe, del sredstev, pridobljenih po pogodbi z UL od vpisnin študentov ter projektna sredstva. 13 s t r a n

Uresničili smo 61 odstotkov načrtovanega nakupa tujih monografij (Tabela 1). Načrt nakupa temeljne tuje strokovne in znanstvene periodike je bil presežen. Zbirka študijske literature (učbenikov) se je iz sredstev za nakup gradiva povečala za 156 naslovov. 1. 4 NAKUP KNJIŽNIČNEGA GRADIVA V letu 2018 smo presegli načrtovani obseg nakupa tujih serijskih publikacij. Načrtovani nakup tujih licenčnih podatkovnih zbirk smo izvedli v celoti, odpovedali smo eno slovensko podatkovno zbirko. Nakup slovenike, objavljene v tujini, smo izvedli 55 odstotno (Tabela 1). T a b e l a 1 : N a k u p k n j i ž n i č n e g a g r a d i v a ( i n v e n t a r n e e n o t e / n a s l o v i ) v l e t u 2 0 1 8 vrsta knjižničnega gradiva (število enot) načrtovano doseženo realizacija slovenika monografske publikacije 500 277 55 % serijske publikacije (naslovi) 35 35 100 % neknjižno gradivo 180 164 91 % licenčni e-viri (naslovi) 4 3 75 % odkup kulturne dediščine 1 1 100 % tuja strokovna literatura monografske publikacije 500 303 61 % serijske publikacije (naslovi) 220 265 120 % neknjižno gradivo 280 80 29 % licenčni e-viri (naslovi) 40 40 100 % 1. 5 DAROVI NUK inventarizira kot dar vse gradivo, ki ga prejme kot depozitna knjižnica mednarodnih ustanov in organizacij (UNESCO, EU, OECD in druge). Darove pošiljajo tudi posamezni avtorji in ustanove. V knjižnično zbirko jih vključimo v skladu z načeli nabavne politike. Največji delež darov prejmejo posebne knjižnične zbirke v obliki zapuščin. Ob prevzemu večjih zapuščin bibliografska obdelava gradiva zaostaja zaradi pomanjkanja kadrov. Kot dar prejme NUK tudi gradivo s seznamov odpisanega gradiva iz slovenskih knjižnic. V skladu z Navodilom za izločanje in odpis knjižničnega gradiva posamezne knjižnice pošljejo nacionalni knjižnici sezname odpisanega gradiva, NUK pa izbere gradivo, ki manjka v knjižnični zbirki. Prednost pri izboru imajo slovenika, jugoslavika do leta 1991 ter nadomestila za izgubljene, založene ali poškodovane publikacije. V letu 2018 smo iz knjižnic prejeli 261 seznamov odpisanega gradiva (2017: 243), ki so vsebovali 72.216 naslovov (2017: 55.262). Pregledali smo 57.074 naslovov in za knjižnično zbirko NUK izbrali 1674 naslovov (2017: 1448 naslovov) gradiva. Knjižnice so nam poslale 2517 izbranih inventarnih enot gradiva (2017: 1451), od tega 1935 inventarnih enot monografskih publikacij in 582 inventarnih enot gradiva za posebne zbirke NUK. Največ seznamov odpisanega gradiva so poslale šolske knjižnice (125), sledijo splošne (83), univerzitetne in druge visokošolske knjižnice (35) ter specialne knjižnice (21). V zadnjih petih letih se je število poslanih seznamov povečalo za 26 odstotkov (Tabela 2). 14 s t r a n

T a b e l a 2 : I z b o r g r a d i v a i z o d p i s n i h s e z n a m o v k n j i ž n i c v o b d o b j u 2 0 1 4 2 0 1 8 2014 2015 2016 2017 2018 seznami 209 161 184 243 264 naslovi na seznamu 59.751 39.863 51.064 55.262 72.216 pregledani naslovi 55.688 36.190 46.008 47.184 57.074 izbrani naslovi 1.724 1.059 1.220 1.448 1.674 prejete fizične enote (vse) 2.082 2.246 1.250 1.451 2.517 prejete fizične enote (knjige) 1.180 1.125 926 608 1.935 1. 6 DRAGOCENEJŠE PRIDOBITVE V POSEBNIH ZBIRKAH Za Zbirko rokopisov, redkih in starih tiskov smo v letu 2018 pridobili veliko pomembnega gradiva. Med najpomembnejšimi pridobitvami so bili osebni arhivi in zapuščine ustvarjalcev in raziskovalcev Nika Grafenauerja, Ceneta Vipotnika, Cirila Zlobca, Jožeta Toporišiča, Dušana Pirjevca, Nedeljke Pirjevec, Jerneja Vilfana, Jožeta Velikonje, Rajka Pavlovca, Cirila Galeta in drugih. Na dražbah in v antikvariatih smo odkupili dve pomembni pridobitvi: Slavinski misal, rokopisni kodeks iz druge polovice 15. stoletja, iz antikvariata Kovač (cena: 67.000 EUR; nakup smo izvedli s finančnimi sredstvi Ministrstva za kulturo); pismo Jurija Vege iz leta 1795, na spletni dražbi pri dražbeni hiši Christie's v Londonu (cena: 2.621,78 EUR). Kartografska in slikovna zbirka je pridobila litografijo Sevnice, delo slovitega vedutista 19. stoletja J. Kuwassega, 18 dokumentarnih fotografij pokrajinskega zleta Zveze Sokolov kraljevine Jugoslavije v Ljubljani leta 1933, izredno redek fotografski album Ljubljane uglednega fotografa Avgusta Bertholda in 25 portretnih fotografij sodobnih slovenskih umetnikov Tihomirja Pinterja. Glasbena zbirka je pridobila dva redka glasbena tiska iz leta 1799 in 1822 ter del rokopisnega gradiva Marijana Lipovška. Dopolnjevale so se zbirke znanstvenokritičnih izdaj zbranih del tujih skladateljev (J. S. Bach, L. van Beethoven, H. Berlioz, C. Debussy, J. J. Fux, A. Gabrieli, C. Gluck, G. F. Händel, J. Haydn, P. Hindemith, J. B. Lully, F. Mendelssohn, G. B. Pergolesi, J. P. Rameau, R. Schumann, A. Schönberg). 1. 7 PRIDOBIVANJE LICENČNIH PODATKOVNIH ZBIRK IN E-VIROV NUK naroča licenčne podatkovne zbirke in elektronske informacijske vire za vsa področja znanosti, s poudarkom na humanistiki in družboslovju in z licencami za Univerzo v Ljubljani. Pri elektronskih publikacijah imajo prednost nakupi v okviru konzorcija COSEC, kjer največkrat zagotavljamo storitve na ravni celotne države, pogajanja s ponudniki pa potekajo prek mednarodnega konzorcija eifl.net. Preko konzorcija COSEC smo zagotovili 90 odstotkov načrtovanih licenčnih e-virov. Skladno s programom dela smo zagotavljali dostop do 44 e-virov, ki skupaj prinašajo dostop do 49 podatkovnih zbirk (Tabela 3 in 4). Od leta 2018 ima zbirka Taylor and Francis Library dve samostojni zbirki (SSH Library in ST Library), kar poleg Fresh Collection prinaša dostop do treh zbirk istega založnika in ne le ene, kot smo načrtovali. V sodelovanju s Filozofsko fakulteto UL, Teološko fakulteto UL in Pedagoškim inštitutom smo na novo pridobili digitalno zbirko Loeb Classical Library. To je zbirka elektronskih knjig, ki predstavlja celotno klasično dediščino ter je nepogrešljiva pri študiju humanistike, še posebno klasične filologije. 15 s t r a n

Odpovedali smo paket IUS INFO in Oxford English Dictionary (Tabela 5). Novi naročniški model profesionalnega paketa IUS INFO z omejitvami dostopa ob hkratni nerazumni podražitvi ni ustrezal potrebam naših uporabnikov in načelom licenciranja COSEC. Uporabnikom smo neomejeno omogočali dostop do pravnih vsebin na portalu Tax-Fin-Lex in na spletni strani Uradnega lista RS. V sodelovanju z UL, ki je v preteklih letih financirala dostop do slovarja Oxford English Dictionary, smo se zaradi upada uporabe za 40 odstotkov odločili za odpoved najdražjega vira založbe Oxford, saj je uporabnikom na voljo veliko kakovostnih prostodostopnih spletnih angleško-angleških slovarjev. Pridobivanje licenčnih e-virov je potekalo v zelo dobrem sodelovanju z drugimi slovenskimi knjižnicami. V skladu s Programom dela NUK 2018 smo tako zagotavljali temeljno strokovno in znanstveno literaturo tudi v e-obliki. Kandidirali smo na javnem razpisu za sofinanciranje mednarodne literature pri ARRS in tako zagotovili sofinanciranje štirih mednarodnih zbirk znanstvenih revij za leto 2019: EBSCOhost Research Databases, Emerald 175 EXM, Sage Premier in APA PsycArticles. Za 12 e-virov smo se dogovorili za sofinanciranje članov konzorcija COSEC, štiri naročnine pa so financirali člani konzorcija. T a b e l a 3 : N o v o p r i d o b l j e n a l i c e n č n a p o d a t k o v n a z b i r k a v l e t u 2 0 1 8 št. naslov e-vira delež plačila naročnine NUK 1. LOEB Classical Library 29 % vir financiranja MK (NUK), sredstva članov konzorcija dostopnost za člane NUK, FF, TF, PI način pridobivanja COSEC T a b e l a 4 : O b n o v l j e n a n a r o č i l a z a l i c e n č n e p o d a t k o v n e z b i r k e v l e t u 2 0 1 8 št. naslov e-vira št. zbirk delež NUK vir financiranja dostopnost za člane način pridobivanja 1. APS Journals 1 9 % MK (NUK) NUK, CTK, CMK, FMF UL, UM, UNG COSEC in 1 JRO 2. Biblos 1 100 % MK (NUK) NUK NUK 3. Communication and Mass Media MK (NUK), sredstva 1 52 % Complete članov konzorcijev NUK, UL COSEC 4. CREDO Online Reference Service / NUK, UL, UM, UP, 1 100 % MK (NUK) Academic Collection UNG COSEC 5. ebook Academic Collection Complete 1 100 % MK (NUK) NUK, UL COSEC 6. ebook Public Library Collection 1 0 MK (NUK) 10 OOK COSEC 7. 8. 9. EBSCOhost Research Databases licenca za visokošolske knjižnice in druge JRO EBSCOhost Research Databases licenca za splošne knjižnice Emerald Management 175 and Emerald Engeeniring 4 97 % ARRS, MK (NUK), sredstva članov konzorcijev NUK in UL, UM, UP, UNG, 8 JRO COSEC 2 100 % MK (NUK) spl. knjižnice COSEC 2 100 % ARRS, MK (NUK), sredstva članov konzorcijev NUK, UL, UM, UP, DOBA, 4 JRO COSEC 10. Encyclopedia Britannica Online, Academic Edition 1 100 % MK (NUK) NUK, UL COSEC 11. Encyclopedia Britannica Online, Public Library Edition 1 0 4 splošne knjižnice 4 splošne knjižnice COSEC 12. Encyclopedia of Library and Information Science 1 100 % MK (NUK) NUK, UL COSEC 13. KLG Online 1 100 % MK (NUK) NUK, UL COSEC 14. GV-IN (paket Super) 1 100 % MK (NUK) NUK NUK 16 s t r a n

15. Library Literature & Info Science FT (Wilson) 1 100 % MK (NUK) NUK, UL COSEC 16. Linguistics and Language Behaviour Abstracts (CSA) 1 100 % MK (NUK) NUK, UL COSEC 17. Library & Information Science Collection (prej LISA) 2 100 % MK (NUK) NUK, UL COSEC 18. LRC 1 100 % MK (NUK) NUK, UL COSEC 19. MLA 1 100 % MK (NUK) NUK, UL COSEC 20. Naxos Music Library 1 100 % MK (NUK) NUK, UL COSEC 21. Naxos Music Library Jazz 1 100 % MK (NUK) NUK, UL COSEC 22. Naxos Music Library Wold 1 100 % MK (NUK) NUK, UL COSEC 23. Naxos Video Library 1 100 % MK (NUK) NUK, UL COSEC 24. OECD ilibrary (obnovljeno in plačano za 3 leta v l. 2016) 1 100 % MK (NUK) NUK, UL COSEC 25. Oxford Art Online 1 0 UL, UM NUK, UL, UM COSEC 26. Oxford Music Online 1 0 UL, UM NUK, UL, UM COSEC 27. Oxford Journals Online 1 100 % MK (NUK) NUK COSEC 28. PressReader 1 12 % MK (NUK) NUK, UL, 10 splošnih knjižnic COSEC 29. PsycArticles 1 13 % ARRS, MK (NUK), sredstva članov NUK, 3 knjižnice UL, 3 knjižnice UM, 2 COSEC konzorcija knjižnici UP 30. PsycInfo 1 62 % MK (NUK), FF UL NUK, FF UL COSEC 31. RDA Toolkit 1 100 % MK (NUK) NUK NUK 32. RILM Abstract of Music Literature 1 100 % MK (NUK) NUK, UL COSEC 33. RILM Music Encyclopedies 1 100 % MK (NUK) NUK, UL COSEC 34. RILM MGG Online 1 100 % MK (NUK) NUK, UL COSEC 35. SAGE Premier 1 97 % 36. SocINDEX with Full Text 1 52 % ARRS, MK (NUK), sredstva članov konzorcija MK (NUK), sredstva članov konzorcija NUK, UL, UM, UP, NU, 5 JRO NUK, UL COSEC COSEC 37. Sociological Abstracts (Proquest) 1 100 % MK (NUK) NUK, UL COSEC 38. Taylor & Francis: SSH Library 1 45 % MK (NUK) NUK, UL COSEC 39. Taylor & Francis: ST Library 1 45 % MK (NUK) NUK, UL COSEC 40. Taylor & Francis Fresh Collection 1 45 % MK (NUK) NUK, UL COSEC 41. Tax-Fin-Lex 1 100 % za NUK MK (NUK) NUK in 5 spl. knjižnic COSEC 42. Ulrichsweb 1 100 % MK (NUK) NUK, UL COSEC 43. Journal of Association of Information Science and Technology (Wiley Online Library) 1 100 % MK (NUK) UL NUK T a b e l a 5 : O d p o v e d a n a n a r o č i l a z a l i c e n č n e p o d a t k o v n e z b i r k e v l e t u 2 0 1 8 št. naslov e-vira delež plačila vir dostopnost za način naročnine NUK financiranja člane pridobivanja 1. IUS-INFO 100 % za UL MK (NUK) NUK NUK 2. Oxford English Dictionary Online 0 UL NUK, UL COSEC Legenda: ARRS Agencija za raziskovalno dejavnost RS UM Univerza v Maribor JRO Javni raziskovalni zavod UP Univerza na Primorskem MK Ministrstvo za kulturo UNG Univerza v Novi Gorici UL Univerza v Ljubljani 17 s t r a n

Več o dejavnostih konzorcija COSEC je v poglavju 8.10 Konzorcijsko pridobivanje in upravljanje elektronskih informacijskih virov. 1. 8 STANJE KNJIŽNIČNE ZBIRKE NUK Ob koncu leta 2018 je knjižnična zbirka NUK obsegala 2.865.767 inventarnih enot gradiva (2017: 2.837.066). V primerjavi z letom 2017 se je povečala za en odstotek. V letu 2018 smo prek portala SVAROG začeli zbirati tudi e-zvočne posnetke (33 bibliografskih enot). T a b e l a 6 : P r i r a s t k n j i ž n i č n e z b i r k e N U K n a d a n 3 1. 1 2. 2 0 1 8 ( i n v e n t a r n e e n o t e ) Inventarna knjiga števec prirast 2018 prirast 2017 1. Računalniška obdelava gradiva monografske publikacije 201700001 19.612 20.046 Zbirka gradiva EU in mednarodnih publikacij 420170001 2 34 Zbirka posebnega knjižničnega gradiva 520170001 1.986 957 Kartografska in slikovna zbirka kartografsko gradivo 620170001 122 150 Kartografska in slikovna zbirka slikovno gradivo 820170001 461 575 Glasbena zbirka 720170001 1.612 1.610 Zbirka serijskih publikacij 920170001 5.002 5.165 SKUPAJ 1 28.797 28.537 2. Ročna obdelava gradiva Rokopisna zbirka tekstovno gradivo 31 90 SKUPAJ 2 31 90 3. E-knjige* 812 1.289 SKUPAJ 1+2+3 29.640 29.916 *Obvezni izvod e-knjig, ki so trajno shranjene v arhivu. Na podlagi 12. člena Zakona o knjižničarstvu (Uradni list RS, št. 87/01, 96/02 - ZUJIK in 92/15) in v skladu s Pravilnikom o hranjenju, uporabi in izločanju obveznih izvodov publikacij (Uradni list RS, št. 90/07) je Komisija za odpis knjižničnega gradiva sprejela sklep, da se odpiše 939 inventarnih enot knjižničnega gradiva. Najpogostejši razlog za odpis so dvojnice (754 enot). Odpisali smo tudi izgubljene in založene publikacije, ki smo jih že nadomestili. Nekaj je bilo tudi podarjenega gradiva, ki smo ga pozneje dobili kot obvezni izvod, ali dvakrat poslanih obveznih izvodov. Nekaj gradiva je bilo poškodovanega in smo ga zamenjali z bolje ohranjenim. 10 enot obveznih izvodov smo vrnili založnikom, ker so bili poškodovani in smo jih zamenjali. Tri fotokopirane izvode smo nadomestili z originali. T a b e l a 7 : O d p i s k n j i ž n i č n e g a g r a d i v a v l e t u 2 0 1 8 odpisano gradivo št. enot knjige 859 kontinuirani viri 58 neknjižno gradivo 22 skupaj 939 18 s t r a n

2 N A K U P S L O V E N I K E Z A Z A M E N J AV O S T U J I M I K N J I Ž N I C A M I 2. 1 POLITIKA ZAMENJAVE SLOVENIKE S TUJIMI KNJIŽNICAMI Cilj mednarodne zamenjave knjižničnega gradiva je uravnotežena zamenjava in sodelovanje med knjižnicami. Poteka v skladu z mednarodnimi dogovori pod okriljem UNESCA. Z zamenjavo gradiva NUK skrbi za prisotnost slovenske knjige v tujini tako, da pošilja najpomembnejšo slovensko literaturo nacionalnim knjižnicam in knjižnicam pomembnejših univerz po svetu. Zamenjava gradiva omogoča tudi zbiranje slovenike, ki izhaja v drugih državah. Tretjino gradiva, ki ga NUK pošilja v tujino, kupimo v okviru zagotovljenih programskih sredstev, nekatere naslove pa pridobimo tudi kot dar založnikov ali iz viškov pri oddaji obveznih izvodov. 2. 2 PREDNOSTNA LETNA CILJA PRI NAKUPU SLOVENIKE ZA ZAMENJAVO S TUJINO 1) Zagotavljanje prisotnosti slovenske knjige v knjižnicah v tujini (v tujih knjižnicah) in s tem zagotavljanje pogojev za spoznavanje in raziskovanje slovenske kulture v drugih državah. 2) Nenehno posodabljanje in izboljševanje sistema zamenjave gradiva z domačimi in tujimi knjižnicami ter drugimi organizacijami. 2. 3 URESNIČITEV LETNIH CILJEV Razpoložljiva finančna sredstva so se z načrtovanih 22.000 EUR zmanjšala na 12.000 EUR, zato je bila realizacija nakupa gradiva za zameno samo 52 odstotna. Na račun publikacij iz starih zalog se je število poslanih monografskih publikacij povečalo, število izvodov poslanih serijskih publikacij pa je ostalo na ravni preteklega leta. Problema dostave gradiva v Rusijo nismo uspeli rešiti, ker je aktivnost zamenjave gradiva po svoji vsebini del širše problematike kulturne izmenjave na državni ravni. Zamenjava gradiva je bila izvedena s 64 knjižnicami (2017: 65). Partnerskim knjižnicam smo v izbor posredovali 1555 naslovov slovenskega gradiva (2017: 782). Za zameno smo v letu 2018 pripravili 208 paketov in pisemskih pošiljk z gradivom za 64 partnerskih knjižnic (Tabela 8 in Priloga 3). Skupno smo jim poslali 1243 naslovov monografskih publikacij (2017: 563) in 1001 kos serijskih publikacij (2017: 997). Tednik Mladina je njegov založnik pošiljal knjižnici v tujino neposredno (približno 50 kosov). Pregledali smo številne sezname dvojnic, ki so nam jih poslale tuje knjižnice. Za knjižnično zbirko NUK smo izbrali 536 naslovov monografskih publikacij (2017: 454). Preostanek knjižničnega gradiva so nam partnerji poslali glede na naše interesno področje, v prvi vrsti sloveniko, tekoče knjižne zbirke in serijske publikacije. T a b e l a 8 : Z a m e n j a v a k n j i ž n i č n e g a g r a d i v a v l e t u 2 0 1 8 posredovano v tujino dotok iz tujine število enot načrtovano* doseženo nakup nakup drugo načrtovano doseženo monografije (naslovi) 450 235 1.008 475 941 serijske publikacije (letniki) 280 217 55 285 200 neknjižno gradivo (kosi) 0 0 0 0 73 SKUPAJ 730 452 1.063 760 1.214 * Načrt je bil pripravljen za obseg financiranja v vrednosti 22.000 EUR. 19 s t r a n

3 O B V E Z N I I Z V O D Z A Z B I R K E N U K T E R O B M O Č N E K N J I Ž N I C E I N K N J I Ž N I C I V Z A M E J S T V U 3. 1 GRADNJA NACIONALNE KNJIŽNIČNE ZBIRKE IN ZAGOTAVLJANJE DOSTOPNOSTI SLOVENSKIH PUBLIKACIJ V skladu z Zakonom o obveznem izvodu publikacij NUK v svojo zbirko uvrsti dva prejeta obvezna izvoda publikacij (arhivski in čitalniški izvod), druge pa posreduje trinajstim depozitarnim organizacijam: Univerzitetni knjižnici Maribor po dva izvoda, desetim osrednjim območnim knjižnicam po en izvod in osrednjima knjižnicama Slovencev v zamejstvu v Trstu in Celovcu po en izvod. S posredovanjem obveznega izvoda javno financiranih publikacij drugim knjižnicam zagotavlja večjo dostopnost slovenskih publikacij prebivalcem Slovenije in zamejstva. 3. 2 PREDNOSTNI LETNI CILJI PRI IZVAJANJU ZAKONA O OBVEZNEM IZVODU PUBLIKACIJ 1) Sistematično zbiranje tiskanih in zajemanje elektronskih publikacij slovenike. 2) Sprotno pridobivanje podatkov o novih zavezancih in vodenje seznama zavezancev. 3) Sprotna priprava obveznega izvoda za distribucijo drugim knjižnicam. 4) Promocija Zakona o obveznem izvodu publikacij in obveščanje novih zavezancev o njegovih določilih. 5) Sodelovanje z drugimi knjižnicami (zlasti osrednjimi območnimi) in zavezanci za obvezni izvod za uspešnejše pridobivanje obveznega izvoda. 3. 3 URESNIČITEV LETNIH CILJEV Zbiranje tiskanih in zajemanje spletnih publikacij slovenike je potekalo v skladu z načrtom (več o zajemanju spletnih publikacij v poglavju 8 Digitalizacija knjižničnega gradiva). Pridobivanje podatkov o novih zavezancih in vodenje seznama zavezancev je potekalo tekoče; na seznam smo vpisali 656 novih zavezancev za obvezni izvod, kar je za 8 odstotkov več kot v letu 2017. Distribucija obveznega izvoda drugim knjižnicam je potekala tekoče. Promocija Zakona o obveznem izvodu publikacij in njegovih sprememb je potekala dnevno, predvsem s telefonskim informiranjem zavezancev, ki pošljejo zahtevke za zapise CIP in številke ISBN, ISSN ali ISMN. Z namenom čim bolj popolnega zajema obveznega izvoda smo redno izvajali reklamacije in organizirali štiri seminarje za založnike. Za vzdrževanje in širjenje sodelovanja z založniki smo se udeležili 6. tematske konference knjižnih založnikov in knjigotržcev z naslovom Čas je za višjo prestavo in 16. kongresa Knjiga na Slovenskem z naslovom Skupaj ustvarjamo že 25 let, Dnevov slovenske knjige in Slovenskega knjižnega sejma. S posebnim dogodkom v okviru festivala Objavljam, torej sem v NUK smo obeležili obletnico zbiranja obveznega izvoda na Slovenskem. Podatke o slovenski založniški produkciji objavlja NUK vsako leto spomladi (začasni podatki) in jeseni (končni podatki) za predhodno leto. Dostopni so na spletni strani: http://cezar.nuk.unilj.si/slo_knjiga/index.php. Sodelovanje z osrednjimi območnimi knjižnicami in UKM je potekalo redno ob izdajah posameznih publikacij in izterjavi obveznega izvoda na njihovem območju. 20 s t r a n

3. 4 OBVEZNI IZVOD ZA ZBIRKO NUK TER OBMOČNE KNJIŽNICE, UKM IN KNJIŽNICI V ZAMEJSTVU V letu 2018 smo prejeli 133.534 fizičnih enot obveznih izvodov, kar je 2 odstotka manj kot leta 2017 in 5 odstotkov manj, kot smo načrtovali. V knjižnično zbirko NUK smo uvrstili 33 odstotkov publikacij. Od leta 2008 se je delež dotoka obveznega izvoda zmanjšal za 41 odstotkov (Slika 1). V primerjavi z letom 2017 je bil za 6 odstotkov manjši dotok monografij, ki so jih poslale komercialne založbe v štirih izvodih (2018: 4969 naslovov; 2017: 5296 naslovov), za 5 odstotkov pa je bil večji dotok javno financiranih monografskih publikacij, ki so jih morali zavezanci oddati v šestnajstih izvodih (2018: 1087 naslovov; 2017: 1042 naslovov). 250.000 200.000 150.000 100.000 50.000 0 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 za NUK za distribucijo SKUPAJ S l i k a 1 : D o t o k o b v e z n e g a i z v o d a z a z b i r k o N U K i n z a d i s t r i b u c i j o v o b d o b j u 2 0 0 8 2 0 1 8 Dotok obveznega izvoda za knjižnično zbirko NUK je bil za 13 odstotkov manjši od načrtovanega, dotok obveznega izvoda za druge knjižnice pa skoraj enak (Tabela 9). T a b e l a 9 : D o t o k o b v e z n e g a i z v o d a z a N U K i n z a r e d i s t r i b u c i j o ( f i z i č n e e n o t e ) dotok obveznega izvoda načrtovano doseženo realizacija za NUK 50.000 43.454 87 % za druge knjižnice 90.000 90.080 100 % - UKM - 41.802 - - OOK - 40.342 - - knjižnici v zamejstvu (SŠK in NŠK - 7.936 - Število paketov za distribucijo obveznih izvodov je bilo enako kot leto prej in za 9 odstotkov manjše, kot smo načrtovali (Tabela 10). Služba za pridobivanje knjižničnega gradiva in Zbirka serijskih publikacij sta tekoče spremljali dotok vseh vrst gradiva (na podlagi preliminarnih zapisov CIP, ISBN in ISSN) in izvajali reklamacije pri zavezancih, ki niso oddali publikacij v zakonskem roku. Število reklamacij je bilo za 21 odstotkov večje kot v letu 2017 in za 29 odstotkov večje, kot smo načrtovali. Realizacija reklamacij je bila 65-odstotna (podrobnejši podatki so razvidni iz Tabele 2.5 v Prilogi 2). T a b e l a 1 0 : D i s t r i b u c i j a o b v e z n e g a i z v o d a načrtovano doseženo realizacija število paketov z obveznimi izvodi 1.500 1.368 91 % število reklamacij 8.300 10.667 129 % dobavnice, poslane po pošti 600 688 115 % 21 s t r a n

3. 5 UKREPI ZA POVEČANJE OBSEGA PRIDOBLJENEGA GRADIVA Za doseganje čim bolj popolnega zajema obveznega izvoda smo organizirali tri seminarje za založnike z manjšo založniško produkcijo in neformalne založnike, ki jim izdajanje publikacij ni primarno področje delovanja. V okviru festivala Objavljam, torej sem v NUK smo z gostom mag. Alešem Pogačnikom izvedli obnovitveni seminar z naslovom Kaj dela urednik?. Posebno pozornost smo posvetili pridobivanju promocijskega gradiva za predčasne volitve v državni zbor 2018 (27 političnih strank) in lokalne volitve 2018 (212 občin, okoli 700 kandidatov in kandidatk za župane/županje in okoli 1500 list za občinske svetnike). V skupnem obsegu je ena delavka za reklamiranje in zbiranje gradiva, povezanega z volitvami, porabila tri mesece. Za promocijo Zakona o obveznem izvodu publikacij pri glasbenih skupinah in (samo)založbah smo pripravili zgibanko, ki je bila poslana na 300 naslovov ter objavljena na spletnih mestih Slovenskega glasbenoinformacijskega centra (SIGIC), Združenja SAZAS, Zavoda za uveljavljanje pravic izvajalcev in proizvajalcev fonogramov (IPF) in Sindikat glasbenikov GLOSA. 4 I N V E N TA R I Z A C I J A I N B I B L I O G R A F S K A O B D E L AVA K N J I Ž N I Č N E G A G R A D I VA 4. 1 ZAGOTAVLJANJE BIBLIOGRAFSKIH OPISOV IN POMAGAL NUK v skladu z Zakonom o knjižničarstvu bibliografsko obdeluje gradivo za nacionalno zbirko vsega knjižničnega gradiva v slovenskem jeziku, o Sloveniji in Slovencih, slovenskih avtorjev, slovenskih založb, pripadnikov italijanske in madžarske narodne skupnosti, romske skupnosti in drugih manjšinskih skupnosti v Sloveniji (slovenika) ter zbirko temeljne tuje literature. Kot nacionalni bibliografski center zagotavlja uporabnikom doma in v tujini dostopnost informacij o knjižničnem gradivu, tako da vključuje podatke o založniški produkciji slovenike v bibliografske zbirke ter izdeluje in objavlja tekočo in retrospektivno slovensko nacionalno bibliografijo. 4. 2 PREDNOSTNI LETNI CILJI NA PODROČJU BIBLIOGRAFSKE OBDELAVE KNJIŽNIČNEGA GRADIVA 1) 100-odstotno bibliografsko obdelano novo pridobljeno gradivo. 2) Bibliografska obdelava gradiva v Zbirki drobnih tiskov in sive literature (180 zbirnih zapisov in 500 retrospektivnih zapisov). 3) Retrospektivni vnos 2000 bibliografskih zapisov o gradivu posebnih knjižničnih zbirk v nacionalni vzajemni bibliografski sistem. 4) Urejanje 3000 nepovezanih bibliografskih zapisov. 4. 3 URESNIČITEV LETNIH CILJEV Do 31. 1. 2018 smo obdelali 90 odstotkov monografskih publikacij, pridobljenih z obveznim izvodom; zaradi drugih nalog so nastali zaostanki pri obdelavi knjig, ki smo jih pridobili z zamenami in darovi. Zaradi postopkov obdelave (zbiranje gradiva za pripravo zbirnih zapisov) še ni obdelano vse gradivo v Rokopisni zbirki in Zbirki drobnih tiskov in sive literature V Zbirki drobnih tiskov in sive literature smo za 87 odstotkov presegli načrtovano število zbirnih zapisov. Načrtovani retrospektivni vnos bibliografskih zapisov o gradivu posebnih knjižničnih zbirk v nacionalni vzajemni bibliografski sistem je bil presežen. 22 s t r a n

NUK LETNO POROČILO 2018 Uredili smo 3491 nepovezanih bibliografskih zapisov. 4. 4 INVENTARIZACIJA GRADIVA V računalniškem lokalnem katalogu smo skupaj inventarizirali 14.643 naslovov oziroma 28.797 inventarnih enot gradiva, kar je nekaj več kot v letu 2017 (Tabela 11). V primerjavi z letom 2017 smo inventarizirali 35 odstotkov več drugega neknjižnega gradiva, enako število monografskih publikacij, 4 odstotke manj serijskih publikacij, 5 odstotkov manj AV gradiva in 30 odstotkov manj elektronskih publikacij. Tabela 11: Prirast knjižničnega gradiva (inventarne enote) obvezni izvod nakup zamena dar skupaj vrsta gradiva 2018 2017 15.248 15.658 serijske publikacije 4.243 AV gradivo monografske publikacije e-publikacije drugo neknjižno gradivo SKUPAJ ind 2018 2017 97 749 277 4.394 97 304 1.896 1.971 96 280 376 1.897 23.564 ind 2018 2017 270 941 818 352 86 200 44 66 67 74 3 1 1.369 139 184 23.768 99 1.284 ind 2018 2017 115 1.842 1.941 178 112 228 54 30 180 300 2 9 172 107 17 868 148 1.214 ind 2018 2017 ind 95 18.780 18.694 100 258 88 4.975 5.182 96 302 352 86 2.296 2.419 95 22 19 48 40 304 434 70 45 38 344 222 115 2.442 1.808 135 1.080 112 2.735 2.821 97 28.797 28.537 101 4. 5 BIBLIOGRAFSKA OBDELAVA KNJIŽNIČNEGA GRADIVA 4.5.1 Bibliografska obdelava v Enoti za pridobivanje, obdelavo in hranjenje knjižničnega gradiva V Službi za pridobivanje knjižničnega gradiva so tri zaposlene poleg opisne in vsebinske katalogizacije tudi inventarizirale in opremile 2330 inventarnih enot gradiva (celotna obdelava knjige na enem mestu). Zadolžene so bile tudi za vodenje nabavnih podatkov za kontinuirane vire, koordinacijo pregledovanja odpisnih seznamov, izvajanje plačljive storitve Izdelava bibliografskih zapisov za osebno bibliografijo in pripravo arhivskih izvodov za masovno razkislinjenje. Zaključili smo redakcijo normatvinih zapisov za korporativne avtorje, nadaljevali pa teoretsko delo na tem segmentu normativne kontrole. Zaradi daljših bolniških odsotnosti zaposlenih pri pripravi zapisov CIP smo prerazporedili delo, da smo zagotovili odzivnost v dogovorjenem času treh delovnih dni, vendar pa zato redni dotok obveznega izvoda monografskih publikacij ni bil 100-odstotno obdelan. Križno kontrolo bibliografskih zapisov smo opravljali le še naključno. Matičnega kataloga z novimi enotami nismo več dopolnjevali, katalog le še vzdržujemo. Učinkovitost platforme COBISS3/Katalogizacija je razvidna tudi v manjšem številu posegov v vzajemni katalog. Algoritmi za bilten Knjige v tisku, kjer s svojimi predhodnimi zapisi sodelujeta tudi Univerzitetna knjižnica Maribor in Narodna in študijska knjižnica iz Trsta, omogočajo samodejno pripravo biltena. Portal Cat.Si za obdelavo e-knjig deluje zadovoljivo, vendar so še potrebne izboljšave programske opreme in optimizacija delovnih procesov. Bibliografski zapisi za e-knjige naj bi bili dokončno pripravljeni za vse potrebe vzajemnega kataloga in za zajem v Slovensko bibliografijo že v fazi priprave preliminarnega 23 s t r a n

NUK LETNO POROČILO 2018 zapisa, a se je izkazalo, da so popravki za Slovensko bibliografijo še vedno potrebni. Za vzpostavitev normativne kontrole korporativnih avtorjev smo pripravili vrsto strokovnih navodil in sprememb pravil za oblikovanje korporativnih značnic ter zaključili redakcijo obstoječih normativnih zapisov za korporacije. Sodelovali smo na štirih seminarjih za založnike in na okroglih mizah v okviru generalnih skupščin ISNB in ISMN. S prispevkom International Identifiers in a New Born Country smo se udeležili predkonference ISBN z naslovom Breaking Barrriers - Contemporary Use, Models and Allocation of ISBN across the World. Tabela 12: Bibliografska obdelava v Oddelku za opisno in vsebinsko obdelavo knjižničnega gradiva obdelava gradiva 2018 2017 indeks načrtovano realizacija opisna obdelava vsebinska obdelava rekatalogizacija (retro) normativni zapisi redakcija normativnih zapisov križna kontrola redakcija zapisov: v matičnem/čitalniškem listkovnem katalogu v lokalnem katalogu v vzajemni bazi COBIB ukaz»link authors«urejanje listkov v matičnem/arhivskem katalogu 8.168 9.890 2.383 2.342 5.104 5 7.347 8.901 1.402 2.040 5.867 147 111 111 170 115 87 3 8.500 8.500 2.000 2.500 96 % 116 % 117 % 204 % 1.541 806 179 147 12.989 1.234 785 137 57 9.430 125 103 131 258 138 4.5.2 Bibliografska obdelava v vzajemnem katalogu za lokalno bazo NUK V primerjavi z letom 2017 je bilo v letu 2018 za 2 odstotka več kreiranih bibliografskih zapisov in za 8 odstotkov manj popravljenih zapisov. Število nepovezanih zapisov v lokalni bazi NUK smo zmanjšali za 3491 zapisov. Tabela 13: Bibliografska obdelava v vzajemnem katalogu za lokalno bazo NUK vrsta gradiva monografske publikacije serijske publikacije integrirni viri članki zbirni zapisi izvedena dela skupaj 2018 13.238 328 53 6.285 336 106 20.346 kreirani zapisi 2017 13.391 328 58 6.024 126 69 19.996 indeks 99 100 91 104 267 154 102 popravljeni zapisi* 2018 2017 9.835 9.582 756 619 114 83 5.167 4.316 0 0 11 15 14.611 15.887 indeks 97 82 73 84 0 73 92 Vir: Statistika COBIB.SI in lokalnih baz podatkov (po tipih gradiva) * V 2018 se je spremenila metodologija - namesto prevzetih se beležijo popravljeni zapisi; podatki za leto 2017 so usklajeni. 24 s t r a n

NUK LETNO POROČILO 2018 4.5.3 Bibliografska obdelava za Slovensko bibliografijo Oddelek Slovenska bibliografija je v nacionalno bibliografijo vključil 6844 bibliografskih zapisov za monografske publikacije, ki so izšle v letu 2018 ali v nekaj zadnjih letih. V primerjavi z letom 2017 je bilo redakcij za 15 odstotkov več, vendar 10 odstotkov manj, kot smo načrtovali. Za retrospektivno slovensko nacionalno bibliografijo monografskih publikacij 1900 1945 je bilo v letu 2018 redigiranih 2716 bibliografskih zapisov, na novo je bilo kreiranih 62 zapisov. Redakcija je vključevala pregledovanje zapisov, brisanje dvojnic, urejanje zaloge in vsebinskega opisa ter hkrati usklajevanje zapisov z vzajemno bazo COBIB. Redakcija bibliografskih zapisov za e-knjige je potekala tekoče; uredili smo 795 zapisov, ki so pripravljeni za uvoz na portal Slovenska bibliografija. Bibliografska obdelava kontinuiranih virov za potrebe nacionalne bibliografije je obsegala vnos 418 novih naslovov in redakcijo 1713 zapisov za serijske publikacije, ki so izhajale v letih 2016 2018. V ločeni arhivski bazi COBISSRETSER smo bazo podatkov dopolnili s 160 zapisi za naslove serijskih publikacij, ki so izhajale pred letom 2017. Opisno in vsebinsko smo v Oddelku Slovenska bibliografija obdelali 10.364 člankov, kar je primerljivo z letom 2017 in za 7 odstotkov več, kot smo načrtovali. Na novo smo kreirali 5910 zapisov, prevzeli in popravili pa 4454 zapisov. Manjše število urejenih zapisov za članke je posledica prednostnih nalog za retrospektivno bibliografijo monografskih publikacij 1900 1945. V normativno bazo CONOR smo na novo vnesli 1095 normativnih zapisov za osebna imena avtorjev (2017: 1208) in opravili redakcijo in verifikacijo 573 zapisov (2017: 478). Tabela 14: Bibliografska obdelava za Slovensko nacionalno bibliogr afijo bibliografska obdelava za Slovensko bibliografijo redakcija zapisov za monografije Slovenska retrospektivna bibliografija (monografije 1900 1945) redakcija zapisov za e-knjige bibliografska obdelava člankov bibl. obdelava serijskih publikacij 2018 2017 indeks načrtovano realizacija 6.844 5.938 115 6.200 110 % 2.716 2.982 91 3.000 91 % 795 10.364 1.713 207 10.505 1.135 384 99 100 9.700 2.100 107 % 82 % 4.5.4 Bibliografska obdelava v Enoti posebnih knjižničnih zbirk V Zbirki rokopisov, redkih in starih tiskov smo inventarizirali 31 novih enot gradiva (zapuščine, ostaline, avtografi) oziroma približno 11.322 posameznih kosov gradiva (leta 2017: 90 enot in okoli 55.000 kosov gradiva). Katalogizirali smo osem enot rokopisnega gradiva v skupnem obsegu 12.293 kosov gradiva (leta 2017: 15 enot in 21.546 kosov). V letu 2017 smo začeli s testnim vnašanjem bibliografskih podatkov o rokopisnem gradivu v vzajemni katalog COBIB. V letu 2018 smo pripravili osem zbirnih zapisov za prejete zapuščine. Potekala je tudi retrospektivna obdelava starih tiskov, v okviru katere sta sodelavki katalogizirali 1008 naslovov (kreirali 193, prevzeli 378 in redigirali 517). Dodali sta 1127 novih lokacijskih/inventarnih podatkov, 2435 pa popravili. Sodelovali sta tudi pri pripravi arhivskih izvodov za masovno razkislinjenje (uredili sta 638 bibliografskih zapisov). Izvedli sta 19 svetovanj pri katalogizaciji starejšega knjižnega gradiva za sodelavce v NUK in zunanjih ustanovah. V teku je retrospektivna katalogizacija gradiva iz Simoničeve bibliografije. V letu 2018 je bilo za Slovensko bibliografijo označenih 424 zapisov. Obe 25 s t r a n

zaposleni sodelujeta tudi v skupini za ocenjevanje testnih zapisov za dovoljenje D ob prehodu na COBISS3/Katalogizacija. V letu 2018 sta sodelovali pri redakciji korporativnih značnic ter uredili ali kreirali 387 korporativnih značnic. V Glasbeni zbirki smo pripravili 88 zapisov CIP za glasbene tiske. Nadaljevali smo z računalniško rekatalogizacijo že inventariziranih starejših glasbenih tiskov in rokopisov, ki so bili bibliografsko obdelani v listkovnem katalogu. Rekatalogizirali smo 1459 naslovov glasbenih tiskov (leta 2017: 1340 naslovov), predvsem gradivo iz fonda jugoslavike, ki ga premeščamo v dislocirano skladišče. Rekatalogizirali smo tudi 307 glasbenih rokopisov. Presignirali in premestili smo 1529 inventarnih enot gradiva (dodani inventarni in lokacijski podatki). V zbirki sodelujemo tudi pri pripravi arhivskih izvodov za masovno razkislinjenje (uredili smo 217 bibliografskih zapisov oziroma 237 inventarnih enot) in ocenjevanju bibliografskih in normativnih testnih zapisov za pridobitev dovoljenja C za vzajemno katalogizacijo. Pripravili smo 33 bibliografskih zapisov za glasbene zvočne posnetke, ki so bili oddani v SVAROG in so dostopni v Digitalni knjižnici Slovenije. V Kartografski in slikovni zbirki smo katalogizirali 398 naslovov kartografskega in 259 naslovov slikovnega gradiva, skupaj 657 naslovov (leto 2017: 827 naslovov). Število katalogiziranih naslovov je v skladu z načrtovanim, vendar manjše kot v letu 2017 zaradi upokojitve katalogizatorke v drugi polovici leta. Nadaljevali smo tudi z računalniško rekatalogizacijo kartografskega in slikovnega gradiva, ki je bilo bibliografsko obdelano v listkovnem katalogu. Zaposleni so sodelovali v skupini za ocenjevanje testnih zapisov za dovoljenje C in pri projektu razkislinjenja arhivskih izvodov (uredili so 133 bibliografskih zapisov in 329 podatkov o zalogi). V Zbirki drobnega tiska in sive literature smo katalogizirali 968 naslovov (2017: 635 naslovov) gradiva, kar je 3 odstotke manj od načrtovanega. Inventariziranih je bilo 1986 inventarnih enot oziroma 3960 kosov gradiva (2017: 991 inventarnih enot oziroma 2358 kosov). V zbirki je potekala tudi računalniška rekatalogizacija gradiva, ki je bilo bibliografsko obdelano v listkovnem katalogu (50 retro zapisov). Zaposleni sta sodelovali pri pripravi arhivskih izvodov za masovno razkislinjenje (uredili sta 210 bibliografskih zapisov). Presignirali smo 2000 enot gradiva in iz skladišča premestili 5000 enot gradiva. V Zbirki tiskov Slovencev zunaj RS je potekala inventarizacija in katalogizacija izseljenske in zamejske periodike. Inventarizacija je bila sprotna in jo je izvajala Zbirka serijskih publikacij. Udeležba edine zaposlene v zbirki pri pripravi gostujočih razstav ter programa za mlade obiskovalce NUK je vplivala na obseg bibliografske obdelave. T a b e l a 1 5 : B i b l i o g r a f s k a o b d e l a v a v E n o t i p o s e b n i h k n j i ž n i č n i h z b i r k v l e t u 2 0 1 8 zbirka načrtovano doseženo realizacija Zbirka rokopisov 5 zapuščin, 15.000 kosov 8 zapuščin, 12.293 kosov 82 % Zbirka starih tiskov 900 bibl. zapisov 1.512 bibl. zapisov 168 % Glasbena zbirka 800 bibl. zapisov 754 bibl. zapisov 94 % Kartografska in slikovna zbirka 650 bibl. zapisov 657 bibl. zapisov 101 % Zb. drobnega tiska in sive lit. 1.000 bibl. zapisov 968 bibl. zapisov 97 % 4. 5. 5 R e t r o s p e k t i v n a b i b l i o g r a f s k a o b d e l a v a z a p o t r e b e i z p o s o j e Retrospektivna bibliografska obdelava monografskih publikacij kljub končani retrospektivni konverziji kataloga za obdobje 1948 1988 še vedno poteka, saj pri konverziji niso bili zajeti lokacijski podatki, 26 s t r a n

potrebni za avtomatizirano izposojo. Dva sodelavca Službe za izposojo in posredovanje knjižničnega gradiva sta poleg nalog informatorja opravljala tudi bibliografsko obdelavo. Skupno sta v lokalni bazi NUK in vzajemni bazi COBIB opisno in vsebinsko popravila 509 bibliografskih zapisov (2017: 1220) in izbrisala 458 zapisov (2017: 1159). V bazi CONOR sta popravila ali na novo vnesla 179 zapisov (2017: 395). Poleg retrospektivnih zapisov za monografije so bili urejeni tudi podatki o zalogi za 6 letnikov serijskih publikacij. Pri 2328 enotah sta popravila podatke o zalogi, 739 pa sta na novo opremila s signaturnimi nalepkami. 5 Z A G O TAV L J A N J E B I B L I O G R A F S K E KO N T R O L E, C I P I N V K L J U Č E VA N J E V M E D N A R O D N E I N F O R M A C I J S K E S I S T E M E 5. 1 ZAGOTAVLJANJE ENOTNE BIBLIOGRAFSKE OBDELAVE IN PREPOZNAVNOSTI SLOVENSKIH PUBLIKACIJ V SVETU NUK v skladu z Zakonom o knjižničarstvu in Zakonom o obveznem izvodu publikacij opremlja publikacije z osnovnim kataložnim opisom (CIP) ter v sodelovanju z mednarodnimi organizacijami dodeljuje oznake mednarodne bibliografske kontrole (ISSN, ISBN, ISMN) in druge identifikacijske oznake tiskanih in elektronskih publikacij. S tem omogoča enotno bibliografsko obdelavo in prepoznavnost slovenskih publikacij v svetu. 5. 2 PREDNOSTNI LETNI CILJI 1) Zagotovitev sredstev za mednarodne članarine in aktivno sodelovanje v mednarodnih organizacijah s področja bibliografske kontrole. 2) Aktivno sodelovanje pri izvajanju mednarodne bibliografske kontrole. 3) Izboljšanje sodelovanja z založniki in predstavljanje storitve v dogovoru z njimi. 5. 3 URESNIČITEV LETNIH CILJEV Zagotovljena so bila sredstva za plačilo mednarodnih članarin ISBN, ISMN in ISSN. Sodelavki NUK sta aktivno sodelovali v mednarodnih organizacijah s področja bibliografske kontrole. Na področju zagotavljanja enotne bibliografske obdelave slovenskih publikacij in bibliografske kontrole so bili načrtovani cilji večinoma doseženi. Ocenjujemo, da je bilo z mednarodnimi identifikatorji opremljenih približno 90 odstotkov publikacij, dostopnih na slovenskem knjižnem trgu. Nadaljevali smo z rednim izdajanjem spletne različice mesečnega biltena Knjige v tisku. Sodelovanje z založniki se je izboljševalo, potekale so različne oblike obveščanja in svetovanja (seminarji za neformalne založnike, telefonsko svetovanje). Sproti smo spremljali merila za izbor publikacij, ki pridobijo osnovni kataložni opis (CIP). Pri reševanju nekaterih vprašanj glede dodeljevanja oznak ISBN smo sodelovali z Mednarodno agencijo za ISBN. V NUK pripravimo letno približno 7000 zapisov CIP in dodelimo okrog 7300 ISBN oznak za monografske publikacije, okrog 350 ISSN oznak za serijske publikacije in okrog 120 ISMN oznak za glasbene tiske. V letu 2018 je nekoliko upadlo število zapisov CIP, vendar je še vedno primerljivo s prejšnjimi leti. Nekoliko se je zmanjšalo število zapisov CIP za e-knjige (Tabela 2.6 v prilogi). Priprava zapisov CIP za e- knjige poteka prek aplikacije CAT.SI za posredovanje podatkov o publikaciji. Ker založniki z aplikacijo niso zadovoljni, načrtujemo pripravo lastnega vmesnika. 27 s t r a n

5. 4 KATALOGIZACIJA V PUBLIKACIJI (CIP) Kataložne zapise o publikacijah pred njihovim izidom pripravi na zahtevo založnikov Oddelek za opisno in vsebinsko obdelavo gradiva. Število pripravljenih preliminarnih zapisov je bilo v letu 2018 za 4 odstotke nižje od načrtovanega, vendar je obseg odvisen od dejavnosti slovenskih založnikov. Delo je izmenično opravljalo pet katalogizatorjev. Kljub izobraževanju založnikov in navodilom na spletni strani se tudi v letu 2018 število telefonskih klicev in elektronskih sporočil v zvezi s pripravo zapisov ni zmanjšalo. Gradivo, ki so ga založniki pošiljali za pripravo zapisov CIP, je bilo pogosto pomanjkljivo, zato je bilo treba prositi za popravke in dopolnila. Izvedli smo štiri seminarje za neformalne založnike. T a b e l a 1 6 : P r i p r a v a z a p i s o v C I P v l e t u 2 0 1 8 načrtovano doseženo realizacija število zapisov 7.200 6.908 96 % število redakcij za vsebinsko obdelavo 7.200 6.908 96 % 5. 5 DEJAVNOST SLOVENSKIH AGENCIJ ZA ISBN, ISMN IN ISSN V slovenski agenciji za ISBN smo v letu 2018 vzdrževali podatke za 4335 založnikov, na novo smo evidentirali 175 založnikov in skupaj dodelili 7306 oznak ISBN, kar je 13 odstotkov manj od načrtovanega in 6 odstotkov manj kot v letu 2017. Razlog za to je manjše število izdanih različic e-knjig. Nadaljevali smo s formalnim in neformalnim izobraževanjem založnikov na temo identifikatorjev ter oblike in vsebine kolofona. V letu 2018 smo se sestankov sveta direktorjev nacionalnih agencij ISBN udeležili le enkrat, ker nam je v septembru 2018 poteklo članstvo in nismo ponovno kandidirali. Letni skupščini ISBN in ISMN sta potekali na Malti, prav tako predkonferenca z naslovom Breaking barriers - Contemporary Use, Models and Allocation of ISBN across the World, na kateri smo bili udeleženi s prispevkom. Sodelavki, ki sta se udeležili letnih skupščin, sta tudi aktivno sodelovali na okroglih mizah obeh skupščin. Slovenska agencija za ISMN je vzdrževala podatke za 119 založnikov, na novo je evidentirala šest glasbenih založnikov. Ob pripravi predhodnih zapisov za glasbene tiske smo izdali 113 oznak ISMN, kar je za 13 odstotkov manj od načrtovanega. Vsi podatki za leto 2018 so kljub temu primerljivi s prejšnjimi leti. T a b e l a 1 7 : D e j a v n o s t s l o v e n s k i h a g e n c i j z a I S B N i n I S M N v l e t u 2 0 1 8 načrtovano doseženo realizacija število oznak ISBN 8.400 7.306 87 % število oznak ISMN 130 113 87 % Dodeljevanje mednarodnih oznak za kontinuirane vire (ISSN) izvaja Center ISSN za Slovenijo, ki deluje v okviru Zbirke serijskih publikacij. Oznake ISSN dodeljujemo vsem kontinuiranim virom, ki prispejo v knjižnico kot obvezni izvod, ter kontinuiranim virom, ki jih bibliografsko obdelamo v okviru katalogizacije stare slovenike. Število dodeljenih oznak ISSN je odvisno od prejetih zahtevkov s strani založnikov in katalogizatorjev iz drugih slovenskih knjižnic. V primerjavi z letom 2017 je bilo v letu 2018 število dodeljenih ISSN oznak približno enako. Predstavniki nacionalnih ISSN centrov so se sestali enkrat, in sicer septembra v Washingtonu (Library of Congress). 28 s t r a n

T a b e l a 1 8 : D e j a v n o s t s l o v e n s k e g a I S S N c e n t r a v l e t u 2 0 1 8 načrtovano doseženo realizacija število dodeljenih ISSN oznak 350 362 103 % število zapisov za mednarodno bazo ISSN 300 319 106 % število redakcij v mednarodni bazi ISSN 200 154 77 % število dodeljenih začasnih oznak za kontinuirane vire 250 294 118 % 6 DEJAVNOST NA POD ROČJU OHRANJANJA KNJ IŽNIČNEGA GRADIVA 6. 1 POLITIKA OHRANJANJA KNJIŽNIČNEGA GRADIVA V skladu s poslanstvom skrbi NUK za trajno ohranjanje slovenske pisne kulturne dediščine, zato je temeljni cilj čim boljše hranjenje, varovanje, zaščita in oprema knjižničnega gradiva. Skrb za ohranjanje gradiva se začne takoj, ko to pride v knjižnico, in sicer s tehnično opremo in zaščito določenih vrst gradiva, z ustreznim skladiščenjem, nadzorom pogojev hranjenja ter izvajanjem nujnih popravil in konserviranjem oziroma restavriranjem vrednejšega gradiva. Dragoceno, ogroženo ali pogosto uporabljano gradivo se prenaša tudi na druge nosilce zapisa. 6. 2 PREDNOSTNI LETNI CILJI NA PODROČJU OHRANJANJA GRADIVA 1) Izboljševanje in stalna kontrola pogojev hranjenja knjižničnega gradiva. 2) Konserviranje/restavriranje najbolj poškodovanega gradiva. 3) Izvajanje masovnega razkislinjenja arhivskih izvodov monografskih publikacij na papirju, ogroženem zaradi kislinske razgradnje. 4) Povečanje obsega zaščite arhivskega in dragocenega gradiva NUK. 5) Sprotna popravila poškodovanega gradiva iz redne postavitve NUK. 6) Sodelovanje pri izvajanju raziskovalnih projektov s področja ohranjanja knjižničnega gradiva. 6. 3 URESNIČITEV LETNIH CILJEV Pogoji hranjenja gradiva (predvsem arhivskih izvodov monografskih publikacij) so se izboljšali zaradi sistematičnega pregledovanja, čiščenja in popravil gradiva. Zmanjšala se je verjetnost poškodb pri razstavljanju gradiva, saj sodelavci Centra za konserviranje in restavriranje knjižničnega gradiva sodelujejo pri razstavni dejavnosti NUK (kontrola pogojev, postavitev gradiva, konserviranje/restavriranje ogroženega knjižničnega gradiva). Digitalizacija ogroženega gradiva je potekala v skladu z načrtom. Center je sodeloval pri izboru gradiva, izdelavi navodil za digitalizacijo, izboru ustrezne opreme ter pripravi gradiva iz posebnih knjižničnih zbirk. V primeru zelo dragocenega gradiva je sodeloval tudi pri sami digitalizaciji. Poškodovano gradivo je bilo restavrirano v skladu s kadrovskimi možnostmi. Opravljali smo predvsem nujne posege na gradivu za razstave, poškodovanih monografskih publikacijah ter nevezanem gradivu Kartografske in slikovne zbirke ter Zbirke rokopisov, redkih in starih tiskov. Nujno bi bilo treba povečati obseg dela za posebne knjižnične zbirke, kar pa glede na razpoložljive človeške vire ni bilo mogoče. Projekt masovnega razkislinjenja je potekal v skladu z načrtom; izvajal ga je zunanji izvajalec v tujini. Center je sodeloval pri izboru gradiva, ki je bilo poslano v razkislinjenje, ter ob vrnitvi pošiljke (manipulacija, pregled stanja gradiva, popis in popravilo poškodovanega gradiva, analize vsebnosti alkalne zaloge). 29 s t r a n

Zaščita arhivskega in dragocenega gradiva NUK je potekala v obsegu, razvidnem iz Tabele 19. Sprotna popravila knjig so potekala v skladu z načrtom dela v restavratorski in knjigoveški delavnici NUK (Tabela 20). Povečuje se obseg dela v restavratorski delavnici, saj moramo vse gradivo, ki je izšlo pred letom 1960, popraviti v skladu s pravili konservatorsko-restavratorske stroke. Poročilo o izvajanju raziskovalnih projektov s področja ohranjanja knjižničnega gradiva je vključeno v poglavje 9 Raziskovalna in razvojna dejavnost. 6. 4 OPREMA KNJIŽNIČNEGA GRADIVA IN NJEGOVO HRANJENJE Oprema knjižničnega gradiva poteka v Službi za pridobivanje knjižničnega gradiva in v Enoti posebnih knjižničnih zbirk. Oprema obsega: žigosanje gradiva z lastniškim žigom, vpisovanje signatur in inventarnih številk v/na publikacije, lepljenje nalepk za izposojo, tiskanje in lepljenje signaturnih nalepk, vlaganje občutljivega gradiva v zaščitne mape, ovijanje arhivskega izvoda v pasice. Pri zahtevnejši opremi knjižničnega gradiva sodelujejo restavratorji in knjigovezi. V letu 2018 je bilo tehnično opremljenih 19.612 inventarnih enot monografskih publikacij (2017: 20.046), od tega 8437 inventarnih enot za arhiv monografskih publikacij ter 11.175 inventarnih enot za postavitev v skladišče. V Enoti posebnih knjižničnih zbirk so tehnično opremili 9185 inventarnih enot drugih vrst gradiva (2017: 8491), od tega 3901 inventarno enoto za arhiv in 5284 za postavitev v skladišče. Skupaj smo opremili 28.797 enot gradiva, od tega 12.338 inventarnih enot za arhiv in 16.459 inventarnih enot za postavitev. Knjižnično gradivo hranimo v skladiščih na Turjaški ulici in Leskoškovi cesti v skladu z možnostmi in navodili strokovnih služb za varovanje knjižničnega gradiva. Na Turjaški ulici hranimo zbirko starih tiskov, večino gradiva posebnih knjižničnih zbirk ter postavitvene izvode gradiva, ki se pogosto uporablja. Na Leskoškovi cesti hranimo arhivske izvode gradiva, postopoma tja selimo zapuščine in starejše gradivo, ki se redkeje uporablja. Skrb za strežbo in urejenost skladišč spada med naloge Službe za hranjenje knjižničnega gradiva, ki tesno sodeluje s Službo za izposojo in posredovanje knjižničnega gradiva ter Centrom za konserviranje in restavriranje knjižničnega gradiva. Skladišča iz leta v leto izpopolnjujemo z namenom, da bi vzpostavili kar najboljše razmere za trajno hranjenje gradiva. V letu 2018 je za strežbo in vlaganje gradiva na obeh lokacijah skrbelo 3,5 EPZ zaposlenih, ki so izvajali tudi občasne revizije gradiva, sodelovali pri inventuri in pripravi gradiva za razkislinjenje, urejali skladišče ter premeščali gradivo, da bi zagotovili prostor za dotok novega gradiva. Za ohranjanje in zaščito že obdelanega in postavljenega gradiva smo skrbeli z rednim menjevanjem dotrajanih ali poškodovanih zaščitnih map. V obeh skladiščih smo preverili in uredili 1833 inventarnih enot gradiva. Služba je pomagala tudi Oddelku za dopolnjevanje knjižničnega gradiva pri sprejemanju obveznega izvoda publikacij. Za Zbirko rokopisov, redkih in starih tiskov je bila za namen zaščite gradiva izdelana večja količina ovojev iz papirja, map ter škatel ali map po meri knjige. V zbirki starih tiskov se ob katalogizaciji izvaja sprotni pregled ohranjenosti gradiva. V letu 2018 je bilo v restavriranje oddanih 29 enot (priprava gradiva za razstavo In vendar so jih brali). Zaposleni sta sodelovali pri pripravi gradiva za masovno razkislinjenje in urejali skladišče zbirke. Pregledanih je bilo 24.945 zvezkov visokošolskih spisov, od tega so 21.689 enot odpeljali v razrez, 3256 pa obdržali in pripravili za selitev v skladišče drobnega tiska na Leskoškovi. Potekala je tudi selitev 4559 naslovov gradiva med skladišči na Turjaški ulici in Leskoškovi cesti ter menjava okrog 2000 starih fantomov in zaščitnih map. V Centru za konzerviranje in restavriranje so izvedli konzervacijo/restavracijo del in pisem iz zapuščine Ivana Cankarja. 30 s t r a n

V Glasbeni zbirki so skrbeli za opremo in zaščito postavitvenih izvodov gradiva v čitalnici zbirke, v skladišču na Turjaški ulici in v dislociranem skladišču na Leskoškovi cesti ter za arhivske izvode notnih tiskov in glasbenega AV gradiva. V skladu z navodili so opremili 1612 inventarnih enot različnih vrst gradiva, od tega 547 za arhiv. Za ohranjanje in zaščito že obdelanega in postavljenega gradiva skrbijo z rednim menjevanjem dotrajanih ali poškodovanih zaščitnih ovojev in map. Zaščitne ovoje na rokopisnem in starejšem tiskanem gradivu postopno zamenjujejo z ovoji iz trajno obstojnega papirja. Starejše postavitvene in arhivske izvode publikacij postopoma premeščajo v dislocirano skladišče na Leskoškovi cesti. V Kartografski in slikovni zbirki so ustrezno opremili in zaščitili več kot 1000 kosov na novo prejetega in bibliografsko obdelanega gradiva na papirju. Zamenjali so več kot 100 starih zaščitnih ovojev, v katerih se hranijo zemljevidi in slikovno gradivo. V Zbirki drobnega tiska in sive literature so za hrambo pripravili 2638 enot ustrezno opremljenih in zaščitenih monografskih publikacij (večinoma brošur, zgibank in drobnega tiska). Pri trdi vezavi je gradivo ovito v brezkislinski papir, pri mehki vezavi je vloženo v mape. Drobni tisk, obdelan kot zbirni zapis, je hranjen v posebnih mapah z zaščitnimi ovoji. V Zbirki tiskov Slovencev izven RS so opremili in oddali v vezavo 7 letnikov tednika Svobodna Slovenija. V Zbirki serijskih publikacij so opremili in zaščitili ter oddali v glavno skladišče 1040 naslovov (32.642 enot gradiva) kontinuiranih virov. Za vezavo zvezkov postavitvenih izvodov serijskih publikacij so pripravili gradivo v 155 mapah. 6. 5 ZAŠČITA IN RESTAVRIRANJE GRADIVA Obseg izvedenega restavratorskega dela je bil v letu 2018 večji od načrtovanega, saj so potrebe po njem zaradi starosti in obrabljenosti gradiva velike. Načrtovano restavriranje nekaterih enot gradiva ni bilo izvedeno zaradi drugih nujnejših popravil. Izbor gradiva za konserviranje/restavriranje so v prvi vrsti narekovale razstave (In vendar so jih brali, Jaz sem Ivan Cankar) ter priprava gradiva za masovno razkislinjenje. Restavrirano je bilo večje število enot notnega gradiva iz zbirke Lojzeta Lebiča ter 1961 negativov na steklu časnika Jutro. Pregledano in popravljeno je bilo vse gradivo, ki smo ga v letu 2018 prejeli iz masovnega razkislinjenja. Nadaljevali smo s čiščenjem in selekcijo gradiva ter v masovno razkislinjenje poslali novo pošiljko gradiva (868 kg). Manj zahtevni restavratorski posegi so bili opravljeni na 951 enotah gradiva za razkislinjenje ter na 320 drugih enotah monografskega gradiva. Potrebe po konserviranju/restavriranju so zaradi staranja gradiva in poškodb na njem zelo velike. Z obstoječo kadrovsko zasedbo zmoremo opraviti le najbolj nujne posege in zaščito na gradivu. Pomanjkanje kadra je tudi v knjigoveški delavnici, kjer sta redno zaposlena le dva sodelavca, od tega eden pomaga pri distribuciji obveznega izvoda. V knjigoveznici je bilo vezanih 755 in popravljenih 530 knjig, vlepljenih 550 ovitkov, izdelanih 192 map s tiskom, 19.300 zadolžnic, 4027 fantomov in 429 zgibank. Del storitev smo naročali pri zunanjih izvajalcih. 31 s t r a n

T a b e l a 1 9 : H r a n j e n j e, z a š č i t a i n r e s t a v r i r a n j e g r a d i v a v l e t u 2 0 1 8 vrsta zaščite načrtovano doseženo realizacija vlaganje novega gradiva v skladišča monografske publikacije drugo konserviranje-restavriranje gradiva (restavratorska delavnica) število vezav manjši/manj zahtevni posegi ter prevezave število listov 20.000 10 150 2.500 28.797 19.612 9.185 30 1.262 4.115 145 % 300 % 841 % 165 % izdelava škatel ali map po meri knjige 30 28 93 % izdelava zaščitnih ovojev iz papirja ali kartona 6.874 izdelava knjižnih naslonil oz. podstavkov 51 negativi na steklu 1.961 T a b e l a 2 0 : Z a š č i t a i n k o n s e r v i r a n j e / r e s t a v r i r a n j e g r a d i v a v p o s e b n i h k n j i ž n i č n i h z b i r k a h v l e t u 2 0 1 8 zbirka načrtovano doseženo Zbirka rokopisov, redkih in starih tiskov Kartografska in slikovna zbirka Glasbena zbirka Zbirka tiskov Slovencev zunaj RS Zbirka drobnega tiska in sive literature Zaščita gradiva: - 60 po meri narejenih zaščitnih škatel za redke tiske - 100 map Konserviranje/restavriranje gradiva: - 40 enot gradiva za potrebe razstav in izposojo izven NUK - 30 redkih in starih tiskov (vezava, popravila hrbtov) Zaščita gradiva: - oprema in zaščita 1000 kosov na novo prejetega in bibliografsko obdelanega gradiva na papirju - 100 zaščitnih map z zavihki - 6 zaščitnih škatel za starejše atlase Konserviranje/restavriranje gradiva: - 10 zemljevidov, 20 kosov slikovnega materiala - 3000 negativov arhiva časopisa Jutro Zaščita gradiva: - oprema in zaščita 1000 kosov na novo prejetega in bibliografsko obdelanega gradiva na papirju ter 500 zvočnih nosilcev - menjava 1000 kosov zastarelih zaščitnih ovojev starejšega glasbenega gradiva na papirju - zaščita 1000 kosov najstarejšega rokopisnega in tiskanega notnega gradiva iz arhiva nekdanje Filharmonične družbe (dejavnost v zbirki) Zaščita gradiva: - vezava letnikov periodike: 20 kosov - popravila vezanih letnikov periodike 30 kosov Zaščita gradiva: - zaščitne mape z zavihki različnih velikosti: 4000 kosov Zaščita gradiva: - 7 po meri izdelanih zaščitnih škatel - 5196 zaščitnih ovojev (papir, karton) - 864 zaščitnih map (zavihki, trakovi) Konserviranje/restavriranje gradiva: - Cankarjeva pisma Ani Lušin (55 listov) - zapuščina Ivana Cankarja (232 listov + 28 listov večjega formata) - 30 knjig - 59 fotografij Ivana Cankarja Zaščita gradiva: - oprema in zaščita 1000 kosov gradiva - menjava pribl. 100 starih ovojev z novimi - 100 zaščitnih map velikega formata (B 1) - 270 zaščitnih map z zavihki Konserviranje/restavriranje gradiva: - 1961 negativov arhiva častnika Jutro Zaščita gradiva: - oprema in zaščita novo prejetega gradiva - sprotna zamenjava dotrajanih ovojev - menjava in nova zaščita pribl. 100 enot gradiva Filharmonične družbe - 480 zaščitnih map (zavihki) - 775 zaščitnih ovojev (papir, karton) Konserviranje/restavriranje gradiva: - zapuščina Lojzeta Lebiča: odstranjevanje lepilnih trakov in lepilne mase, popravilo 115 listov, izdelava 30 ovojev in 7 zaščitnih škatel Zaščita gradiva: - oprema in oddano v vezavo 7 letnikov tednika Svobodna Slovenija Konserviranje/restavriranje gradiva: - Louis Adamič: 1 pergamentna listina Zaščita gradiva: - oprema in zaščita novo prejetega gradiva - 52 zaščitnih map (zavihki, trakovi) 32 s t r a n

Zbirka serijskih publikacij Skladišče, izposoja, obdelava Zaščita gradiva: - selitev digitaliziranega gradiva v dislocirano skladišče (100 vezanih zvezkov) - vezava postavitvenih izvodov serijskih publikacij (300 zvezkov) - previjanje arhivskih kopij MF zvitkov (100) Zaščita gradiva: - 1500 enot gradiva vezava ali popravilo - 1800 map iz papirja - 1200 map s trakom - 1522 zaščitnih map (papir, karton) Zaščita gradiva: - oprema in zaščita 1040 naslovov (32.642 enot) gradiva - selitev digitaliziranega gradiva v dislocirano skladišče (80 zvezkov) - vezava postavitvenih izvodov serijskih publikacij (300 zvezkov) - previjanje arhivskih kopij MF zvitkov (200) - 3815 zaščitnih map (zavihki, trakovi) Zaščita gradiva: - 1285 enot gradiva vezava ali popravilo - 1323 zaščitnih map (papir, karton) - 1011 zaščitnih map (zavihki, trakovi) - 349 ovijanje gradiva (folija, papir) Konserviranje/restavriranje gradiva: - 320 knjig (manj zahtevni posegi in prevezave) - 912 manj zahtevni posegi (razkislinjenje) - 139 popravilo ovitkov (razkislinjenje), 17 skladišče 7 I I Z P O S O J A G R A D I VA, P O S R E D O VA N J E I N F O R M A C I J I N D R U G O D E L O Z U P O R A B N I K I 7. 1 I POLITIKA KNJIŽNICE NA PODROČJU STORITEV ZA UPORABNIKE V skladu s svojim poslanstvom knjižnica zagotavlja informacijske vire in storitve v prvi vrsti za uporabnike s področja visokega šolstva in raziskovalne dejavnosti, prednostno za uporabnike z Univerze v Ljubljani, v okviru izvajanja javne službe v knjižničarstvu pa tudi za druge uporabnike. Informacijski viri in storitve so uporabnikom dostopni ob obisku knjižnice ali z njihovo uporabo na daljavo. Pri izvajanju uporabniških storitev je temeljna strateška usmeritev knjižnice kakovostno izpolnjevanje potreb in pričakovanj uporabnikov. Pri tem knjižnica, glede na možnosti, uvaja nove storitve, ki jih omogočajo sodobne tehnologije, predvsem tiste, ki omogočajo uporabnikom dostop na daljavo. Ponudba klasičnih knjižničnih storitev in storitev na daljavo omogoča kakovostno podporo za delo v akademskem okolju (pedagoškim delavcem, raziskovalcem in študentom), hkrati pa tudi vsem drugim, ki želijo dostopati do slovenske tiskane ali digitalne kulturne in znanstvene dediščine. 7. 2 I PREDNOSTNI LETNI CILJI NA PODROČJU UPORABNIŠKIH STORITEV 1) Nadaljnja informatizacija obstoječih storitev knjižnice in uvajanje novih, ki bodo uporabnikom približale in poenostavile njihovo uporabo. 2) Izvajanje dejavnosti, ki so bile razvite v okviru projekta EOD. 3) Zagotavljanje enakih možnosti osebam s posebnimi potrebami pri uporabi knjižničnih prostorov in dostopu do informacijskih virov. 4) Zagotavljanje daljše odprtosti čitalniških prostorov v izpitnih obdobjih. 5) Zagotovitev dodatnih študijskih mest in mest za skupinsko delo. 6) Zagotavljanje pogojev za lažjo in hitrejšo dostopnost knjižnične zbirke na klasičnih nosilcih zapisa ter povečanje njene uporabe. 7) Podpora študiju in raziskovalnemu procesu z zagotavljanjem najnovejše strokovne in znanstvene literature ter dopolnjevanjem zbirke z dodatnimi izvodi najbolj iskanih naslovov. 8) Izvajanje učinkovitega sistema izterjave nevrnjenega knjižničnega gradiva s pomočjo podjetja za izterjavo. 33 s t r a n

9) Nadomeščanje neizterljivega in založenega gradiva, zlasti obveznih izvodov, s pomočjo odpisnih seznamov splošnih in drugih knjižnic. 10) Nadaljevanje revizije knjižnične zbirke. 11) Izvedba raziskave o zadovoljstvu uporabnikov z informacijskimi viri in storitvami. 12) Priprava študije izvedljivosti za razvoj zasnove uporabniških storitev»vse na enem mestu«. 7. 3 I URESNIČITEV LETNIH CILJEV V izpitnih obdobjih smo med ponedeljkom in petkom zagotavljali podaljšano odprtost Velike čitalnice in prostora za skupinski študij. Z IZUM in nekaterimi knjižnicami smo sodelovali pri razvoju naročanja čitalniškega gradiva, člankov, spletnega vpisa in podpore izposoji inventarja v sistemu COBISS3/Izposoja. Nadaljevali smo z izboljšavami funkcionalnosti oddaljenega dostopa do elektronskih informacijskih virov tako prek COBISS3/Izposoje kot prek digitalne identitete Univerze v Ljubljani. Na spletnih straneh Mrežnika smo dodajali nove opise in posodabljali obstoječe. S pomočjo seznamov odpisanega gradiva splošnih in drugih knjižnic smo nadomeščali neizterljivo in založeno gradivo, zlasti obvezne izvode. Izvajali smo storitev EOD, ki uporabniku na njegovo zahtevo omogoča digitalno ali tiskano reprodukcijo starejšega gradiva, ki ni več pod avtorsko zaščito. Dosledno smo izvajali izterjavo nevrnjenega gradiva. S tem smo omogočili drugim uporabnikom dostop do želenega gradiva. Spremljali smo podatke o najbolj izposojanem gradivu v drugih visokošolskih knjižnicah ter dokupili izbrane naslove, ki prej niso bili na voljo za izposojo na dom. Vzpostavili smo aplikacijo, ki na spletni strani knjižnice seznanja uporabnike s knjižnimi novostmi predvsem tuje strokovne literature. V prostoru izposoje uporabnikom omogočamo oglede knjižnih novosti, ki si jih lahko izposodijo na dom. Gradivo, ki so ga potrebovali uporabniki, pa ni bilo na voljo v knjižnici, smo preko storitve medknjižnične izposoje naročali v domačih in tujih knjižnicah. Gradivo, ki ni na voljo za izposojo na dom, smo na zahtevo uporabnikov reproducirali z različnimi tehnikami in ga dostavljali po različnih poteh (osebni prevzem, pošiljanje po klasični ali elektronski pošti itn.). Izvajali smo revizijo knjižnične zbirke z namenom odkrivanja izgubljenega, založenega ali poškodovanega gradiva. Za novo vpisane uporabnike smo pripravili pozdravno sporočilo v elektronski obliki in jih na ta način seznanili s ključnimi informacijami o storitvah knjižnice. 7. 4 I DOSTOPNOST KNJIŽNIČNIH STORITEV Knjižnica je bila v letu 2018 za uporabnike odprta 299 delovnih dni (Tabela 21). Elektronske storitve so bile dostopne 24 ur dnevno prek spleta in niso bile vezane na odprtost knjižnice. Med elektronskimi storitvami so po obsegu izstopale: naročanje in rezervacija knjižničnega gradiva ter podaljševanje roka izposoje prek servisa»cobiss Moja knjižnica«, referenčni službi»vprašaj knjižničarja«in»vprašajte NUK«, pošiljanje naročil za medknjižnično izposojo, naročanje kopij člankov in časnikov, servis»eod E-knjige po naročilu«ter oddaljeni dostop do licenčnih elektronskih informacijskih virov, Digitalne knjižnice Univerze v Ljubljani in Digitalne knjižnice Slovenije. 34 s t r a n

Z uporabniki smo komunicirali prek različnih elektronskih poti. Največ vprašanj smo prejeli prek spletnega obrazca»vprašajte NUK«in servisa»vprašaj knjižničarja«ter na elektronska naslova izposoja@nuk.uni-lj.si ter info@nuk.uni-lj.si. Na vseh štirih naslovih so redno pripravljali odgovore sodelavci Enote za uporabniške storitve v sodelovanju z drugimi oddelki NUK. Knjižnica je z uporabniki komunicirala tudi prek družbenih omrežij Facebook, Twitter in Instagram. T a b e l a 2 1 : D o s t o p n o s t s t o r i t e v k n j i ž n i c e u p o r a b n i k o m v l e t u 2018 načrtovano doseženo število delovnih dni 299 delovnih dni 299 delovnih dni zimski delovni čas: - Velika čitalnica: 8.00 20.00; jan, feb, maj, jun, avg, sept. 8.00 22.00 - Časopisna čitalnica: 9.00 18.00 - izposoja na dom: 9.00 18.00 - Inf. središče: 8.00 20.00; sob 9.00 14.00 - posebne zbirke: 9.00 14.00; sre 9.00 18.00 poletni delovni čas (9. 7. 14. 8. 2018): 9.00 14.00, sre 9.00 17.00; sob 9.00 14.00 - Velika čitalnica, Časopisna čitalnica, - izposoja na dom, Informacijsko središče - posebne zbirke 267 delovnih dni odprtost v urah tedensko: 6 dni/teden = 65 ur 6 dni/teden = 75 ur 6 dni/teden = 50 ur 6 dni/teden = 50 ur 6 dni/teden = 65 ur 5 dni/teden = 29 ur in 1. delovna sobota v mesecu 5 ur 32 delovnih dni odprtost v urah tedensko: 6 dni/teden = 33 ur 5 dni/teden = 28 ur 267 delovnih dni odprtost v urah tedensko: 6 dni/teden = 65 ur 6 dni/teden = 75 ur 6 dni/teden = 50 ur 6 dni/teden = 50 ur 6 dni/teden = 65 ur 5 dni/teden = 29 ur in 1. delovna sobota v mesecu 5 ur 32 delovnih dni odprtost v urah tedensko: 6 dni/teden = 33 ur 5 dni/teden = 28 ur odprtost v urah letno - Velika čitalnica: 12 ur/dan; sob 5 ur - (jan, feb, maj, jun, avg, sept): 14ur/dan (84 dni); sob 5 ur - Časopisna čitalnica: 9 ur/dan; sob 5 ur - izposoja na dom: 9 ur/dan; sob 5 ur - Inf. središče: 12 ur/dan; sob 5 ur - posebne zbirke: 5 ur/dan, sre 9 ur/dan odprtost v urah letno: 1956 ur 1251 ur 3207 ur 2358 ur 2358 ur 3039 ur 1494 ur odprtost v urah letno: 1950,5 ure 1251 ur 3201,5 ur 2358 ur 2358 ur 3039 ur 1494 ur število sedežev 326 326 število delovnih postaj za uporabnike - osebni računalniki - terminali - namenski računalniki za pregledovanje avtorsko pravno zaščitenih vsebin 36 15 16 5 37 15 16 6 druga oprema - 5 mikročitalcev - 4 televizorji - 2 CD predvajalnika - 2 DVD predvajalnika - 2 videorekorderja - 1 skener - 1 samopostrežni kopirni stroj - 1 samopostrežni barvni tisk. - brezžično omrežje - 5 mikročitalcev - 4 televizorji - 2 CD predvajalnika - 2 DVD predvajalnika - 2 videorekorderja - 1 skener - 2 samopostrežna kopirna stroja - 1 samopostrežni barvni tiskalnik - brezžično omrežje 35 s t r a n

7. 5 I ČLANSTVO IN OBISK KNJIŽNICE Ob koncu leta 2018 je imela knjižnica 8949 aktivnih članov (tj. z vsaj eno opravljeno transakcijo v sistemu COBISS), med njimi je bilo 8627 fizičnih in 244 pravnih oseb (v primeru NUK so to uporabniki medknjižnične izposoje). V primerjavi z letom 2017 je bilo aktivnih članov za 20 odstotkov več (Tabela 2.9 v Prilogi). V nadaljnjih analizah aktivnih članov je upoštevano le število fizičnih oseb, kajti pravnih oseb programska podpora COBISS3 pri izračunih ne beleži kot člane. Brez včlanitve v knjižnico je njene elektronske vire in storitve uporabljalo še 13.278 članov knjižnic UL ter CTK. Struktura članov je ostala enaka kot v prejšnjih letih. Največji delež so predstavljali študentje (64 odstotkov), tuji državljani (13 odstotkov) in zaposleni (12 odstotkov). Člani drugih knjižnic UL so lahko večino elektronskih informacijskih virov knjižnice uporabljali brez včlanitve v NUK, članstvo tudi ni potrebno za uporabo čitalniških mest v Informacijskem središču in prostoru za skupinsko učenje. Med aktivnimi člani je bilo 5564 študentov, kar je 32 odstotkov več kot v letu 2017. Med njimi je bilo 92 odstotkov študentov UL, največ študentov Filozofske fakultete (30 odstotkov) (Slika 2). Na novo se je v knjižnico vpisalo 4011 članov, kar je približno toliko kot v letu 2017. Število vpisanih članov se je najbolj povečalo v kategorijah»študenti«,»tuji državljani«in»zaposleni«. Delež študentov med novo vpisanimi člani je znašal 59 odstotkov, delež tujih državljanov je bil 19 odstotkov in delež zaposlenih 13 odstotkov. UL ostalo; 44% UL FF; 40% UL FS; 4% UL PeF; 5% UL BF; 6% UL FFA; 7% UL EF; 8% UL MF; 10% UL PF; 10% S l i k a 2 : Č l a n i N U K š t u d e n t i p o č l a n i c a h U L v l e t u 2018 V NUK je bilo včlanjenih 13 odstotkov vseh vpisanih dodiplomskih in podiplomskih študentov na UL v študijskem letu 2017/2018, kar je tri odstotke več kot leto prej (Tabela 22). Ta delež je bil najvišji pri Filozofski fakulteti (29 odstotkov), sledijo Akademija za glasbo in Pravna fakulteta (32 odstotkov) ter Medicinska fakulteta (20 odstotkov) in Fakulteta za farmacijo (19 odstotkov). 36 s t r a n

T a b e l a 2 2 : S t r u k t u r a a k t i v n i h č l a n o v š t u d e n t o v v l e t u 2 0 1 8 visokošolski zavod 2018 2017 indeks št. vpisanih dodipl. Študentov 2017/2018 1 št. vpisanih podipl.štude ntov 2017/2018 2 št. vpisanih študentov UL skupaj delež včlanjenih v NUK Univerza v Ljubljani Akademija za glasbo 141 86 164 250 196 446 32 % AGRFT 18 17 106 104 90 194 9 % Akademija za likovno umetnost 63 59 107 347 205 552 11 % Biotehniška fakulteta 240 172 140 1.883 1.047 2.930 8 % Ekonomska fakulteta 288 210 137 2.505 2.103 4.608 6 % Fakulteta za arhitekturo 148 89 166 72 1.090 1.162 13 % Fakulteta za družbene vede 148 106 140 1.476 644 2.120 7 % Fakulteta za elektrotehniko 116 39 297 1.106 439 1.545 8 % Fakulteta za farmacijo 267 142 188 251 1.158 1.409 19 % Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo 65 30 217 431 322 753 9 % Fakulteta za kemijo in kemijsko 141 76 186 962 451 1.413 10 % tehnologijo Fakulteta za matematiko in fiziko 146 137 107 757 442 1199 12 % Fakulteta za pomorstvo in promet 4 3 133 430 84 514 1 % Fakulteta za računal. in informatiko 84 61 138 1.074 248 1.322 6 % Fakulteta za socialno delo 98 39 251 441 216 657 15 % Fakulteta za strojništvo 157 72 218 1.217 594 1.811 9 % Fakulteta za šport 46 16 288 669 280 949 5 % Fakulteta za upravo 47 23 204 762 234 996 5 % Filozofska fakulteta 1.518 1.490 102 2.873 1736 4.609 33 % Medicinska fakulteta 390 289 135 1.680 270 1.950 20 % Naravoslovnotehniška fakulteta 133 39 341 932 348 1.280 10 % Pedagoška fakulteta 191 235 81 1.802 857 2.659 7 % Pravna fakulteta 400 245 163 778 481 1.259 32 % Teološka fakulteta 54 54 100 62 287 349 15 % Veterinarska fakulteta 66 24 275 384 17 401 16 % Zdravstvena fakulteta 151 60 252 1.483 192 1.675 9 % UL, Interdiscipl. podiplomski študij 2 6 33 SKUPAJ UL 5.122 3.819 134 24.731 14.031 38.762 13 % ostali visokošolski zavodi 442 411 108 - - - - SKUPAJ 5.564 4.230 132 - - - - VIR: 1 Podatki o številu vpisanih študentov na dodiplomski študij v študijskem letu 2017/2018 2 Podatki o številu vpisanih študentov na podiplomski študij v študijskem letu 2017/2018 (https://www.unilj.si/o_univerzi_v_ljubljani/univerza_v_stevilkah/) Toplotna kamera za merjenje števila obiskov oziroma prehodov nad vhodnimi vrati NUK je v letu 2018 zabeležila skupaj 292.169 (2017: 293.620) obiskov. Brez upoštevanja prehodov zaposlenih v NUK (približno 10 odstotkov) pa je zabeleženih 262.952 (2017: 264.258) obiskov oziroma povprečno 719 (2017: 723) na delovni dan. V primerjavi z letom 2017 je bil fizični obisk manjši za 0,5 odstotka. V Veliki čitalnici, ki ima 176 sedežev, smo v sistemu za rezervacijo sedežev v letu 2018 zabeležili 45.527 obiskovalcev (2017: 55.946). V povprečju je sedež rezerviralo 152 uporabnikov dnevno. Največji obisk je bil v izpitnih obdobjih (januarja, maja in junija), glede na dneve v tednu pa ob torkih in sredah. 37 s t r a n

Obisk v posebnih zbirkah smo tudi v letu 2018 beležili ročno. Skupno je zbirke obiskalo 21.053 obiskovalcev, kar je za 27 odstotkov več kot v letu 2017 (16.562). Obisk se je povečal za 35 odstotkov v Zbirki serijskih publikacij, v Zbirki drobnega tiska in sive literature za 33 odstotkov in v oddelku Slovenska bibliografija za 32 odstotkov. Obisk pa se je zmanjšal za 20 odstotkov v Informacijskem centru za bibliotekarstvo. Skupno smo v vseh oddelkih in čitalnicah NUK zabeležili 118.191 obiskovalcev, kar je za 2 odstotka več kot v letu 2017 (115.357). V povprečju smo imeli 395 obiskovalcev na delovni dan. T a b e l a 2 3 : Č l a n s t v o, o b i s k, i n f o r m a c i j e i n i z p o s o j a v l e t u 2 0 1 8 načrtovano doseženo realizacija aktivni člani 8.000 8.627 108 % na novo vpisani člani v letu 3.800 3.951 104 % obisk (fizični obisk oddelkov) 118.000 118.191 100 % splošni vodeni ogledi število skupin 100 165 165 % število pozitivno rešenih inf. zahtevkov 39.350 36.144 92 % število vseh inf. zahtevkov 39.500 36.167 92 % število inf. poizvedb iz inf. virov 48.000 47.470 99 % izposoja gradiva: skupaj v čitalnicah na dom 109.000 65.400 43.600 111.424 69.315 42.109 102 % 106 % 97 % Med poletnim delovnim časom in ob sobotah popoldne smo omogočali ogled knjižnice, razstav in Velike čitalnice. V sodelovanju z zavodom Turizem Ljubljana smo obisk Velike čitalnice vključili v voden ogled Sprehod po Plečnikovi Ljubljani, ki se ga je udeležilo 253 večinoma tujih obiskovalcev. Prodali smo tudi 5444 vstopnic za individualni ogled. 7. 6 I IZPOSOJA GRADIVA, OPOMINI IN NADOMEŠČANJE IZGUBLJENIH IZVODOV Skupno smo v letu 2018 v vseh oddelkih NUK na dom in v čitalnice izposodili 111.424 enot knjižničnega gradiva (2017: 105.468). Izposoja gradiva se je v primerjavi s preteklim letom povečala za 6 odstotkov (Priloga 2: Tabele 2.18a, 2.18b in 2.18c). Med izposojenim gradivom je bilo 49 odstotkov knjig, 36 odstotkov serijskih publikacij in 15 odstotkov neknjižnega gradiva. 36 odstotkov vse izposoje je bilo opravljene v prostoru za vpis in izposojo gradiva na dom (40.392), sledijo: Zbirka serijskih publikacij (29.745 ali 27 odstotkov), Velika čitalnica (18.093 ali 16 odstotkov), Kartografska in slikovna zbirka (7363 enot ali 7 odstotkov), Glasbena zbirka (5571 ali 5 odstotkov), Rokopisna zbirka in zbirka starih tiskov (6800 enot ali 6 odstotkov), ostale zbirke in oddelki pa so izposodili ostale tri odstotke gradiva. V letu 2018 je bilo na dom izposojenih 42.109 enot knjižničnega gradiva, kar je za odstotek več kot v letu 2017 (41.830). V vseh oddelkih NUK je bilo v čitalnice izposojenih 69.315 enot gradiva ali 9 odstotkov več kot leta 2017 (63.668 enot). Izposoja v Zbirki serijskih publikacij je znašala 29.745 enot, kar predstavlja 43 odstotkov vseh čitalniških izposoj, sledijo Velika čitalnica (18.093 enot ali 26 odstotkov), Kartografska in slikovna zbirka (7307 enot ali 10 odstotkov), Glasbena zbirka (5488 ali 8 odstotkov), Rokopisna zbirka in zbirka starih tiskov (6800 enot ali 10 odstotkov). V vse čitalnice smo skupaj izposodili 58 odstotkov serijskih publikacij, 19 odstotkov monografij in 23 odstotkov neknjižnega gradiva. V Veliki čitalnici so si uporabniki izposodili 18.093 enot gradiva, kar je 14 odstotkov več kot leto poprej (15.831). Izposojenih je bilo 10.086 oziroma 56 odstotkov monografskih publikacij in 7965 oziroma 38 s t r a n

44 odstotkov serijskih publikacij. V primerjavi z letom 2017 je izposoja knjig porasla za 15 odstotkov, izposoja serijskih publikacij pa za 13 odstotkov. S pomočjo modula COBISS/Izposoja smo v Veliki čitalnici izposodili 68 odstotkov celotne izposoje. Število članov, ki so prejeli obvestilo o poteku roka izposoje, se je v primerjavi z letom 2017 zmanjšalo za 10 odstotkov. Skupno smo obvestila o poteku roka izposoje poslali 748 članom za 1913 enot gradiva. Vsakodnevno pošiljanje opominov, sprotno obveščanje uporabnikov o poteku roka izposoje s pomočjo elektronske pošte ter mobilna aplikacija mcobiss in izterjava nevrnjenega gradiva prek podjetja za izterjavo so v zadnjih letih pripomogli k večji disciplini članov pri podaljševanju roka izposoje in vračanju gradiva. Knjižnica že od leta 2004 omogoča spletno naročanje gradiva za izposojo na dom ter rezervacije in podaljšanje roka izposoje na daljavo. Uporabniki so na ta način naročili 12.420 enot gradiva ali 4 odstotke več kot leta 2017 (11.954). Rok izposoje so podaljšali 7220 enotam gradiva, kar je 15 odstotkov manj kot v letu 2017 (8483). Rezervirali so 130 enot gradiva ali 52 odstotkov manj kot leta 2017 (270). Uporabnikom že tretje leto omogočamo naročanje monografskih publikacij za uporabo v Veliki čitalnici preko spletne aplikacije. Na ta način so uporabniki naročili 7017 (2017: 6773) enot knjižničnega gradiva. T a b e l a 2 4 : S t o r i t v e k n j i ž n i c e n a d a l j a v o v l e t u 2018 vrsta transakcije 2018 2017 indeks št. naročenih gradiv prek OPAC, COBISS+, mcobiss 12.420 11.954 104 št. podaljšanih rokov izposoje prek OPAC, COBISS+, mcobiss 7.220 8.483 85 št. rezervacij gradiva prek OPAC, COBISS+, mcobiss 130 270 48 elektronska naročilnica za naročanje monografij za izposojo v čitalnici 7.017 6.773 104 Gradivo smo uporabnikom dostavljali iz glavnega skladišča na Turjaški ulici in iz dislociranega skladišča na Leskoškovi cesti. Za potrebe izposoje na dom in v Veliko čitalnico, za razstave, digitalizacijo gradiva ter druge projekte je skladišče prejelo 24.351 zadolžnic (2017: 24.552). Skladišče je prejelo 14.947 zadolžnic za izposojo na dom (2017: 15.531) in 9404 zadolžnic za izposojo v Veliko čitalnico (2017: 9021). Iz glavnega in dislociranega skladišča so izdali 34.108 enot gradiva, pospravili pa 27.816 enot vrnjenega gradiva (skupaj 61.924 enot gradiva oziroma 9 odstotkov več kot v letu 2017). Za potrebe izterjave gradiva je bilo treba na policah preveriti 1833 enot gradiva (2017: 2986). Iz skladišča na Leskoškovi je bilo dostavljenih 6609 enot gradiva (2017: 6093). V Službi za izposojo in posredovanje knjižničnega gradiva je en sodelavec izvajal revizijo knjižnične zbirke. V letu 2018 je bilo očiščenih in inventurno pregledanih 6087 enot gradiva, med njimi je bilo 105 poškodovanih enot. 7. 7 I MEDKNJIŽNIČNA IZPOSOJA IN DOBAVA DOKUMENTOV Storitve medknjižnične izposoje in posredovanja dokumentov je v letu 2018 uporabljalo 244 aktivnih uporabnikov pravnih oseb. Obseg medknjižnične izposoje se je v letu 2018 v primerjavi z letom 2017 zmanjšal za 2 odstotka. Večino delovnih postopkov pri poslovanju s slovenskimi knjižnicami smo opravili s programsko opremo COBISS3/Medknjižnična izposoja, pri poslovanju s tujino pa smo uporabljali neposredno naročanje v večjih servisih, kot so OCLC Resource Sharing, SUBITO, Proquest in NEBIS. Od pogostejše uporabe servisa uporabnike odvrača dejstvo, da je storitev plačljiva. Cena za izposojo gradiva iz tujine je visoka, še posebno za študente. 39 s t r a n

Po sporazumu iz leta 2009 poteka medknjižnična izposoja brezplačno z Osrednjo knjižnico Celje, Goriško knjižnico Franceta Bevka in Univerzitetno knjižnico Maribor. V letu 2018 smo si z omenjenimi knjižnicami izmenjali 131 enot gradiva. Tovrstno sodelovanje je izboljšalo dostopnost gradiva, ki je sicer v NUK izposojeno ali pa dostopno le v čitalnicah. Z vključitvijo baze COBIB v svetovni katalog OCLC Worldcat se je povečal obseg sodelovanja s tujimi knjižnicami. Septembra 2013 je NUK postal polnopravna članica medknjižnične skupine Affiliation Group»LVIS«(Libraries Very Interested in Sharing), ki deluje v okviru sistema za medknjižnično naročanje OCLC Resource Sharing. Trenutno je v omenjeno skupino včlanjenih že več kot 2000 knjižnic z različnih celin. Njen namen je pospešiti izmenjavo gradiva tako znotraj držav kot v mednarodnem prostoru in hkrati zmanjšati stroške medknjižnične izposoje. NUK je v letu 2018 na podlagi recipročnosti pridobil gradivo iz 230 tujih knjižnic, 80 odstotkov kopij smo prejeli brezplačno. Uporabnikom smo posredovali okoli 950 kopij člankov oziroma sestavnih delov v elektronski obliki prek storitve OCLC Art Exchange, kar je olajšalo predvsem pošiljanje obsežnih dokumentov. Za licencirane vire smo decembra 2014 začeli uporabljati še program MyBib el@. V letu 2018 je služba za medknjižnično izposojo in posredovanje dokumentov skupno prejela 8499 naročil (2017: 8603) in jih uspešno realizirala 7933 ali 93 odstotkov (Tabela 2.14 v Prilogi). Odstotek realizacije naročil je že več let zelo visok, kar službo uvršča med zelo uspešne tudi po mednarodnih merilih. Na»aktivo«(posojanje gradiva NUK drugim knjižnicam) je odpadlo 73 odstotkov, na»pasivo«(izposojanje iz drugih knjižnic) pa 27 odstotkov vseh realiziranih naročil. Od vseh realiziranih naročil je bilo 5481 originalov (69 odstotkov) in 2452 kopij člankov (31 odstotkov). Služba je posredovala tudi 6485 različnih informacij o nahajališčih gradiva, podaljševanju roka izposoje itn. (2017: 7493). Tabela 25: Obseg načrtovane in uresničene medknjižnične izposo je v letu 2018 oblika načrtovano doseženo realizacija iz lastne zbirke 6.000 5.773 96 % iz drugih knjižnic 2.500 2.160 86 % skupaj 8.500 7.933 93 % V letu 2018 smo prejeli 6155 zahtevkov za izposojo ali posredovanje kopij gradiva iz zbirke NUK (2017: 6131). Iz slovenskih knjižnic smo prejeli 5547 naročil (2017: 5533), iz tujine pa 608 (2017: 598). Med naročili za gradivo iz zbirke NUK smo prejeli 76 odstotkov zahtevkov za izposojo monografskih publikacij, 24 odstotkov zahtevkov pa za kopijo člankov ali sestavkov. Naročila za naše gradivo so prispela iz naslednjih držav: ZDA (294), Avstrija (46), Italija (36), Hrvaška (31), Nemčija (30), Velika Britanija (24), Srbija (22), Madžarska (19), Češka (18), Kanada (16), Bosna in Hercegovina (13), Poljska (12), Rusija (10), Danska (9), Slovaška (7), Francija, Makedonija, Švica (6), po eno naročilo pa smo prejeli iz Bolgarije, Japonske in Švedske. V druge slovenske knjižnice ali v tujino smo posredovali gradivo na osnovi 2344 naročil (2017: 2472), od tega 662 v slovenske knjižnice (2017: 703) in 1682 v tuje knjižnice oziroma servise (2017: 1769). Tudi na tem področju je bila realizacija visoka in je znašala 92 odstotkov. Za naše člane smo v drugih knjižnicah naročali večinoma družboslovno in humanistično študijsko literaturo (polovico monografij, polovico kopij člankov). Med slovenskimi knjižnicami smo si največ gradiva izposodili iz Univerzitetne knjižnice Maribor in knjižnice Filozofske fakultete v Ljubljani. Pri izboru knjižnice dobaviteljice igra pomembno vlogo cena storitve, ki v Sloveniji med knjižnicami ni usklajena. Večino naročil v tujino smo zaradi kakovosti storitve (ugodna cena in hitrost) posredovali servisu OCLC, med drugimi dobavitelji so bili še: SUBITO, Proquest Digital Dissertation, NEBIS in Gateway Bayern. Naročila smo posredovali naslednjim državam: Nemčija SUBITO (617), Hrvaška (162), ZDA OCLC (93), Avstrija (83), Srbija 40 s t r a n

(68), Italija (38), Švica (38), Francija (33), Kanada (32), Bosna in Hercegovina (31), Nizozemska (28), Makedonija (17), Velika Britanija (12), Danska (9), Belgija (6), Španija (6), Libanon (5), Egipt (2), po eno naročilo pa v Avstralijo in Ukrajino. V letu 2018 smo sodelovali s 375 knjižnicami, od teh je bilo 230 tujih in 145 domačih. Večino člankov in sestavkov smo prejeli ter posredovali naročnikom po elektronski poti v digitalni obliki, najpogosteje v formatu PDF prek dveh računalniških oblakov (MyBib el@ in OCLC Article Exchange). V elektronski obliki smo prejeli 1026 člankov oziroma 93 odstotkov vseh prejetih člankov (2017: 1071). Iz zbirke NUK smo v elektronski obliki poslali skupno 1232 ali 92 odstotkov člankov (2017: 1335), od tega v slovenske knjižnice 844 in v tujino 388 člankov. Pri odločanju o obliki posredovanih dokumentov smo upoštevali avtorskopravne predpise ter želje naročnikov. 7. 8 I INFORMACIJSKA DEJAVNOST Knjižnica veliko pozornost posveča področju posredovanja in zagotavljanja informacij, ki jih uporabniki potrebujejo pri svojem strokovnem, študijskem ali vsakodnevnem delu. Tako smo v letu 2018 v vseh oddelkih NUK prejeli 36.167 informacijskih zahtevkov, kar je 3 odstotke manj kot v letu 2017 (37.394). Pozitivno smo rešili 36.144 informacijskih zahtevkov ali 3 odstotke manj kot v letu 2017 (37.325). Opravili smo 47.470 informacijskih poizvedb v različnih informacijskih virih, kar je 3 odstotke manj kot v letu 2017 (48.963). Opažamo, da so informacijski zahtevki časovno in vsebinsko zahtevnejši, saj uporabniki poiščejo pomoč takrat, ko sami ne uspejo poiskati želenih informacij, in da tako pri dostopu do njih kot tudi pri samemu iskanju potrebujejo vedno več pomoči. Enota za uporabniške storitve je opravila 67 odstotkov poizvedb, drugi oddelki, ki tudi izvajajo storitve za uporabnike, pa 33 odstotkov. Delež opravljenih poizvedb po virih pa je bil naslednji: 45 odstotkov v lokalnem in vzajemnem katalogu, 21 odstotkov na internetnih virih, 7 odstotkov v listkovnih katalogih, 5 odstotkov v tiskanih virih, 3 odstotke v komercialnih zbirkah podatkov in 18 odstotkov v drugih informacijskih virih. 7. 8. 1 I K o o p e r a t i v n i r e f e r e n č n i s e r v i s» V p r a š a j k n j i ž n i č a r j a «i n s t o r i t e v» V p r a š a j t e N U K «NUK že 14 let sodeluje z visokošolskimi in splošnimi knjižnicami ter IZUM-om pri izvajanju kooperativne referenčne službe»vprašaj knjižničarja«. Delavci Centra za informacijske storitve so posredovali uporabnikom 187 odgovorov na postavljena vprašanja (2017: 211), kar predstavlja 77 odstotkov odgovorov v sklopu visokošolskih knjižnic in skoraj polovico vseh odgovorov, posredovanih v okviru storitve. NUK je prejemal informacijskih zahtevke tudi po drugih elektronskih poteh, največ prek storitve»vprašajte NUK«, ki je uspešno delovala že enajsto leto. Prek spletnih obrazcev v slovenščini in angleščini smo prejemali zahtevke uporabnikov, ki jih je zanimalo delovanje NUK ali so potrebovali informacije o gradivu in iz gradiva NUK. Pomagali in svetovali smo tudi pri uporabi elektronskih virov, servisov in oddaljenega dostopa. V letu 2018 smo prejeli 1392 vprašanj (2017: 1474). Storitev so izvajali delavci Centra za informacijske storitve. 7. 8. 2 I I n f o r m a c i j s k o o p i s m e n j e v a n j e Ena od pomembnih dejavnosti Centra za informacijske storitve NUK je tudi stalno informacijsko opismenjevanje tako uporabnikov kot knjižničarjev. Za vse uporabnike je bilo skupaj izvedenih 26 tečajev s 373 udeleženci (2017: 407). Poleg tečajev je bilo za določene skupine uporabnikov opravljenih 41 s t r a n

tudi več krajših predstavitev informacijskih virov in storitev ter številna individualna svetovanja pri uporabi informacijskih virov in knjižnice. 7. 8. 3 I S t o r i t e v o d d a l j e n e g a d o s t o p a d o i n f o r m a c i j s k i h v i r o v Storitev oddaljenega dostopa do informacijskih virov za knjižnice UL, CTK in NUK Center za informacijske storitve že 14 let izvaja storitev oddaljenega dostopa do elektronskih informacijskih virov za potrebe knjižnic in visokošolskih zavodov Univerze v Ljubljani, Centralne tehniške knjižnice Univerze v Ljubljani (CTK) ter NUK. Avtentikacija in avtorizacija članov omenjenih knjižnic in visokošolskih zavodov je potekala preko podatkov o članih v modulu COBISS/Izposoja in digitalne identitete 1 Univerze v Ljubljani. Na storitev se je z digitalno identiteto prijavilo 20 odstotkov uporabnikov. Na pobudo nekaterih knjižnic posameznih visokošolskih zavodov smo vzpostavili novo možnost avtentikacije in avtorizacije ter uporabo virov za njihove diplomante. Upravljanje storitve je vključevalo dnevno spremljanje in preverjanje njenega delovanja, obveščanje IZUM-a ob zaznanih težavah, vzdrževanje, dopolnjevanje in popravljanje ter dodajanje novih nastavitev, potrebnih za nemoteno prijavo v servise različnih ponudnikov. Poleg navedenega smo sproti reševali težave posameznih knjižnic in uporabnikov tako pri lokalnem kot oddaljenem dostopu. Večina težav je izhajala iz spremenjenih ali na strani ponudnikov neregistriranih IP-jev knjižnic oziroma visokošolskih zavodov. Nekajkrat smo se srečali tudi z blokadami dostopa do informacijskih virov za člane posameznih knjižnic, ko so bile nekatere dejavnosti uporabnikov s strani ponudnikov zaznane kot nedovoljena raba. Vsakokrat smo preverili dejavnost in pri ponudnikih zahtevali ponoven dostop do virov. Članom knjižnic, ki so vključene v storitev, smo preko telefona in spletnega obrazca https://mreznik.nuk.uni-lj.si/oddaljeni-dostop/pomoc pomagali reševati težave pri prijavah na oddaljen dostop za posamezne servise in portal DiKUL. Uporabnikom, ki so se na nas obrnili prek omenjenega obrazca, smo pomoč nudili tudi izven delovnega časa knjižnic. Večina težav je bila povezana z napačnimi ali pozabljenimi gesli, potekom članstva v knjižnicah, spremembami statusa članov, nekajkrat pa smo se srečali tudi z izpadom avtentikacijskih strežnikov. Spremljali smo tudi razvoj programske opreme in jo posodabljali na novejše različice, ki so omogočale nove funkcionalnosti in zagotavljale večjo varnost. V maju smo jo nadgradili na različico 6.4. Nadaljevali smo z vključevanjem novih funkcionalnosti v prijavne obrazce, ki so uporabnikom omogočale še lažjo identifikacijo vzrokov težav pri zavrnjenih prijavah. Uporabniško dokumentacijo smo tekoče dopolnjevali na spletnih straneh Mrežnika, ki je ena od vstopnih točk predvsem do licenčnih informacijskih virov. Na Mrežnik smo dodajali nove opise virov in objavljali novice v zvezi z njimi. Na storitev oddaljenega dostopa so se člani knjižnic UL, CTK in NUK prijavili 150.954 krat, kar v primerjavi z letom 2017 (154.092) pomeni 2-odstotno znižanje. Storitev je v letu 2018 uporabljalo 14.433 uporabnikov, kar pa v primerjavi z letom 2017 (13.956) pomeni v 3-odstotno zvišanje. Storitev oddaljenega dostopa so, podobno kot v letu 2017, najpogosteje uporabljali člani knjižnic Fakultete za družbene vede, Ekonomske fakultete, Filozofske fakultete, Biotehniške fakultete, Zdravstvene fakultete, NUK in Pedagoške fakultete. Podatki so relativni, saj je število vpisanih študentov in njihovih zaposlenih od fakultete do fakultete različno (Tabela 22). Uporabniki so kot vstopno točko največkrat uporabili DiKUL (29 odstotkov), zbirke EBSCOHost (21 odstotkov), Science Direct (11 odstotkov), Web of Science (7 odstotkov), JSTOR (4 odstotke), mega iskalnik (3 odstotke), GVIN (3 odstotke) in ostale vire 22 odstotkov. Podatki so informativne narave, saj 1 Pri prijavi z digitalno identiteto UL uporabnik ne potrebuje članstva v knjižnici. 42 s t r a n

zaradi raznolikosti URL naslovov istega vira in prehodov uporabnikov med različnimi viri znotraj posamezne prijave ni mogoče popolnoma in natančno zajeti. T a b e l a 2 6 : U p o r a b a s t o r i t v e o d d a l j e n e g a d o s t o p a p o č l a n i c a h U L, C T K i n N U K v l e t u 2 0 1 8 članice UL, CTK in NUK št. prijav osebja in študentov UL št. prijav ostalih članov št. vseh prijav št. članov uporabnikov storitve Fakulteta za družbene vede 25.744 179 25.923 2.237 Ekonomska fakulteta 23.284 30 23.314 2.267 Filozofska fakulteta 22.699 274 22.973 1.983 Biotehniška fakulteta 16.961 32 16.993 1.229 Narodna in univerzitetna knjižnica 11.393 4.504 15.897 1.155 Zdravstvena fakulteta 13.300 51 13.351 1.213 Pedagoška fakulteta 6.715 56 6.771 1.069 Fakulteta za upravo 3.349 370 3.719 516 Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo 3.165 9 3.174 362 Centralna tehniška knjižnica 2.718 427 3.145 446 Teološka fakulteta 2.118 73 2.191 207 Fakulteta za farmacijo 2.062 0 2.062 174 Naravoslovnotehniška fakulteta 1.621 14 1.635 211 Fakulteta za elektrotehniko 1.608 0 1.608 168 Fakulteta za šport 1.276 10 1.286 178 Fakulteta za pomorstvo in promet 1.000 10 1.010 75 Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo 989 0 989 84 Fakulteta za socialno delo 792 77 869 189 Fakulteta za strojništvo 808 7 815 99 Pravna fakulteta 523 17 540 96 Akademija za glasbo 477 2 479 55 Fakulteta za računalništvo in informatiko 419 0 419 109 Medicinska fakulteta 383 22 405 81 Fakulteta za arhitekturo 394 0 394 63 Fakulteta za matematiko in fiziko 325 5 330 49 Akademija za likovno umetnost 246 0 246 55 Veterinarska fakulteta 211 0 211 34 Akademija za gledališče radio film in televizijo 169 0 169 25 Univerza v Ljubljani2 36 0 36 4 skupaj 144.785 6.169 150.954 14.433 Storitev oddaljenega dostopa do informacijskih virov za osrednje območne knjižnice Center za informacijske storitve izvaja tudi storitev dostopa na daljavo do e-virov, ki jih osrednje območne knjižnice zagotavljajo za člane slovenskih splošnih knjižnic. Avtentikacija in avtorizacija članov poteka prek podatkov o članih v modulu COBISS/Izposoja. Upravljanje s storitvijo poteka na podoben način kot za visokošolske knjižnice. Osrednjim območnim knjižnicam smo nudili tudi pomoč pri uporabi orodja za izdelavo letnih statistik in različnih poročil. Storitev dostopa na daljavo je v letu 2018 skupno uporabilo 3097 članov vključenih knjižnic, kar je za 5 odstotkov več kot v letu 2017 (2943), medtem ko je bilo število zabeleženih prijav 36.920 oziroma za 2 Prijava zaposlenih v univerzitetnih službah prek digitalne identitete UL 43 s t r a n

odstotek več kot v letu 2017 (36.438). Storitev oddaljenega dostopa so najpogosteje uporabljali člani knjižnic iz celjske, osrednjeslovenske, štajerske, obalno-kraške in spodnjepodravske regije. Uporabniki so kot začetno točko prijave največkrat uporabili Press Reader (35 odstotkov), IUS-Info (31 odstotkov), zbirke EBSCOHost (7 odstotkov) in Večer (5 odstotkov). 7. 8. 4 I U p r a v l j a n j e i n f o r m a c i j s k i h v i r o v Med delovne naloge Centra za informacijske storitve je sodilo tudi upravljanje različnih informacijskih orodij in podatkovnih zbirk, ki jih NUK nabavlja samostojno ali preko konzorcija COSEC za potrebe članov NUK in/ali članov drugih knjižnic. mega iskalnik NUK sodi v najnovejšo generacijo orodij, imenovanih Discovery Services. Uporabnikom na enem mestu omogoča hitro in preprosto iskanje podatkov in informacij v večini zbirk, tako lastnih (katalog in dlib), prosto in odprto dostopnih kot tudi naročniških. Prek iskalnika so dostopna celotna besedila člankov in elektronskih knjig ter metapodatki iz različnih zbirk (JSTOR, Web of Science, Science Direct, EMERALD, SAGE itn.). Bibliografske zbirke in zbirke celotnih besedil so bile med seboj povezane prek openurl povezovalnika, kar omogoča dostop do celotnih besedil. Če celotno besedilo ni na voljo, ga lahko uporabnik naroči s spletnim obrazcem prek medknjižnične izposoje. V administrativnem vmesniku redno prilagajamo funkcionalnosti sistema potrebam uporabnikov. V letu 2018 smo v orodje sproti uvažali nove zapise s celotnimi besedili iz dlib ter nadaljevali z dodajanjem novih zbirk ter jim prilagajali povezovalnik openurl. Mrežnik je sodobno zasnovano in redno posodobljeno spletno mesto, ki študentom in raziskovalcem nudi (oddaljeni) dostop do bogatega nabora licenčnih informacijskih virov. Vsebuje tudi koledar s termini brezplačnih izobraževanj, ki jih za uporabnike izvaja NUK ter informacije o odprtem dostopu, namenjene predvsem avtorjem raziskovalcem. Je tudi vmesnik za vsebinsko in tehnično pomoč vsem uporabnikom pri uporabi oddaljenega dostopa. Spletno mesto Mrežnika ali njegove podstrani je v letu 2018 obiskalo 29.283 uporabnikov ali 12 odstotkov več kot v 2017 (26.542). Skupno smo zabeležili 82.404 obiskov ali 12 odstotkov več kot leto prej (77.434) in 209.439 ogledov strani ali 1 odstotek manj kot v letu 2017 (212.377). Upravljali smo administrativne module servisov Britannica, EBSCOhost, Emerald, LOEB, OECD ilibrary, Oxford Journals Online, Proquest, SAGE, Ulrichsweb, Press Reader, Taylor & Francis itn. Posredovali smo ob izpadih servisov, pripravljali poročila o uporabi informacijskih virov, aktivirali smo napredne možnosti, ki jih omogočajo ponudniki virov. Za potrebe uvoza naslovov revij v sistem COBISS smo pripravili zapise za EBSCOHost, Emerald, Oxford Journals Online, SAGE in Taylor and Francis. Sodelovali smo pri selekciji in nabavi elektronskih informacijskih virov s Službo za digitalno knjižnico oziroma konzorcijem COSEC in drugimi. 7. 9 I PROMOCIJA INFORMACIJSKIH VIROV IN STORITEV Za obveščanje o novostih s področja informacijskih virov in storitev ter izobraževanja smo uporabljali različne poti. S stalnimi in potencialnimi uporabniki knjižnice smo komunicirali osebno, prek elektronske pošte, z objavami novic na spletnih straneh Mrežnika in spletnega mesta NUK ter bili dejavni na družbenem omrežju Facebook, Twitter in Instagram. V prostorih knjižnice smo na dveh prikazovalnikih predvajali informacije o storitvah, informacijskih orodjih in virih. Pripravili smo več zgibank in plakatov ter posodobili vodnik v slovenskem jeziku. Veliko pozornosti smo namenili tudi novo vpisanim uporabnikom, ki smo jim ob vpisu podrobneje predstavili uporabniške storitve in delovanje knjižnice. Za njih smo pripravili tudi pozdravno elektronsko sporočilo, v katerem jih seznanjamo z informacijami o storitvah knjižnice. Novo vpisanim članom smo od oktobra do decembra 2018 poslali 1520 pozdravnih elektronskih sporočil. Ogledalo si jih je 33 odstotkov uporabnikov. 44 s t r a n

7.1 0 I STORITVE REPRODUCIRANJA GRADIVA Dejavnosti v zvezi z reproduciranjem gradiva so bile usmerjene v zagotavljanje kakovostnih in cenovno ustreznih storitev ob upoštevanju standardov za zaščito starejšega gradiva in poslovanju v skladu z zahtevami Zakona o avtorski in sorodnih pravicah. Uporabnikom smo omogočali samopostrežno fotokopiranje gradiva, ki je dobro ohranjeno in je izšlo po letu 1945, ter različne oblike reproduciranja v prostorih službe za reproduciranje gradiva (skenogrami različnih ločljivosti, fotokopiranje s hladno svetlobo, digitalno fotokopiranje). Skupaj je bilo v letu 2018 izdelanih 194.711 različnih reprodukcij gradiva ali za 9 odstotkov več kot v letu 2017 (178.921). Uporabniki so na samopostrežnem fotokopirnem stroju sami izdelali 4059 fotokopij. Izdelali smo 19.119 skenogramov večinoma srednje in visoke ločljivosti za potrebe natisa v knjigah ter objav v televizijskih prispevkih, filmih, na razstavah in spletnih straneh, v diplomskih in drugih delih. V okviru storitve EoD elektronska knjiga na zahtevo smo digitalizirali 36 knjig v skupnem obsegu 7886 strani. T a b e l a 2 7 : S t o r i t v e r e p r o d u c i r a n j a g r a d i v a v N U K v l e t u 2 0 1 8 načrtovano doseženo doseženo indeks storitev realizacija 2018 2018 2017 2017/2018 samopostrežne fotokopije 5.500 4.059 74 % 5.990 68 digitalne fotokopije 104.500 102.507 98 % 125.344 82 digitalni posnetki (skenogrami) 8.000 19.119 240 % 12.810 149 barvni in ČB tisk 15.000 69.026 460 % 34.777 198 Skupaj 133.000 194.711 146 % 178.921 109 7. 1 1 I POHVALE, PRIPOMBE IN PRITOŽBE UPORABNIKOV V Knjigo pripomb in pohval smo v letu 2018 prejeli pet vpisov, od tega tri pohvale in dve pripombi, ki sta se nanašali na izbris podatkov o članih eno leto po poteku članstva. 8 D I G I TA L I Z A C I J A K N J I Ž N I Č N E G A G R A D I V A I N D E L O V A N J E D I G I TA L N E K N J I Ž N I C E 8. 1 I POLITIKA KNJIŽNICE NA PODROČJU OHRANJANJA IN DOSTOPNOSTI DIGITALNE KULTURNE IN ZNANSTVENE DEDIŠČINE Politika razvoja digitalne kulturne in znanstvene dediščine se vsebinsko navezuje na priporočila EU v zvezi z Evropsko digitalno knjižnico in Digitalno agendo za Evropo. Sklep Sveta Evropske skupnosti zahteva od držav članic pripravo nacionalnih strategij in večletnih finančnih načrtov za shranjevanje, digitalizacijo, dolgoročno hranjenje digitalnih kulturnih vsebin, seznanjanje javnosti z njimi, izobraževanje o njih ter usposabljanje na tem področju. Naloge NUK na tem področju so opredeljene tudi v Zakonu o obveznem izvodu publikacij, predvsem glede zbiranja elektronskih publikacij na spletu, njihovo arhiviranje in zagotavljanje dostopnosti arhiva spletnih publikacij. To področje dodatno opredeljuje Pravilnik o vrstah in izboru elektronskih publikacij za obvezni izvod. Razvoj in upravljanje digitalne knjižnice je tudi pomembno strateško področje knjižnice, opredeljeno v Strateškem načrtu NUK za obdobje 2015 2019. 45 s t r a n

8. 2 I PREDNOSTNI LETNI CILJI 1) Nadaljnji razvoj standardiziranih postopkov za potrebe trajnega ohranjanja digitalno ustvarjenih in digitaliziranih publikacij. 2) Zagotavljanje ažurnosti pri pridobivanju in omogočanju dostopa do izvorno digitalnih publikacij. 3) Nadaljnji razvoj aplikacij in sistemskih rešitev za namene optimizacije postopkov zajema, ohranjanja in omogočanja dostopa do izvorno digitalnih vsebin. 4) Optimizacija postopkov izvajanja redne planirane digitalizacije gradiv znotraj knjižnice. 5) Izvedba digitalizacije gradiv v skladu z razpoložljivimi sredstvi. 6) Zagotavljanje pogojev za koordinirano digitalizacijo gradiv na ravni države. 7) Nadaljevanje razvoja funkcionalnosti portala dlib.si in organizacije vsebin na portalu. 8) Začetek celovite prenove portala Svarog. 9) Promocija novih in obstoječih digitalnih vsebin, orodij ter storitev. 10) Aktivno sodelovanje pri razvoju Europeane ter drugih mednarodnih projektih s področja digitalizacije in izgradnje digitalne knjižnice. 8. 3 I URESNIČITEV LETNIH CILJEV Trajno ohranjanje digitalnih vsebin je potekalo po utečenih postopkih. V digitalno skladišče smo vložili 29.404 digitalnih objektov. Pridobivanje, arhiviranje in objavljanje izvorno digitalnih publikacij je potekalo tekoče. Skladno s trendi iz preteklih let se je tudi v letu 2018 ponovno povečal dotok tovrstnega gradiva. Nadgradili smo orodje za zajem metapodatkov iz sistema COBISS in odpravili napake pri razvrščanju avtorjev na portalu dlib.si. Nadaljevali smo z razvojem aplikacije za digitalizacijo in v njeno uporabo uvedli dodatne sodelavce. Izdelali smo namenski podstavek za skeniranje večjih kosov vezanega gradiva. Zaključili smo pripravo postopkovnega modela in enotnih zahtev za digitalizacijo v NUK. Znotraj knjižnice smo opravili 46 odstotkov letne produkcije na področju digitalizacije. Izvedli smo digitalizacijo knjižničnega gradiva iz zbirk NUK v skupnem obsegu 349.659 skenogramov in tako uresničili 125 odstotkov letnega načrta. Koordinirali smo 18 projektov digitalizacije na ravni države za 10 slovenskih partnerskih organizacij. Ustvarili smo učni vir Cankarjevo vesolje z dodano vrednostjo uporabo gradiva na portalu. V dveh večjih krovnih zbirkah smo združili vse publikacije ZRC SAZU in SURS. Pripravili smo načrt aktivnosti in funkcionalne zahteve za potrebe celovite prenove portala Svarog. Promocijo vsebin na portalu dlib.si smo izvajali predvsem s kratkimi prispevki na portalu, objavami v medijih in na strokovnih dogodkih. Izvedli smo tudi več seminarjev za založnike. Uspešno smo sodelovali pri projektu Europeana The Rise of Literacy. Izvedli smo dvodnevno nacionalno delavnico»slovenska kulturna dediščina v digitalnem svetu«, na kateri smo potencialnim partnerjem predstavili Europeano in nacionalni agregator e-vsebin s področja kulture in znanosti. 46 s t r a n

8. 4 I ZAJEM DIGITALNIH VSEBIN 8. 4. 1 I D i g i t a l i z a c i j a k n j i ž n i č n e g a g r a d i v a i z z b i r k e N U K n a k l a s i č n i h n o s i l c i h z a p i s a Digitalizacijo knjižničnega gradiva smo izvajali z lastno opremo in s pomočjo zunanjih izvajalcev. V letu 2018 smo načrtovali izdelavo 278.736 skenogramov v vrednosti okoli 111.516 EUR (ocena 0,40 EUR/stran z DDV). Realizirani obseg digitalizacije znaša 349.659 skenogramov oziroma četrtino več, kot smo načrtovali. S postopki digitalizacije z lastnim optičnim čitalnikom za vezano gradivo smo izdelali 85.083 skenogramov. Od tega smo ustvarili 58.721 skenogramov monografskih publikacij (7899 skenogramov v okviru storitve EOD), 13.420 skenogramov serijskih publikacij in 12.942 skenogramov rokopisnega gradiva. V letu 2018 smo začeli z digitalizacijo mikrofilmov na lastnem optičnem čitalniku. Ustvarili smo 72.647 skenogramov časnikov Dnevnik in Nedeljski dnevnik iz obdobja 1951 1966. Poskenirali smo tudi 1961 negativov na steklu iz arhiva časopisa Jutro. Skupno smo v NUK z lastno opremo izdelali 159.691 skenogramov, kar predstavlja skoraj polovico celotne letne produkcije. S pomočjo zunanjih izvajalcev smo opravili digitalizacijo monografij, serijskih publikacij na mikrofilmih in posameznih naslovov večjih formatov ter pogosto izposojenega gradiva v skupnem obsegu 189.968 skenogramov. Za potrebe digitalizacije gradiva iz zbirke NUK smo pripravili 21 tehničnih dokumentacij. T a b e l a 2 8 : Š t e v i l o n a č r t o v a n i h i n i z d e l a n i h p o s n e t k o v ( s k e n o g r a m o v ) v l e t u 2 0 1 8 g l e d e n a v r s t o g r a d i v a vrsta gradiva načrtovano doseženo realizirano monografske publikacije 105.806 65.153 62 % serijske publikacije 134.530 269.603 200 % rokopisno in notno gradivo 30.400 12.942 43 % slikovno gradivo, drobni tisk 8.000 1.961 25 % SKUPAJ 278.736 349.659 125 % Digitalizacija v zbirkah posebnega knjižničnega gradiva NUK V Zbirki rokopisov, redkih in starih tiskov je bilo digitaliziranih 183 starih tiskov (knjig) v okviru projekta Europeana Razvoj pismenosti (The Rise of Literacy). Oblikovani sta bili dve novi digitalni zbirki (Žiga Herberstein ter Adam Friderik Reichard). V dogovoru z Arhivom Republike Slovenije smo digitalizirali tudi tri kataloge Zoisove knjižnice iz njihove zbirke. Opravili smo digitalizacijo 30 rokopisnih kodeksov. V Glasbeni zbirki je bila opravljena digitalizacija glasbenih monografij (3494 skenogramov) in rokopisov iz zapuščine Benjamina Ipavca (855 skenogramov). V Kartografski in slikovni zbirki je bilo digitaliziranih 1100 krajevnih razglednic iz obdobja 1880 1914 in 1961 negativov na steklu iz arhiva časopisa Jutro. V Zbirki tiskov Slovencev izven RS je bilo digitaliziranih 17 naslovov monografskih in dva naslova serijskih publikacij (Domači glasovi in del časopisa Svobodna Slovenija). V Zbirki serijskih publikacij je bila načrtovana digitalizacija v celoti izvedena. Razvoj postopkov interne digitalizacije Nadaljevali smo z razvojem aplikacije za digitalizacijo (pospešitev obdelave skenogramov večjih dimenzij, prilagoditve za potrebe digitalizacije serijskih publikacij, optimizacija izdelave in izvoza končnega paketa). Za delo z aplikacijo so se usposobili sodelavci Zbirke serijskih publikacij, ki so začeli izvajati digitalizacijo časnikov na mikrofilmu. Za potrebe skeniranja večjih kosov vezanega gradiva in 47 s t r a n

gradiva, ki ga ni mogoče razpreti do kota 120, smo zasnovali in izdelali namenski podstavek, ki bo omogočal varnejše in lažje rokovanje. Zaključili smo pripravo postopkovnega modela in enotnih zahtev za digitalizacijo v NUK. Nova partnerstva na področju digitalizacije Po dogovoru z Univerzo v Ljubljani smo izdelali seznam vseh tiskanih doktorskih disertacij UL, ki še niso bile digitalizirane in oceno predvidenega števila strani za digitalizacijo. Le-ta bo izvedena ob 100. obletnici UL, če bodo na voljo finančna sredstva. Z ZRC SAZU in SAZU smo sklenili pisni sporazum glede zapuščin dr. Karla Štreklja in dr. Borisa Kidriča, ki sta v hrambi pri ZRC SAZU. Na podlagi sporazuma in ob navodilih ter priporočilih NUK so v ZRC SAZU začeli digitalizacijo Štrekljeve zapuščine. Digitalne kopije bodo na voljo obema ustanovama. Nadaljujemo sodelovanje z Inštitutom za kriminologijo pri digitalizaciji raziskovalnih del. Okrepili smo sodelovanje s Statističnim uradom RS in koordinirali digitalizacijo statističnih gradiv. Od združenja CENL smo prejeli pobudo podjetja Google za masovno digitalizacijo gradiva NUK. Vzpostavili smo dialog glede pričakovane količine, narave in opreme gradiva za digitalizacijo, osnovnih tehničnih zahtev ter formata metapodatkov. Trenutno Google preverja izvoz naših kataložnih zapisov iz sistema COBISS. 8. 4. 2 I K o o r d i n a c i j a d i g i t a l i z a c i j e n a r a v n i d r ž a v e V sodelovanju s partnerskimi organizacijami smo pripravljali tehnične dokumentacije, svetovali izvajalcem ter preverjali kakovost digitaliziranega gradiva, ki ga objavljamo na portalu dlib.si. Koordinirali smo 18 projektov digitalizacije za 10 partnerskih ustanov, ki so na portal dlib.si prispevale 12.240 bibliografskih enot (2017: 11.078). 8. 4. 3 I Z a j e m i z v o r n o d i g i t a l n i h v s e b i n Zajem in arhiviranje slovenskih spletnih mest V letu 2018 smo nabor spletnih mest, ki jih zajemamo selektivno, povečali za 1 odstotek (s 1406 na 1422). Skupaj smo opravili 3441 posameznih zajemov, kar predstavlja 14-odstotno povečanje glede na leto 2017. Uspešno je bilo opravljenih 69 odstotkov zajemov. Količina uspešno zajetega gradiva je v letu 2018 znašala 5.326 GB, kar je 14 odstotkov več kot leto prej. T a b e l a 2 9 : Š t e v i l o z a j e m o v s l o v e n s k i h s p l e t n i h m e s t v o b d o b j u 2 0 1 1 2018 leto 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 uspešni zajemi 1.821 1.629 1.940 2.738 2.010 2.495 2.700 2.361 neuspešni zajemi 535 226 577 901 474 402 314 1.080 skupaj 2.356 1.855 2.517 3.639 2.484 2.897 3.014 3.441 T a b e l a 3 0 : K o l i č i n a z a j e t e g a g r a d i v a v G B v o b d o b j u 2 0 1 1 2018 leto 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 količina v GB 1.573 1.976 2.666 3.465 4.225 4.200 4.671 5.326 kumulativa v GB 3.088 5.064 7.730 11.186 15.411 19.611 24.282 29.608 48 s t r a n

Opravili smo tematski zajem ob predčasnih volitvah v Državni zbor RS, ki so potekale 3. 6. 2018. Spletna mesta vseh političnih strank (26 domen) smo v obdobju od 18. 5. do 28. 6. 2018 zajemali tedensko, objave strank in kandidatov na družbenih omrežjih dvakrat tedensko (65 uporabniških računov). V obdobju od 18. 5. do 16. 9. 2018 smo vsakodnevno zajemali tudi objave o volitvah in sestavljanju vladne koalicije na nekaterih večjih medijskih spletnih portalih (štiri domene). Na pobudo Ministrstva za javno upravo in Arhiva RS smo se dogovorili za izvedbo zajema vseh spletnih mest državne uprave, ki bodo v letu 2019 ukinjena (50 domen), vsebina pa bo premeščena na novo enotno domeno gov.si. Opravili smo več testnih zajemov in se z MJU, ARS in UKOM uskladili glede načina in termina zajemov. Zajemi bodo izvedeni v prvi polovici leta 2019 za namen trajne ohranitve vsebine ukinjenih domen. Portal Svarog in pridobivanje obveznega izvoda spletnih publikacij V letu 2018 se je na portalu Svarog registriralo 272 založnikov. Skupno je do zdaj registriranih 1444 založnikov. Registracij je bilo več zaradi parlamentarnih volitev, saj so kandidati gradiva predvolilnih kampanj oddajali v e-obliki. T a b e l a 3 1 : Š t e v i l o r e g i s t r i r a n i h z a l o ž n i k o v n a p o r t a l u S v a r o g ( 2 0 0 8 2018) leto 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 novo registrirani 40 64 61 56 69 126 245 164 184 163 272 vsi založniki 40 104 165 221 290 416 661 825 1.009 1.172 1.444 V letu 2018 smo na portal sprejeli 724 naslovov monografskih publikacij, 190 različnih naslovov serijskih publikacij in štiri doktorska dela. Zaradi predsedniških in lokalnih volitev je bilo prek Svaroga oddanih več plakatov (1053) in 267 enot drugih predvolilnih gradiv (brošure, zgibanke, spletni bilteni idr.). Prejeli smo tudi 39 spletnih albumov glasbenih založnikov, ki že ustaljeno oddajajo gradiva po tej poti. Skupno smo v preteklem letu prek portala Svarog prejeli 4844 datotek. T a b e l a 3 2 : Š t e v i l o p r e j e t i h p u b l i k a c i j p r e k p o r t a l a S v a r o g ( 2 0 0 9 2018) leto 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 monografske publ. 272 266 202 503 654 1.285 990 1.210 1.025 724 serijske publ. (naslovi) 38 36 52 65 74 126 131 179 179 190 drugo 10 60 37 66 75 275 97 62 83 1.363 Spletne publikacije smo prejemali tudi po drugih poteh (e-pošta, FTP strežnik, ročni zajem, prenosni nosilci), in sicer 6 naslovov monografskih publikacij, 2017 plakatov (distributer Europlakat in plakati predvolilnih kampanj) ter 11 doktorskih del Fakultete za gradbeništvo in geodezijo UL. Skupaj smo prejeli 6878 različnih datotek spletnih publikacij. T a b e l a 3 3 : Š t e v i l o p r e j e t i h p u b l i k a c i j ( d a t o t e k ) p r e k p o r t a l a S v a r o g i n z d r u g i m i n a č i n i ( 2 0 0 9 2018) leto 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 monografske publ. 362 617 551 1.226 1.648 1.823 1.155 1.468 1.196 798 serijske publ. (naslovi) 322 615 973 468 510 1.647 1.568 2.485 2.126 2.261 drugo 12 90 253 91 1.353 6.020 2.271 362 2.400 3.819 skupaj 696 1.322 1.777 1.785 3.511 9.490 4.994 4.402 5.722 6.878 49 s t r a n

Obvezni izvod spletnih publikacij smo pridobivali na ustaljene načine. Kreirali smo 931 zapisov CIP za monografske spletne publikacije, izdelali prav toliko licenc v segmentu COBISS3/Elektronski viri in do konca leta pridobili 667 naslovov. Prevzeli smo 122 zapisov CIP, ki jih je pripravila Univerzitetna knjižnica Maribor in pridobili 93 naslovov. Poslali smo 84 reklamacij za aktualne naslove obveznih izvodov ter več reklamacij za neoddane spletne publikacije v prejšnjih letih. Skupno število vseh pridobljenih naslovov monografskih spletnih publikacij v letu 2018 znaša 812 (aktualni in reklamirani naslovi iz preteklih let). T a b e l a 3 4 : Z a l o g a o b v e z n e g a i z v o d a s p l e t n i h ( m o n o g r a f s k i h ) p u b l i k a c i j o z i r o m a š t e v i l o l i c e n c v C O B I S S 3 / E l e k t r o n s k i v i r i ( 2 0 0 8-2 0 1 8 ) 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 št. licenc NUK 252 324 495 797 867 1.425 1.190 1.123 1.119 1.038 931 št. licenc UKM 20 16 23 63 52 65 63 59 90 142 122 skupaj 272 340 518 860 919 1.490 1.253 1.180 1.209 1.204 1.053 Zajemanje vsebin v dogovoru z založniki Z založniki različnih serijskih publikacij že več kot desetletje sklepamo dogovore o sodelovanju, njihove publikacije pa objavljamo na portalu dlib.si. Oddaja publikacij v elektronski obliki je za založnike tudi eden od pogojev za sofinanciranje znanstvene in poljudnoznanstvene periodike na razpisih ARRS. Založniki oddajo dokazujejo s potrdili, ki jih po potrjenem prevzemu samodejno izpiše portal Svarog, če pa so publikacijo oddali na drug način, prejmejo potrdilo po elektronski pošti. Ob koncu leta 2018 sta bila na portalu dlib.si dostopna 402 naslova izvorno digitalnih serijskih publikacij, kar je 17 naslovov več kot leta 2017. 8. 5 I TRAJNO OHRANJANJE DIGITALNIH VSEBIN V letu 2018 je bilo v trajno hrambo vključenih dodatnih 29.404 digitalnih objektov z 252.296 pripadajočimi datotekami v skupni velikosti 2,88 terabajtov. Dobrih 20 odstotkov objektov predstavlja gradivo, pridobljeno v sodelovanju z osrednjimi območnimi knjižnicami. Postopek validacije ob uvozu gradiva v digitalno skladišče zahteva prisotnost PDF datoteke v vsakem digitalnem objektu. Vendar pa se je pokazala potreba po vključitvi objektov, ki ne vsebujejo omenjenega formata, kot so na primer portreti, zemljevidi, zvočni in video posnetki, ter druge oblike zapisov. V preteklem letu smo zasnovali možne metode za vlaganje tovrstnih objektov. Za potrebe uresničevanja Strategije trajnega ohranjanja in omogočanja dostopnosti do zapisov na nosilcih z omejeno obstojnostjo v NUK smo izdelali oceno potrebnih materialnih in človeških virov za izvedbo digitalizacije zvočnih posnetkov ter pripravili tehnične specifikacije za izvedbo testne digitalizacije. 8. 6 I DOSTOP DO DIGITALNIH VSEBIN IN VSEBINSKI RAZVOJ DIGITALNE KNJIŽNICE Objava novega gradiva na portalu dlib.si Ob koncu leta 2018 je portal dlib.si vseboval 834.124 enot gradiva, od tega 804.024 besedil, 186 enot multimedijskega gradiva, 2.283 poročil ARRS in 27.631 enot slikovnega gradiva. V preteklem letu smo na portal dlib.si dodali 54.642 novih enot gradiva. Dodana vsebina je rezultat digitalizacije gradiva NUK in partnerskih ustanov ter pridobljenih izvorno digitalnih publikacij, ki jih redno prejemamo s 50 s t r a n

strani založnikov in avtorjev. Iz naslova obveznega izvoda smo dodali 1081 spletnih publikacij (e-knjige, spletni albumi, zvočne knjige), od tega kar 1046 e-knjig. Dostopnost znanstvenih vsebin V letu 2018 smo na portal dodali 8188 znanstvenih člankov (2017: 8425) in 2234 številk znanstvenih serijskih publikacij (2017: 989). Poleg tega smo v sodelovanju z ARRS še naprej dopolnjevali zbirko Zaključna poročila ARRS in dodali 65 poročil raziskovalnih projektov in en raziskovalni program. V skladu z letnim načrtom smo si prizadevali pridobiti digitalne izvirnike ali kopije nekaterih muzejskih publikacij ter domoznanskih zbornikov. Navezali smo stik s sedmimi izdajatelji za vključitev enajstih publikacij. Urejanje avtorskih pravic Avtorskopravna vprašanja smo razreševali skladno z veljavno zakonodajo. Vse več založnikov se odloča za odprti dostop, zato smo posebno pozornost namenili ustreznemu označevanju pravic na portalu. Leta 2018 smo z zunanjimi partnerji sklenili 55 dogovorov o objavi gradiva: 20 dogovorov z založniki, 29 s fizičnimi osebami ter tri s knjižnicami. Sklenili smo dogovore o vključitvi 25 serijskih in 31 monografskih publikacij ter štiri dogovore za drugo gradivo. Skupaj smo pridobili dovoljenja za objavo 75 novih naslovov na portalu dlib.si ter tri dovoljenja za objavo raznih del enega avtorja oziroma celotne produkcije založnika. Začeli smo z izdelavo evidence osirotelih del na portalu dlib.si. Glede statusa avtorstva smo pregledali 586 digitaliziranih plakatov iz obdobja 1948 1994. Ustvarjanje novih možnosti dostopa do gradiva Organizacije, ki izdajajo večje število monografskih in serijskih publikacij, so izrazile interes po posebni obravnavi in izpostavljenosti gradiva, ki ga prispevajo na portal dlib.si. V preteklosti je bil partnerjem na voljo t. i. mini iskalnik. Poskusno smo gradivo nekaterih večjih partnerjev povezali v posebne zbirke. Na portalu dlib.si smo tako ustvarili 11 novih tematskih zbirk, med njimi sta tudi obsežni zbirki sodobnih publikacij ZRC SAZU in Statističnega urada RS (z organizacijama smo sklenili krovna dogovora o objavljanju njihovih gradiv na portalu). Na podlagi pilotnega projekta iz leta 2017 smo kot del digitalne knjižnice zasnovali in razvili nov učni vir Cankarjevo vesolje, ki na primeru Ivana Cankarja v učne procese osnovnih in srednjih šol vključuje primarne digitalizirane vire. Digitalizirani predmeti kulturne dediščine, ki so opremljeni z metapodatki in spremljevalnimi besedili, dodatno pojasnjujejo in orišejo okoliščine Cankarjevega življenja ter so integrirani v reprezentativno in strokovno zasnovano digitalno zbirko kot inovativno učno orodje za osnovne in srednje šole. Cankarjevo vesolje je nastalo v sodelovanju NUK, OŠ Kašelj, Gimnazije Vič in Oddelka za geografijo FF UL. Cilj projekta je bil zasnovati in razviti učno sredstvo s pomočjo sodobnih načinov prikaza in kontekstualizacije podatkov, informacij in gradiv. Gradivo je v pomoč učiteljem, učencem pa omogoča poglobljen vpogled v posamezen tematski sklop. Tehnični razvoj digitalne knjižnice Med pomembnimi tehničnimi izboljšavami je posodobitev zajema podatkov o avtorjih iz sistema COBISS in prikaz na portalu dlib.si v pravilnem vrstnem redu. Po več letih neuspešnega iskanja ustrezne rešitve smo v letu 2018 razvili tehnični postopek, ki avtorje ustrezno razvrsti. Popravljeni so bili tudi vsi obstoječi zapisi na portalu. Posodobili smo program za zajem podatkov iz zapisov COBISS, ki zdaj omogoča tudi zajem podatkov iz več zapisov hkrati. Tako bo olajšana sinhronizacija zapisov na portalu dlib.si z zapisi v COBISS, ki so bili posodobljeni. 51 s t r a n

8. 7 I PROMOCIJSKE IN IZOBRAŽEVALNE DEJAVNOSTI DIGITALNE KNJIŽNICE Javnost z novostmi v digitalnih zbirkah seznanjamo predvsem prek kratkih novic in naznanil na portalu dlib.si. V letu 2018 smo jih objavili 12 v slovenščini in 8 v angleščini. Na vprašanja uporabnikov, ki smo jih prejeli po elektronski pošti ali drugače, smo odgovarjali izčrpno in redno. Program za digitalizacijo smo predstavili na tečaju Novosti v knjižničarstvu v NUK in na delavnici SEENL v Beogradu, ki so se je poleg direktorjev nacionalnih knjižnic jugovzhodne Evrope udeležili tudi specialisti s področja digitalizacije. Obe predstavitvi sta bili deležni zelo pozitivnega odziva. Postopki interne digitalizacije in zajema slovenike na svetovnem spletu so bili predstavljeni na srečanju med Arhivom RS in NUK. V oddaji Jezikanja na Valu 202 smo predstavili digitalno knjižnico in portal dlib.si kot neprecenljiv vir raznovrstne pisne kulturne dediščine. Tudi v letu 2018 je promocija pridobivanja obveznega izvoda spletnih publikacij potekala v sklopu Seminarjev za neformalne založnike in festivala Objavljam, torej sem v NUK, ki je posvečen dnevu obveznega izvoda (2. april). Organizirali smo štiri seminarje za 67 udeležencev. 8. 8 I UPORABA PORTALA DLIB.SI V letu 2018 smo beležili povečano uporabo portala dlib.si. Obiskovalci so s portala prenesli 86.900 GB (87 TB) gradiva (2017: 76 TB) in opravili 11.500.160 vpogledov v metapodatkovne zapise (2017: 10.271.086). Orodje Google Analytics je v letu 2018 za spletno stran www.dlib.si zabeležilo še naslednje podatke: 402.029 posameznih (edinstvenih) obiskovalcev; 2.895.042 ogledov strani; 3,85 povprečnih ogledov strani na obisk; 00:04:16 povprečni čas trajanja obiska; 80,6 odstotkov novih obiskovalcev (prej še niso bili zaznani). Glede na leto 2017 smo zabeležili večje število posameznih obiskovalcev, kar se odraža tudi v zelo visokem deležu novih obiskovalcev (81 odstotkov), številu ogledov strani in skupnem številu vzpostavljenih sej. Bistveno povečanje obiska portala zaznavamo od 20. novembra dalje, kar je posledica uvedbe samodejne preusmeritve vseh povezav, ki med rezultati iskanja spletnih iskalnikov (npr. Google) vodijo neposredno do PDF datoteke. Podobno kot v preteklih letih povečano število novih obiskovalcev spremlja nekoliko krajši čas trajanja obiskov, nižje število ogledov strani na obisk in povečana izstopna stopnja. S l i k a 3 : Š t e v i l o o b i s k o v a l c e v p o r t a l a d L i b. s i v o b d o b j u 1. 1. 2 0 1 8 3 1. 1 2. 2 0 1 8 p o d n e v i h 52 s t r a n

Tudi v letu 2018 je bila večina obiskovalcev portala dlib.si iz Slovenije (79 odstotkov). Iz tujine je največ bilo obiskovalcev iz ZDA (2,4 odstotka), Hrvaške (2 odstotka), Italije (1,6 odstotka), Nemčije (1,6 odstotka), Srbije (1,4 odstotka) in Avstrije (1,3 odstotka). Največje povečanje števila obiskovalcev izven Slovenije zaznavamo iz ZDA. Delež obiskovalcev, ki so do portala dostopali prek osebnih računalnikov, je v letu 2018 znašal 69 odstotkov, kar je za 16 odstotnih točk manj kot v letu 2017. Prek pametnih telefonov je do spletnega mesta dostopalo 27 odstotkov uporabnikov (v letu 2017 12 odstotkov), prek tabličnih računalnikov pa 4 odstotki. Razmerje med dostopi z mobilnih naprav in osebnih računalnikov se je v letu 2018 bistveno spremenilo v korist mobilnih naprav. 8. 9 I AKTIVNO SODELOVANJE V MEDNARODNIH PROJEKTIH V novembru 2018 smo v sodelovanju z Europeano izvedli dvodnevno nacionalno delavnico Slovenska kulturna dediščina v digitalnem svetu. Delavnica je bila namenjena ustanovam, ki delujejo na področju kulturne dediščine in imajo oziroma bi želele ustvariti digitalne zbirke svojega gradiva. Glavni cilji so bili predstaviti Europeano in nacionalni agregator e-vsebin s področja kulturne in znanosti, prednosti odpiranja in deljenja digitalnih zbirk na spletu ter s tem pridobitev več novih potencialnih partnerjev, ki bi svoje zbirke pridružili in delili na Europeani prek nacionalnega agregatorja. Delavnice se je prvi dan, ki je bil namenjen direktorjem in strokovnim vodjem, udeležilo 26 oseb iz 14 različnih ustanov, drugi dan, ki je bil namenjen strokovnjakom, kuratorjem digitalnih zbirk in tehničnemu osebju, pa se je udeležilo 19 oseb iz 13 ustanov s področja kulturne dediščine. V prvi polovici leta 2018 smo opravili digitalizacijo gradiv za potrebe projekta Europeana Razvoj pismenosti (The Rise of Literacy). Digitaliziranih je bilo 157 starih tiskov, 27 srednjeveških kodeksov in 2 naslova zgodovinskega časopisja. Gradivo je bilo objavljeno na portalu dlib.si in na Europeani. 8. 1 0 I KONZORCIJSKO PRIDOBIVANJE IN UPRAVLJANJE ELEKTRONSKIH INFORMACIJSKIH VIROV NUK zagotavlja materialne in delovne pogoje za delovanje konzorcija COSEC, opravlja dela, povezana s članstvom v mednarodnem konzorciju EIFL in zagotavlja sredstva za letno članarino. Dejavnost konzorcija COSEC ureja konzorcijska pogodba, na podlagi katere NUK od leta 2012 dalje opravlja naloge koordinatorja konzorcija. Mednarodno vključevanje konzorcija in sodelovanje v globalnem konzorciju EIFL usmerja dokument Memorandum of Understanding: EIFL and NUK (2005). Poleg pogodbenih strank ustanovitvenih članov (CTK, NUK, Institut»Jožef Stefan«, Univerza v Ljubljani, Univerza v Mariboru, Univerza na Primorskem, Združenje splošnih knjižnic in ZBDS) konzorcij združuje tudi druge pravne osebe javnega prava, katerih dejavnost je financirana iz javnih sredstev (knjižnice, javne raziskovalne zavode ter druge organizacije s področja izobraževanja, znanosti in kulture) in si prizadevajo za skupno pridobivanje informacijskih virov. 8. 1 0. 1 I P r e d n o s t n i l e t n i c i l j i k o n z o r c i j a C O S E C 1) Prizadevanje za obnovitev dosedanjih naročil v skladu z razpoložljivimi finančnimi sredstvi in s politiko obdavčevanja elektronskih virov. 2) Upravljanje digitalnih vsebin v skladu s Smernicami licenciranja COSEC in nadaljevanje racionalizacije in optimizacije posameznih nakupov ob upoštevanju načela preudarnosti. 3) Nadaljevanje zagotavljanja enakih in primerljivih storitev po vsej državi za vse člane. 4) Nadaljevanje združevanja pogojev licenčnih vsebin z odprto dostopnimi recenziranimi revijami. 53 s t r a n

5) Evalvacija učinkovitosti pridobivanja in uporabe licenčnih e-virov. 6) Mednarodna primerljivost konzorcijskega dela in rezultatov. 8. 1 0. 2 I U r e s n i č i t e v l e t n i h c i l j e v Uresničili smo načrtovani program dela. V sodelovanju s številnimi partnerji in s finančnimi sredstvi ARRS, Ministrstva za kulturo, članov konzorcija COSEC in UL smo pridobili 45 e-virov. Upravljanje licenčnih e-virov je potekalo v skladu s Smernicami licenciranja COSEC in s Strateškim načrtom NUK 2015 2019. V 2018 je že 80 odstotkov sklenjenih licenčnih pogodb vključevalo enotne in mednarodno primerljive smernice licenciranja. To je velik dosežek za NUK in COSEC in je rezultat uspešnih pogajanj konzorcija z založniki. Posodobljene licence z določili po meri raziskovalcev, knjižnic in odločevalcev vključujejo tudi odprto znanstveno komuniciranje, zlasti aktualno pravico do objavljanja v repozitorijih z embargom do največ 12 mesecev in pravico do besedilnega in podatkovnega rudarjenja. Slednje je skladno tudi z Nacionalno strategijo odprtega dostopa do znanstvenih objav in raziskovalnih podatkov v Sloveniji 2015 2020. Leto 2018 je bilo na mednarodnem področju licenciranja digitalnih znanstvenih vsebin namenjeno združevanju naročniških modelov z odprto dostopnimi modeli objavljanja. Upoštevajoč globalne trende smo s člani COSEC, zlasti z UL, aktivno ustvarjali ključne zahteve za pogajanja z založniki in modalitete za izvedbo t. i. dogovorov o preoblikovanju, ki vsebujejo določbe za dostop do revij in pogoje, pod katerimi lahko raziskovalci objavljajo članke OA v revijah založnika. Tako smo začeli vključevati elemente odprtega dostopa v pogodbe, ki smo jih obnovili ob koncu leta 2018 z založniki za e-vire APS, SAGE, Emerald, PsycArticles, Taylor & Francis in Oxford Journals Online. Pri objavljanju v revijah z odprtim dostopom smo zahtevali tudi popuste na stroške obdelave objavljenih prispevkov. Z mednarodnim konzorcijem EIFL smo si prizadevali za znižanje stroškov objavljanja odprto dostopnih recenziranih člankov (Article Processing Charge APC) v zlatih revijah SAGE Premier. Dosegli smo 20-odstotno znižanje APC za objave slovenskih raziskovalcev v 196 revijah SAGE v letih 2019 in 2020. Glede na vedno večje povpraševanje po dostopu do licenčnih e-virov za člane alumni klubov posameznih fakultet smo izvedli revizijo obstoječih licenčnin in ugotovili, da vključujejo alumne med pooblaščene uporabnike zbirke Sage Publishing, Emerald, Credo in APA. Deset osrednjih območnih splošnih knjižnic je na podlagi dejavnosti COSEC ponudilo uporabnikom še več e-revij v slovenskem jeziku na platformi Press Reader. Ob evalvaciji učinkovitosti pridobivanja in uporabe licenčnih e-virov smo pripravili analizo stroškovne učinkovitosti naročnin in ugotovili, da osrednji konzorcijsko naročeni e-viri izkazujejo visoko ekonomičnost in racionalnost porabe javnega denarja. Na to vplivata dva dejavnika ekonomična letna naročnina in visoka uporaba. Za vse cenovne ponudbe in obstoječe dogovore z založniki smo v sodelovanju z drugimi člani EIFL izdelali letne primerjalne analize in tako uresničevali princip mednarodne primerljivosti rezultatov upravljanja konzorcija. Analize ovrednotenja podpisanih licenc z založniki za leto 2018 izkazujejo, da je COSEC v mednarodnem okolju prepoznan kot konzorcij, ki je aktivno usmerjen v odprti dostop. Slovenija je v 2018 podpisala evropsko pobudo Načrt S, da javno financirani rezultati raziskav postanejo brez doplačil dostopni vsem, zato je ta usmeritev konzorcija COSEC pričakovana. 8. 1 0. 3 I Z a g o t a v l j a n j e d o s t o p n o s t i m e d n a r o d n e z n a n s t v e n e l i t e r a t u r e i n s t o r i t e v z a č l a n e k o n z o r c i j a V okviru konzorcijskega pridobivanja digitalnih virov smo v letu 2018 članom COSEC zagotovili dostop do več enot gradiva kot v preteklih letih (Tabela 35). Pridobili smo sicer le en vir več, vendar so založniki na svojih platformah ponudili več enot gradiva in tako opravičili tudi običajne letne podražitve naročnin. 54 s t r a n

Za potrebe pregleda števila posameznih enot gradiva znotraj naročniških servisov in enotnega poročanja članov COSEC smo konec leta 2018 oblikovali nov informacijski vir, ki je dostopen na spletnem mestu: https://cosec.nuk.uni-lj.si/podatki-za-letna-porocila. Pri zasnovi preglednic smo upoštevali navodila za zbiranje statističnih podatkov o delu slovenskih knjižnic (BibSist Online). Tako pridobljeni podatki razkrivajo število vseh naročenih podatkovnih zbirk, e-revij, e-knjig in drugih e- dokumentov, kamor sodijo zvočni in video zapisi, bibliografski zapisi, slikovno gradivo ipd. T a b e l a 3 5 : Z a g o t a v l j a n j e e - v i r o v v o k v i r u k o n z o r c i j a C O S E C v l e t u 2 0 1 8 licenčni e-viri za UL za UM za UP za ZZV za druge JRO za splošne knjižnice podatkovne zbirke 38 10 7 7 8 6 e-revije 16.959 12.075 12.065 11.965 11.955 10.558 e-knjige 190.525 735 735 735 1 45.001 drugi e-dokumenti 6.924.815 271.000 0 0 0 1 Legenda: UL Univerza v Ljubljani; UM Univerza v Mariboru; UP Univerza na Primorskem, ZZV zasebni visokošolski zavodi, JRO javne raziskovalne organizacije Enake in primerljive storitve na področju e-virov po vsej državi zagotavljamo za uporabnike splošnih knjižnic ter za raziskovalce in druge uporabnike visokošolskih knjižnic. Prvi skupini je bilo na voljo pet servisov in šest podatkovnih zbirk, drugi pa 45 podatkovnih zbirk, od tega 29 zbirk samo za uporabnike z UL. Uporabnikom splošnih knjižnic in uporabnikom knjižnic UL smo zagotovili tudi oddaljen dostop do virov. Storitev upravlja NUK za visokošolske zavode UL od leta 2005, za večino splošnih knjižnic pa od leta 2011. Oddaljen dostop predstavlja enega pomembnejših dejavnikov, ki pozitivno vplivajo na obseg uporabe informacijskih virov. T a b e l a 3 6 : K o n z o r c i j s k e s t o r i t v e g l e d e n a s k u p i n e u p o r a b n i k o v i n v i r ( s o ) f i n a n c i r a n j a v l e t u 2 0 1 8 Za člane visokošolskih knjižnic in JRO Sofinancira ARRS, NUK in konzorcijski člani: 1. SAGE Premier 2. EBSCOhost Research/Academic License 3. Emerald 175 4. APA PsycArticles Sofinancira NUK in konzorcijski člani: 1. APS 7. PsycInfo 2. CMMC 8. SocIndex with FT 3. CINAHL with FT 9. Taylor & Francis (SSH) 4. Oxford Art Online 10. Taylor & Francis (ST Library) 5. Oxford English Dictionary Online 11. Taylor & Francis Fresh Collection 6. Oxford Music Online 12. LOEB Classical Library Za celotno raziskovalno skupnost (financer NUK) 1. CREDO Online Reference Service Acad. Collection Financira NUK za visokošolske zavode Univerze v Ljubljani 1. Britanica Online Academic Edition 9. MLA 2. ebook Academic Collection 10. Naxos Music Library 3. Encyclopedia of Library and Information Science 11. Naxos Music Library Jazz 4. KLG 12. Naxos Video Library 55 s t r a n

5. LRC 13. OECD ilibrary 6. Library Literature & Info Science 14. Oxford Journals Online 7. Linguistics and Language Behavior Abstracts 15. Sociological Abstracts 8. LISA 16. Ulrichsweb Za člane splošnih knjižnic in specialnih knjižnic s področja kulture Financira NUK (namenska sredstva MK): 1. EBSCOhost Research/Public Library Licence Sofinancirajo konzorcijski člani: 1. ebook Public Library Collection 2. Britannica Online Public Library Edition 3. Press Reader 4. Tax-Fin-Lex 8. 1 0. 4 I E v a l v a c i j a u č i n k o v i t o s t i p r i d o b i v a n j a i n u p o r a b e l i c e n č n i h e - v i r o v Učinkovitost pridobivanja in uporabe licenčnih e-virov lahko analiziramo na ravni ekonomskih in družbenih koristi. Splošno sprejeta motiva za učinkovito upravljanje digitalnih vsebin sta prihranek finančnih sredstev in čim širša uporaba licenčnih e-virov. Zato redno spremljamo uporabo e-virov glede na vložena finančna sredstva in pred vsakim podaljšanjem naročnine vrednotimo licenčne e-vire z mednarodno uveljavljeno metodo izračuna povprečne cene članka (enote). Rezultate najmanj enkrat letno javno predstavimo ključnim ciljnim skupinam: članom konzorcija COSEC na letnem srečanju, financerjem in odločevalcem pa v obliki letnega poročila. Na osnovi kazalnikov ekonomske učinkovitosti se odločamo o prihodnjih najemih in snujemo finančne modele sofinanciranja. V Tabeli 37 predstavljamo gibanje povprečne cene vpogledov v posamezen članek za tri najbolj razširjene e-vire. Vsi trije izkazujejo vrednost pod ali okoli 1 EUR, kar na področju upravljanja licenčnih digitalnih vsebin predstavlja najbolj optimalno in učinkovito pridobivanje in uporabo. T a b e l a 3 7 : G i b a n j e p o v p r e č n e c e n e v p o g l e d o v v p o s a m e z e n č l a n e k v o b d o b j u 2 0 1 5 2 0 1 8 licenčni e-vir 2015 2016 2017 2018 EBSCOhost 0,77 EUR 0,94 EUR 0,38 EUR 0,37 EUR Emerald 175 0,70 EUR 0,65 EUR 1,01 EUR 1,02 EUR SAGE Premier 0,84 EUR 0,64 EUR 0,72 EUR 0,61 EUR Večina licenčnih e-virov v NUK sodi v raziskovalno infrastrukturo, kar nas zavezuje tudi k uresničevanju načel Resolucije o raziskovalni in inovacijski strategiji Slovenije 2011 2020 (ReRIS11-20), ki kot ključni dejavnik, ki prinaša znižanje stroškov raziskovalne infrastrukture, navaja mednarodno sodelovanje. Kot člani mednarodnega konzorcija EIFL.net večino najpomembnejših virov pridobivamo skupaj z nacionalnimi konzorciji drugih držav EU. S ciljem zagotavljanja družbene učinkovitosti sledimo kazalcem znanstvene odličnosti naročenih licenčnih e-virov in številu objav slovenskih raziskovalcev v mednarodnih zbirkah podatkov. V Tabeli 38 predstavljamo nekaj podatkov, pridobljenih na osnovi mednarodnih orodij vrednotenja podatkov o citiranosti, in sicer Journal Citation Report (JCR) in Source Normalized Impact per Paper (SNIP). Podatke, potrebne za evalvacijo, nam vsako leto pošlje IZUM. 56 s t r a n

T a b e l a 3 8 : Z n a n s t v e n a o d l i č n o s t k o n z o r c i j s k o p r i d o b l j e n i h r e v i j z a l e t o 2 0 1 8 licenčni e-vir število revij, indeksiranih v SNIP ali JCR število revij z IF v 1. kvartilu SNIP število revij z IF v 1. kvartilu JCR število člankov slovenskih avtorjev v revijah z IF v SNIP in JCR EBSCOhost 4.894 1.595 828 519 Emerald 175 164 47 13 26 SAGE Premier 685 497 681 19 APA PsycArticles 87 47 33 1 Taylor & Francis 1.726 442 164 98 Z namenom zagotavljanja dostopnosti mednarodnih znanstvenih in strokovnih informacij za potrebe raziskovalne, izobraževalne in razvojne dejavnosti v Sloveniji smo v 2018 s konzorcijskimi aranžmaji zagotavljali informacijski vire, ki se uvrščajo v sam vrh svetovne znanstvene odličnosti. Vlaganje v licenčne e-vire predstavlja na ravni družbenega vpliva dolgoročno naložbo, ki generira gospodarski razvoj, kakovost življenja in socialno kohezivnost. 8. 1 0. 5 I I z o b r a ž e v a n j e o z n a n s t v e n e m p u b l i c i r a n j u i n d r u g i h s t o r i t v a h C O S E C V sodelovanju z založnikom Taylor & Francis smo na Biotehniški fakulteti in Fakulteti za družbene vede UL organizirali delavnico o znanstvenem publiciranju, ki se je je skupaj udeležilo 160 raziskovalcev, med njimi največ mladih raziskovalcev. 8. 1 0. 6 I P r i d o b i v a n j e s r e d s t e v z a s o f i n a n c i r a n j e n a k u p a o z i r o m a n a j e m a l i c e n č n i h e l e k t r o n s k i h v s e b i n Finančna sredstva za naročnine smo zagotovili s sredstvi štirih partnerjev: MK (41 odstotkov), ARRS (39 odstotkov), članov konzorcija COSEC (13 odstotkov) in UL (7 odstotkov). Z uspešno prijavo na javni razpis za sofinanciranje nakupov mednarodne znanstvene literature pri ARRS smo zagotovili sredstva za sofinanciranje nakupa štirih zbirk elektronskih revij (EBSCOhost Research Databases, Emerald 175 EXM, SAGE Premier, APA PsycArticles) za vse štiri slovenske javne univerze in osem javnih raziskovalnih zavodov. Prejeta sredstva niso zadoščala za plačilo letnih članarin, zato smo s člani sklenili dogovor o sofinanciranju nakupa, ki temelji na merilu velikosti organizacije (večje organizacije prispevajo več sredstev za nakup in praviloma dosegajo tudi večjo uporabo). Tudi pri večini drugih e-virov je veljal omenjeni model sofinanciranja. V letu 2018 sta dve zasebni fakulteti prvič uporabljali storitve COSEC: DOBA s sodelovanjem pri konzorcijskem dostopu do Emeralda in Nova univerza s sodelovanjem pri dostopu do revij SAGE, kar je finančno razbremenilno vplivalo na dosedanje člane obeh konzorcijev. T a b e l a 3 9 : U p r a v l j a n j e l i c e n č n i h e l e k t r o n s k i h v i r o v v l e t u 2 0 1 8 dejavnost enota število Pridobivanje e-virov obnovljeni e-viri e-vir 44 novo pridobljeni e-viri e-vir 1 odpovedani e-viri e-vir 1 testni dostopi dostop 2 Licenciranje priprava smernic pogajanj dokumenti 28 57 s t r a n

pregled ponudb ponudba 54 pogajanja dogovarjanja 68 sklenjene pogodbe s člani konzorcija pogodba 55 sklenjene pogodbe z založniki/ponudniki pogodba 21 Pridobivanje finančnih sredstev kandidiranje na razpisih/pozivih RS prijava 1 pridobivanje sredstev članov plačilo 22 Urejanje finančnih poslov izdelava cenovnih modelov cenovni razdelilnik 3 število zahtevanih računov račun 45 izstavljanje računov članom račun 18 Evalvacija nakupov in potreb analiza potreb članov mnenje 8 statistične analize za ARRS in člane konzorcija analiza 50 analiza finančne sposobnosti članov analiza 4 Prispevanje licenc/paketov v COBISS3 - vneseni paketi/licence licenca/paket 39 Komuniciranje/promocija/izobraževanje obstoječi konzorcijski člani član 121 novi konzorcijski člani član 1 srečanja s konzorcijskimi člani dogodek 11 srečanje z založniki/ponudniki dogodek 31 srečanje z EIFL.net dogodek 1 srečanje z eicolc dogodek 1 komuniciranje s konzorcijskimi člani e-sporočilo, pogovor 300 komuniciranje z založniki/ponudniki e-sporočilo, pogovor 600 komuniciranje z EIFL.net e-sporočilo, pogovor 22 Organizacija in izvedba izobraževanj dogodek 2 Udeleženci izobraževanj udeleženec 86 Javne objave objava 17 Javno predstavljanje dela in konzorcija predstavitev 5 9 R A Z I S KO VA L N A I N R A Z V O J N A D E J AV N O S T 9. 1 RAZISKOVALNO-RAZVOJNA DEJAVNOST KNJIŽNICE Raziskovalno-razvojno dejavnost izvaja NUK v skladu s poslanstvom in strateškimi usmeritvami prednostno na področjih ohranjanja knjižničnega gradiva, digitalizacije in izgradnje digitalne knjižnice ter zagotavljanja dostopa, uporabe in trajnega ohranjanja elektronskih informacijskih virov. Strokovno podporo nudi tudi razvoju nacionalnega vzajemnega bibliografskega sistema. Raziskovalno-razvojna dejavnost poteka v okviru notranjih projektno zastavljenih nalog, ki omogočajo razvoj dejavnosti NUK in drugih slovenskih knjižnic ter knjižničnega sistema. V okviru projektov, financiranih iz javnih sredstev RS ter z vključevanjem v mednarodne projekte pa knjižnica pridobiva dodatna znanja in izkušnje ter krepi mednarodna partnerstva. 9. 1. 1 P r e d n o s t n i l e t n i c i l j i 1) Tekoče spremljanje dejavnosti na področju raziskav in razvoja knjižnic ter obveščanje strokovne javnosti o novostih v knjižničarstvu. 2) Ohranitev dosedanjega števila članov raziskovalne skupine NUK. 58 s t r a n

3) Spodbujanje delavcev knjižnice z raziskovalnim nazivom k izvajanju raziskovalno-razvojne dejavnosti, objavljanju znanstvenih prispevkov in doseganju znanstvene odličnosti. 4) Priprava in prijava vsaj dveh raziskovalno-razvojnih projektov na domače in tuje razpise ter ustvarjanje strateških partnerstev z raziskovalnimi organizacijami, skupinami in posamezniki v Sloveniji in tujini. 5) Zagotavljanje informacijsko-dokumentacijske podpore pri izvajanju raziskovalno-razvojne dejavnosti knjižnice. 6) Zagotavljanje informacijske podpore slovenskim raziskovalcem in drugim strokovnjakom ter študentom s področja bibliotekarske in informacijske znanosti. 7) Zagotavljanje strokovnih podlag za razvoj in delovanje bibliografskega sistema ter skrb za kakovost bibliografskih podatkov. 8) Nadaljevanje razvoja sodobnega nacionalnega pravilnika za katalogizacijo. 9) Uvajanje novih vsebin ter pristopov za dvig kakovosti izobraževanja knjižničnih delavcev in uporabnikov. 10) Sprotno dopolnjevanje Spletnega splošnega slovenskega geslovnika in nadaljevanje sodelovanja z IZUM-om pri dopolnjevanju Splošnega geslovnika za COBISS. 9. 1. 2 I U r e s n i č i t e v l e t n i h c i l j e v Zaposleni v BRIIC so spremljali razvoj na prioritetnih strokovnih področjih delovanja knjižnice ter z novostmi seznanjali strokovno javnost na izobraževanjih in z objavo prispevkov. Število članov (18) raziskovalne skupine je v primerjavi z letom 2017 ostalo nespremenjeno. Člani raziskovalne skupine so samostojno ali v soavtorstvu objavili pet znanstvenih monografij, tri znanstvene in en strokovni članek. Pripravljene so bile projektne prijave za tri domače razpise temeljnih raziskovalnih projektov in tri za mednarodne razpise. NUK je sodeloval v dveh mednarodnih projektih. Informacijsko-dokumentacijska služba BRIIC je zagotavljala podporo raziskovalnemu delu na področju knjižničarstva ter obveščala strokovno javnost o novostih v stroki in knjižnicah z objavljanjem revije Knjižničarske novice. Zaposleni so pregledovali testne zapise za pridobitev dovoljenj za vzajemno katalogizacijo, koordinirali pripravo normativnih zapisov za korporacije, izvajali tečaje s področja katalogizacije ter vodili Komisijo za katalogizacijo. Aktivnosti na področju implementacije standarda za katalogizacijo RDA so opisane v poglavju 11 Dejavnost na področju nacionalnega vzajemnega bibliografskega sistema. V skladu s Pravilnikom o bibliotekarskem izpitu smo izvajali prenovljen izobraževalni program za začetnike v stroki in bibliotekarske izpite (več v poglavju 15 Izobraževalna dejavnost). Dopolnjevanje Splošnega geslovnika za COBISS je potekalo skladno z načrtom. 9. 1. 3 I z v a j a n j e r a z i s k o v a l n o - r a z v o j n e d e j a v n o s t i N U K Dejavnost je potekala v okviru raziskovalno-razvojnih projektnih nalog, v okviru projektov, financiranih iz javnih sredstev RS, in v okviru mednarodnih projektov. BRIIC je spremljal domače in tuje projektne razpise ter koordiniral pripravo prijav na razpise. Sodelovanje v raziskovalnih projektih je bilo zaposlenim priložnost za pridobivanje novih znanj in izkušenj, knjižnici pa je omogočilo vzpostavljanje domačih in tujih mednarodnih partnerstev. Posebna pozornost je bila namenjena postopkom vrednotenja znanstvenega dela raziskovalne skupine NUK in sodelovanju z osrednjim specializiranim informacijskim centrom (OSIC) za področje družboslovja. Ob koncu leta je raziskovalna skupina NUK štela 18 članov, enako kot v letu 2017. Enak je ostal tudi obseg raziskovalne dejavnosti zaposlenih, tj. skupaj 5,9 EPZ. 59 s t r a n

Zaradi zahtevnih pogojev ARRS le nekaj sodelavcev NUK z raziskovalnim nazivom dosega točke, potrebne za prijavo projektov na domačih razpisih. Občutno zmanjšanje števila tekočih raziskovalnih projektov pomeni tudi zmanjšanje obsega raziskovalnega dela knjižnice (npr. v letu 2010 so bili zaposleni vključeni v raziskovalno dejavnost v obsegu 16,4 EPZ). Objava znanstvenih prispevkov je prvi pogoj za doseganje znanstvene odličnosti raziskovalne skupine in za prijavo na domačih raziskovalnih razpisih. Člani raziskovalne skupine so v letu 2018 objavili pet znanstvenih monografij, tri znanstvene članke, en strokovni članek ter 17 prispevkov v Knjižničarskih novicah in drugih strokovnih glasilih. V sistemu SICRIS so bili zabeleženi citati sedmih članov raziskovalne skupine (2017: 4). 9. 1. 4 I n f o r m a c i j s k i v i r i i n p o d p o r a z a p o d r o č j e b i b l i o t e k a r s t v a Informacijsko-dokumentacijska služba BRIIC je tudi v letu 2018 nudila informacijsko in knjižnično podporo strokovnjakom, raziskovalcem in študentom s področja bibliotekarske in informacijske znanosti. Največ svetovalne dejavnosti je bilo namenjene področju odprtega objavljanja, vrednotenju raziskovalnega dela, izdelavi bibliografije raziskovalcev ter objavljanju strokovnih in znanstvenih prispevkov. Pri tem se je služba povezovala z drugimi oddelki knjižnice in z OSIC za družboslovje. Zaposlena v informacijsko-dokumentacijski službi je urejala strokovni časopis Knjižničarske novice. 9. 1. 5 P o d r o č j a s t r o k o v n e i n r a z i s k o v a l n e d e j a v n o s t i Področje opisne in vsebinske katalogizacije knjižničnega gradiva Dejavnosti, povezane z razvojem sodobnega nacionalnega pravilnika za katalogizacijo, so bile zaradi posodabljanja standarda RDA in orodja RDA Toolkit (RDA Toolkit Restructure and Redesign Project) omejene na delo Strokovne skupine za prevod RDA, ki je nadaljevala s prevajanjem strokovnih izrazov. Irena Kavčič se je udeležila rednega letnega srečanja EURIG (European RDA Interest Group), bila je dopisna članica ISBD Review Group pri IFLA. V okviru sodelovanja z Oddelkom za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo (FF UL) je prof. dr. Maja Žumer strokovnim delavcem NUK predstavila konceptualni model IFLA LRM, na katerem temelji tudi RDA. Oblikovana je bila delovna skupina za posodabljanje katalogizacijskih pravil ter implementacijo RDA. Področje trajnega ohranjanja pisne kulturne dediščine V letu 2018 je bila dokončana Strategija trajnega ohranjanja in omogočanja dostopnosti do zapisov na nosilcih z omejeno obstojnostjo. Sledili so priprava akcijskega načrta, iskanje možnosti za digitalizacijo analognih nosilcev zapisa ter priprava navodil in gradiva za testno digitalizacijo. Dr. Jasna Malešič je bila somentorica pri raziskovalnem delu dveh dijakov, ki sta s svojo nalogo New techniques of sample preparation and stabilization of paper with pigment verdigris prejela vrsto pomembnih nagrad. Dr. Malešič je bila tudi mentorica dvema diplomantoma Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo UL. Vključena je bila v postopke masovnega razkislinjenja arhivskih izvodov monografij in sodelovala pri presoji stanja in avtentičnosti kodeksa Slavinski misal, razstavni dejavnosti NUK, pripravi digitalizacije negativov v steklu ter organizaciji konzervatorske delavnice Water and paper (izvajalca: Doris Hess, Dunaj in Hilde Homburger, Berlin). Dr. Alenka Kavčič Čolić je kot predsednica sekcije IFLA za ohranjanje marca 2018 sodelovala na delavnici v Barceloni in se udeležila letne konference IFLE v Kuala Lumpurju (Maleziji). Področje odprtega dostopa Dr. Alenka Kavčič Čolić se je udeležila letnega sestanka in skupščine združenja COAR v Hamburgu. Združenje povezuje več kot 140 članov organizacij, ki gradijo odprto dostopne repozitorije znanstvenih objav. O tematiki sestanka in dejavnostih, ki potekajo na področju zagotavljanja pogojev za odprto znanost, je strokovno javnost seznanila z objavo prispevka v publikaciji Knjižničarske novice. 60 s t r a n

Področje kulturne dediščine Leto evropske kulturne dediščine smo med drugim obeležili tudi z objavami več strokovnih in znanstvenih prispevkov. Izpostavili bi prispevek dr. Eve Kodrič-Dačić Pisna kulturna dediščina v slovenskih knjižnicah, objavljen v reviji Knjižnica, ter njeno predstavitev problematike provenience knjižničnih fondov NUK v letih 1944 1947 na kongresu umetnostnih zgodovinarjev v Mariboru. V letu 2019 bo Univerza v Ljubljani praznovala stoletnico ustanovitve. Jubilej bi želel NUK obeležiti z začetkom izvajanja projekta digitalizacije disertacij Univerze, ki še niso dostopne v digitalni obliki. V ta namen so bile v letu 2018 pripravljena izhodišča za izvedbo projekta. Novembra 2018 smo začeli s pripravami posvetovanja Družbeni in gospodarski vidiki uporabe digitalizirane kulturne dediščine v Sloveniji, ki bo potekalo maja 2019 v Ljubljani. Po petih letih bo to eden večjih dogodkov s področja digitalne kulturne dediščine v Sloveniji. Poleg navedenih dejavnosti so strokovnjaki NUK z raziskovalnimi nazivi izvajali raziskovalno delo na različnih področjih kulturne dediščine, v prvi vrsti v okviru razstavne dejavnosti. 9. 1. 6 T e k o č i r a z i s k o v a l n i p r o j e k t i t e r p r i j a v e n a r a z p i s e Raziskovalno-razvojni projekti, ki se izvajajo v okviru domačih in tujih razpisov, so pomemben vir znanja in izkušenj za zaposlene v NUK in prispevajo k razvoju dejavnosti ter novih storitev knjižnice. NUK je v letu 2018 sodeloval v dveh mednarodnih raziskovalno-razvojnih projektih. Na projektne razpise je bilo oddanih šest predlogov novih projektov. Podrobnejši podatki o tekočih projektih in prijavah na razpise so navedeni v poglavju 20 Projekti, ki so potekali izven rednega programa NUK. 9. 2 DEJAVNOST NA PODROČJU RAZVOJA SLOVENSKIH KNJIŽNIC IN KNJIŽNIČNEGA SISTEMA Dejavnosti na področju razvoja slovenskih knjižnic in knjižničnega sistema je koordiniral in izvajal Center za razvoj knjižnic. Dejavnost je obsegala vodenje knjižnične statistike in razvida knjižnic, pripravo strokovnih podlag za sprejem splošnih predpisov in strokovnih priporočil s področja knjižničarstva ter koordinacijo posebnih dejavnosti osrednjih območnih knjižnic. Poleg tega je Center nudil strokovno podporo knjižnicam, izvajal raziskovalno in razvojno delo na svojem področju ter razvojne in aplikativne projekte s področja knjižničarstva, sodeloval pri izobraževanju knjižničnih delavcev ter skrbel za promocijo knjižnic in njihove dejavnosti. 9. 2. 1 P r e d n o s t n i l e t n i c i l j i 1) Vodenje nacionalne knjižnične statistike in izvedba statističnih meritev v skladu s terminskim načrtom. 2) Vodenje razvida knjižnic. 3) Sodelovanje pri pripravi strokovnih osnov za sprejem zakonskih in drugih predpisov in priporočil na področju knjižničarstva. 4) Priprava, koordinacija in izvedba razvojnih projektov na področju slovenskega knjižničarstva. 5) Predstavljanje slovenskih knjižnic v državnem in mednarodnem okviru. 9. 2. 2 U r e s n i č i t e v l e t n i h c i l j e v Načrtovane dejavnosti za leto 2018 so bile skoraj v celoti izvedene. Potek dela so ovirali negotovost glede zaposlitve sodelavcev na projektu Šolske knjižnice (letna pogodba z MIZŠ), uvajanje treh novih sodelavcev in daljša bolniška odsotnost. Zaradi sodelovanja pri pripravi strokovnih in normativnih dokumentov so sodelavci Centra za razvoj knjižnic bili povabljeni na več strokovnih dogodkov, kjer so predstavljali rezultate razvojnega oziroma raziskovalnega dela. Center je nadaljeval s posodabljanjem 61 s t r a n

in dopolnjevanjem podatkov v podatkovni zbirki e-razvid ter s svetovanjem in nudenjem strokovne pomoči osrednjim območnim knjižnicam. Razvoj knjižnic je spodbujal z raziskavami, organizacijo izobraževalnih oblik, koordinacijo dejavnosti knjižnic, pripravo strokovnih dokumentov ter normativnih aktov ter z zavzemanjem za strokovne rešitve v okviru članstva v strokovnih telesih s področja knjižničarstva. Promocija dejavnosti Centra in slovenskih knjižnic je potekala z rednimi objavami statističnih podatkov in analizami stanja na spletni strani Centra, s strokovnimi objavami in referati na tujih in domačih strokovnih srečanjih ter s predavanji v okviru različnih izobraževalnih oblik. 9. 2. 3 S p r e m l j a n j e d e l o v a n j a k n j i ž n i c i n i z v a j a n j e s t a t i s t i č n i h m e r i t e v t e r p r o m o c i j a r e z u l t a t o v d e l a e-razvid knjižnic Razvid knjižnic je bil kot javna evidenca v elektronski obliki vzpostavljen v letu 2008. Center za razvoj knjižnic je tudi v letu 2018 skrbel za redno posodabljanje podatkov in za izdajo uradnih izpiskov. V razvidu so bili posodobljeni podatki za 80 enot. Dodeljevanje sigel V letu 2018 so zaposleni v Centru povezali različne sezname šolskih knjižnic, ki vsebujejo sigle, in jih posodobili. Knjižnicam je bilo dodeljenih 74 sigel. Statistična merjenja dejavnosti knjižnic (BibSiSt) Sodelavci Centra so v letu 2018 spremljali delo slovenskih knjižnic (1 nacionalna, 60 splošnih, 109 specialnih, 83 visokošolskih, 700 šolskih) in izvajali statistične meritve. Oblikovali so vprašalnike za vse vrste knjižnic, informirali knjižnice o načinu njihovega izpolnjevanja (na tečajih in individualno) ter poskrbeli za zbiranje in obdelavo podatkov. Vprašalniki in navodila zanje so dostopna na domači strani NUK (https://bibsist.nuk.uni-lj.si/index.php). Načrtovana sprememba statističnega vprašalnika za potrebe merjenja dejavnosti splošnih knjižnic v letu 2018 ni bila uresničena, saj novi pravilnik o pogojih za izvajanje knjižnične dejavnosti kot javne službe še ni bil sprejet. Prav tako še niso bili zagotovljeni pogoji za neposreden prenos podatkov o prirastu iz sistema COBISS v okolje BibSiSt, nerešeno je ostalo tudi vprašanje načina merjenja uporabe elektronskih virov. Sicer pa je bil pripravljen pregled izpolnjevanja podatkov v statističnem vprašalniku za splošne knjižnice in identificirani najbolj problematični podatkovni elementi. Posebej obremenjujoče so bile meritve šolskih knjižnic, saj je zbiranje podatkov namesto načrtovanih dveh tednov potekalo kar 11 tednov. Nenačrtovane so bile tudi meritve knjižnic dijaških domov. Ob koncu leta je bil pripravljen vprašalnik za visokošolske, splošne in specialne knjižnice za spremljanje njihove dejavnosti v letu 2018. Meritve o delu nacionalne, specialnih, splošnih, visokošolskih in šolskih knjižnic K statističnim meritvam o delu slovenskih knjižnic, ki so potekale med 1. in 15. marcem 2018, je bilo skupaj povabljenih 264 knjižnic (98 visokošolskih, 60 splošnih, 106 specialnih). Do dogovorjenega datuma je vprašalnike izpolnilo 134 ozirom 51 odstotkov knjižnic, ob zaključku meritev pa 243 oziroma 92 % vseh knjižnic, med njimi 89 (91 %) visokošolskih, 94 (87 %) specialnih in 60 oziroma vse splošne knjižnice. V času statističnih meritev je Center za razvoj knjižnic poslal 241 pojasnil preko elektronske pošte, opravili 314 telefonskih pogovorov in odklenil 115 vprašalnikov. Opravljene so bile tudi meritve o delu šolskih knjižnic, knjižnic glasbenih šol ter knjižnic dijaških domov. Dejavnost je potekala na osnovi pogodbe z MIZŠ. Podrobnejši podatki so navedeni v poglavju 18. 62 s t r a n

Trajno hranjenje statističnih vprašalnikov in podatkov ter vprašalnikov o razvidu v analogni in digitalni obliki Center za razvoj knjižnic kot naslednik matične službe hrani za več desetletij tiskanih statističnih vprašalnikov in poročil za vse vrste knjižnic, od konca devetdesetih let naprej pa so podatki hranjeni tudi v digitalni obliki. Obsežno je tudi gradivo, zbrano ob meritvah razvitosti knjižnic. Dejavnosti za urejanje arhiva podatkov potekajo že od leta 2011. V letu 2016 je bila tudi že vzpostavljena podatkovna zbirka statističnih podatkov in meritev dejavnosti knjižnic (BibSiSt: arhiv statističnih meritev dejavnosti slovenskih knjižnic). Delo na projektu je ob sodelovanju informacijske službe za bibliotekarstvo in arhivistke NUK potekalo tudi v letu 2018. V arhiv NUK na Turjaški ulici je bilo posredovanih 68 fasciklov s statističnimi vprašalniki. Dejavnosti za zagotovitev trajnega hranjenja dokumentacije ter podatkov zaradi zahtevnosti naloge še niso zaključene. 9. 2. 4 P r o j e k t n e n a l o g e t e r n a m e n s k e r a z i s k a v e i n š t u d i je Koordinacija razvoja programske opreme za okolje BibSist e-razvid S sprejemom novele Zakona o knjižničarstvu je Center za razvoj knjižnic dobil nove naloge pri izvajanju statističnih meritev za šolske knjižnice, za katere je bilo potrebno nadgraditi programsko okolje BibSiSt in vzpostaviti procese za zbiranje ter obdelavo podatkov. Dejavnost na tem področju je potekala tudi v letu 2018. Poleg tega je Center pripravil novo izdajo priročnika za izpolnjevanje statističnega vprašalnika ter dokončal vsebinski opis BibSiSta, kot osnovo za načrtovano izdelavo nove programske platforme. Pripravljena je bila tudi specifikacija potrebnih sprememb nabora podatkov in aplikacije e- Razvid glede na zahteve novega pravilnika o razvidu. Spremljanje privzetih standardov ISO, ki se nanašajo na področje bibliotekarstva Center za razvoj knjižnic je v letu 2018 aktivno sodeloval pri delu Slovenskega inštituta za standardizacijo, zaposleni v Centru je pri tem udeležen kot predsednik in član tehničnega odbora TC 46 Informatika, dokumentacija in splošna terminologija, ki spremlja razvoj standardov, ki se nanašajo na naše strokovno področje, in mednarodne ISO standarde privzema kot slovenske SIST ISO standarde. Tudi v letu 2018 je Center skrbel za redno dopolnjevanje preglednice veljavnih standardov s področja informatike in bibliotekarstva (http://cezar.nuk.uni-lj.si/standardi). Prostorska analiza mreže splošnih knjižnic (PAM): spletna aplikacija za podporo analize dostopnosti splošnih knjižnic prebivalstvu in dopolnjevanje geopodatkovne zbirke Spletna aplikacija je bila vzpostavljena v letu 2015. Aplikacija omogoča pregled mreže splošnih knjižnic ter analizo dostopnosti splošnih knjižnic prebivalstvu in predstavlja orodje za načrtovanje knjižnične mreže. V letu 2018 je bilo ažurirano stanje mreže na dan 31. 12. 2017 ter opravljene manjše dopolnitve aplikacije. Knjižnični sistem v letu 2017 Pripravljena je bila zgibanka Slovenske knjižnice v letu 2017. Osrednja tema zgibanke so podatki o dostopnosti knjižnic (odprtost, čitalniški sedeži in osebni računalniki). Natisnjena je bila v 1100 izvodih. Spremljanje slovenske založniške produkcije V letu smo 2018 je Center za razvoj knjižnic v sodelovanju z Enoto za pridobivanje, obdelavo in ohranjanje knjižničnega gradiva opravil zajem podatkov o založniški produkciji (knjige in brošure, serijske publikacije, AV gradivo in elektronske publikacije) in založnikih. Zbrani podatki so bili objavljeni v aprilu in oktobru 2018 (https://cezar.nuk.uni-lj.si/slo_knjiga/index.php). 63 s t r a n

Posebne naloge za šolske knjižnice Naloge na področju šolskega knjižničarstva je NUK v letu 2018 izvajal na osnovi pogodbe z MIZŠ. Pogodba je vključevala izvedbo statističnih meritev knjižnic, strokovno pomoč knjižnicam pri vzpostavljanju novih katalogov knjižničnega gradiva v sistemu COBISS, svetovanje knjižnicam glasbenih šol pri urejanju kataložnih zapisov, prenešenih iz drugih sistemov v sistemu COBISS, centralno katalogizacijo knjižničnega gradiva šolskih knjižnic ter sodelovanje pri pripravi Pravilnika o pogojih za izvajanje knjižnične dejavnosti v šolskih knjižnicah in Strategije razvoja šolskih knjižnic. Več o izvedbi dejavnosti za šolske knjižnice je v poglavju 18.3 Izvajanje nalog na področju šolskega knjižničarstva. 9. 2. 5 N o r m a t i v n i a k t i, s t r o k o v n a p r i p o r o č i l a, s t r a t e g i j e V letu 2018 so sodelavci Centra za razvoj knjižnic in drugi zaposleni v NUK sodelovali pri pripravi različnih podzakonskih aktov, strategij in strokovnih priporočil. Priprava področnih strokovnih priporočil (standardov) za splošne knjižnice NUK je zagotavljal pogoje za delo Delovne skupine za strokovna priporočila za splošne knjižnice pri Nacionalnem svetu za knjižnično dejavnost (NSKD) in usmerjal njeno delo. Delovna skupina je pod vodstvom dr. Gorazda Vodeba pripravila odziv na pripombe, sprejete v javni razpravi ter dopolnila predlog Strokovnih priporočil in standardov iz decembra 2017. V ta namen je izvedla predstavitev raziskave in novih strokovnih priporočil v sklopu javne razprave na MK 17. 1. 2018. NSKD je sprejel Strokovna priporočila in standarde za splošne knjižnice (za obdobje 2018 2028) na 78. seji dne 15. 3. 2018. Delovna skupina je za objavo pripravila tudi raziskavo o doseganju Standardov za splošne knjižnice 2005 2017, objavljena je bila 7. 6. 2018. Nacionalni svet za knjižnično dejavnost je za novo mandatno obdobje Delovno skupino za strokovna priporočila za splošne knjižnice imenoval na 82. seji (14. 6. 2018). Tudi v novi sestavi delovno skupino vodi dr. Gorazd Vodeb (NUK). V sklopu predstavitve novih strokovnih priporočil je delovna skupina skupaj z NSKD izvedla tiskovno konferenco (potekala 8. 10. 2018 v prostorih Ministrstva za kulturo). Na strokovnem srečanju sekcij ZBDS je bila organizirana okrogla miza o strokovnih standardih, predstavljene so bile tudi ugotovitve raziskave o doseganju Standardov za splošne knjižnice 2005 2017. Delovna skupina je v obdobju oktober december izvedla sedem predstavitev strokovnih priporočil za strokovno javnost (v Celju, Mariboru, Ljubljani, Novem Mestu, Novi Gorici, Kopru in Kranju). Priprava področnih strokovnih priporočil (standardov) za specialne knjižnice NUK je v letu 2019 zagotavljal tudi pogoje za delo Delovne skupine za strokovna priporočila za specialne knjižnice NSKD, ki jo je vodila dr. Alenka Kavčič-Čolić (NUK). Delovna skupina je osnutek strokovnih priporočil za obdobje 2018 2028 pripravila konec leta 2017. Dokument je bil najprej posredovan v oceno Sekciji za muzejske in galerijske knjižnice ter nekaterim specialnim knjižničarjem, nato še v recenzijski pregled prof. dr. Primožu Južniču. Nacionalni svet za knjižnično dejavnost v novem mandatu je imenoval delovno skupino za strokovna priporočila za specialne knjižnice junija 2018 v isti sestavi, kot je delovala v prejšnjem mandatu. Predlog dokumenta je bil posredovan NSKD avgusta 2018 in obravnavan na 84. seji 21. septembra 2018. Javna razprava je potekala od 25. oktobra do 25. novembra 2018. Objavljen je bil tudi dokument Raziskava slovenskih specialnih knjižnic. Strokovna priporočila za specialne knjižnice so bila sprejeta 26. novembra 2018 na 86. seji NSKD. Sprejetju dokumenta so sledili prvi dogovori glede njegove promocije v strokovni in širši javnosti ter priprava načrta implementacije priporočil v praksi. 64 s t r a n

Predlog Pravilnika o pogojih za izvajanje knjižnične dejavnosti kot javne službe Center za razvoj knjižnic je sodeloval v Delovni skupini za pripravo Pravilnika o pogojih za izvajanje knjižnične dejavnosti kot javne službe pri Ministrstvu za kulturo. Ministrstvu je posredoval delovno gradivo, ki je bilo v ta namen pripravljeno v letu 2017. Priprava strokovnih podlag za sprejem Pravilnika o pogojih za izvajanje knjižnične dejavnosti, potrebne za izvajanje javne službe na področju vzgoje in izobraževanja Z novelo Zakona o knjižničarstvu se knjižnična dejavnost v šolskih knjižnicah ne izvaja več kot javna služba na področju knjižničarstva, ampak kot podporna dejavnost javni službi na področju izobraževanja. Zato bo treba pripraviti nov pravilnik, ki bo urejal to področje. Nekatere pripravljalne dejavnosti so bile že izvedene v letu 2017, v letu 2018 se je delo nadaljevalo. Dejavnost vodi MIZŠ. Priprava strokovnih podlag za Strategijo razvoja šolskih knjižnic Novela Zakona o knjižničarstvu predvideva sprejem strategije razvoja šolskih knjižnic, pripravo dokumenta vodi MIZŠ. V letu 2018 je Center za razvoj knjižnic pripravil predlog posameznih področij, ki terjajo spremembe, in ga posredoval ministrstvu. Strategija razvoja visokošolskih knjižnic: promocijske aktivnosti V letu 2017 je bil v okviru delovne skupine MIZŠ izdelan predlog strategije razvoja visokošolskih knjižnic. Dr. Eva Kodrič-Dačić je sodelovala kot vodja ožje delovne skupine za pripravo dokumenta. V prvi polovici leta 2018 se je udeležila obravnave predloga strategije na seji NSKD, na strokovnem srečanju Visokošolske knjižnice: primeri dobrih praks in novosti (13. 6. 2018 na Fakulteti za socialno delo) pa predstavila referat Stanje, trendi in načrtovanje razvoja slovenskih visokošolskih knjižnic. V okviru delovne skupine MIZŠ je vodila pripravo delovnega gradiva ter analize stanja visokošolskih knjižnic. Publikacije o stanju visokošolskih knjižnic žal ni bilo mogoče objaviti, saj dovoljenj za objavo gradiva niso posredovali vsi soavtorji. 9. 2. 6 O b v e š č a n j e s t r o k o v n e j a v n o s t i Center za razvoj knjižnic je o dejavnosti na področju razvoja knjižnic in knjižničnega sistema strokovno javnost obveščal na spletni strani, z e-novicami, s predavanji, referati in tečaji ter objavami prispevkov. Zaradi uresničevanja zahtev Uredbe o varstvu podatkov in prehoda na novo aplikacijo za pošiljane e- sporočil Squalomail je bilo v letu 2018 veliko dela vloženega v vzpostavitev novega sistema obveščanja. Center je na več kot 1100 naslovov knjižnic in njihovih deležnikov poslal 19 novic, predvsem z informacijami o delu Centra. Njegovi sodelavci pa so samostojno ali v soavtorstvu objavili 43 strokovnih ali znanstvenih prispevkov oziroma publikacij s področja svojega dela, dva plakata in eno zgibanko. 1 0 I D E J AV N O S T N A P O D R O Č J U KO O R D I N A C I J E O S R E D N J I H O B M O Č N I H K N J I Ž N I C ( O O K ) 1 0. 1 I KOORDINACIJA POSEBNIH NALOG OOK V skladu s Pravilnikom o osrednjih območnih knjižnicah NUK od leta 2003 usmerja strokovno delo svetovalnih služb v območnih knjižnicah za izvajanje posebnih nalog OOK in koordinira izvajanje domoznanske dejavnosti. V ta namen pripravlja strokovna izhodišča, koordinira dejavnost svetovalnih služb, predlaga skupne projekte ter analizira izpeljane projekte, koordinira uvajanje novih storitev na posameznih ali več območjih, vodi statistične preglede dejavnosti za celotno državo in po območjih, 65 s t r a n

analizira statistične podatke in usposabljanje za svetovalno delo. poroča o izvajanju dejavnosti ter organizira in vodi strokovno 1 0. 2 I PREDNOSTNI LETNI CILJI NA PODROČJU KOORDINACIJE OOK 1) Koordinacija dejavnosti svetovalnih služb v OOK. 2) Organizacija in vodenje strokovnih usposabljanj za svetovalno delo. 3) Vodenje statističnih pregledov dejavnosti OOK za celotno državo in po območjih 4) Analiza statističnih podatkov za potrebe razvoja dejavnosti 5) Predlogi in spremljanje skupnih projektov in novih storitev. 1 0. 3 I URESNIČITEV LETNIH CILJEV Za izvedbo načrtovanega programa smo organizirali pet sestankov z direktorji, koordinatorji in sistemskimi administratorji OOK ter en sestanek delovne skupine za specializirane knjižnične centre. Koordinacijo domoznanske dejavnosti je prevzela Knjižnica Ptuj. S Službo za razvoj in upravljanje digitalne knjižnice v NUK in OOK smo organizirali sestanek na temo nacionalne strategije digitalizacije in politike trajnega ohranjanja digitalnega gradiva. Na spletni strani Centra za razvoj knjižnic smo objavili dva dokumenta: Strokovna izhodišča za spremembe izvajanja posebnih nalog OOK in Poročilo o dejavnosti osrednjih območnih knjižnic (OOK): izvajanje posebnih nalog v obdobju 20142016. V sodelovanju z OOK Murska Sobota smo pripravili in objavili študijo Domoznanska dejavnost v slovenskih splošnih knjižnicah in v Univerzitetni knjižnici Maribor, stanje na dan 31. 12. 2016. Pripravljali smo statistične preglede o izvajanju dejavnosti posebnih nalog OOK po območjih in o njih poročali strokovni javnosti z referati na posvetovanju sekcij ZBDS, na Domfestu, na tečaju Novosti v knjižničnem sistemu Slovenije, na posvetovanju ravnateljev srednjih šol in s članki v Knjižničarskih novicah. Skrbeli smo za pretok strokovnih informacij z objavami na spletni strani NUK in na Facebook skupini za OOK. Pripravili smo predstavitev organiziranosti splošnih knjižnic, projektov bralne kulture in družinske pismenosti v splošnih knjižnicah za Nacionalno mrežo za družinsko pismenost pri Andragoškem centru Slovenije. Izvedli smo pet usposabljanj za delavce OOK, ki se jih je udeležilo 87 oseb: Varstvo osebnih podatkov v luči nove direktive EU (izvajalec Andrej Tomšič, namestnik Informacijske pooblaščenke RS); Delavnica ABC moderiranja: osnovne tehnike in veščine vodenja skupinskih procesov (izvajalka Vida Ogorelec, Društvo moderatorjev Slovenije); Protokol IPV6 (za sistemske administratorje izvajalec Jan Žorž, Arnes); Pridobivanje in vodenje projektov (izvajalka Breda Karun, Mestna knjižnica Kranj); Delavnica za prenos dobrih praks. Spremljali smo izvajanje skupnih projektov, ki so jih koordinirali v nosilnih OOK, in sicer: Portal Kamra (nosilec OOK Celje), Portal dobreknjige.si (nosilec OOK Koper), Portal biografskih leksikonov Znani Slovenci (nosilec OOK Kranj), Brezplačna medknjižnična izposoja za končnega uporabnika (nosilec OOK Ravne), Vzpostavitev portala splošnih knjižnic (nosilec OOK Maribor), Usposabljanje za uporabo e-gradiv javnih oblasti (nosilca OOK Ljubljana in OOK Maribor), Razvoj bralne kulture in spodbujanje bralne pismenosti (nosilec OOK Maribor), Storitve za ranljive skupine uporabnikov (nosilec OOK Novo mesto). 66 s t r a n

1 1 D E J A V N O S T N A P O D R O Č J U N A C I O N A L N E G A V Z A J E M N E G A B I B L I O G R A F S K E G A S I S T EMA 1 1. 1 PODPORA DELOVANJU IN RAZVOJU NACIONALNEGA BIBLIOGRAFSKEGA SISTEMA V skladu s 47. členom Zakona o knjižničarstvu NUK v nacionalnem vzajemnem bibliografskem sistemu koordinira priprave strokovnih osnov s svojega delovnega področja, razvija strokovne osnove vzajemnega kataloga v sodelovanju s knjižničnim informacijskim servisom, organizira izobraževanja in svetovanja na področju dejavnosti, ki jih opravlja za nacionalni vzajemni bibliografski sistem, v sodelovanju s knjižničnim informacijskim servisom ugotavlja usposobljenost strokovnih delavcev knjižnic za sodelovanje v vzajemni katalogizaciji ter skrbi za kontrolo kakovosti in redakcijo bibliografskih zapisov v vzajemnem katalogu. 1 1. 2 PREDNOSTNI LETNI CILJI NA PODROČJU BIBLIOGRAFSKEGA SISTEMA 1) Izvajanje vseh postopkov ugotavljanja usposobljenosti za vzajemno katalogizacijo v sistemu COBISS.SI v sodelovanju z IZUM. 2) Priprava priročnikov za katalogizacijo. 3) Prevod Registra RDA (RDA Registry) in priprava Izjave o uporabi RDA. 4) Vzpostavitev enotne bibliografske obdelave rokopisnih in zapuščinskih fondov. 1 1. 3 URESNIČITEV LETNIH CILJEV V sodelovanju s sodelavci IZUM smo pregledali 41 testnih baz (62 pregledov) za pridobitev dovoljenj za vzajemno katalogizacijo, zagotavljali svetovanje in pomoč pri izdelavi testnih zapisov ter izvajali preizkuse znanja za pridobitev dovoljenj za vzajemno katalogizacijo. 34 kandidatov je preizkus znanja opravljalo 46-krat, pridobljenih je bilo 38 dovoljenj za vzajemno katalogizacijo (A, B1, B2, C). Sodelovali smo pri usklajevanju ocen 50 naključno programsko izbranih bibliografskih in pripadajočih normativnih zapisov v COBIB.SI. Sodelavci NUK so sodelovali pri spremembah in dopolnitvah formata COMARC. Priprava priročnika za katalogizacijo je bila zaradi napovedanih sprememb standarda RDA začasno ustavljena. Priprava Izjave o uporabi RDA zaradi posodabljanja standarda RDA in orodja RDA Toolkit ni bila izvedena, prevod Registra RDA (RDA Registry) pa se je zaradi istega razloga nadaljeval v omejenem obsegu. Prevajalci so kljub napovedanim spremembam nadaljevali s prevodom slovarja (Glossary) in uskladili predloge za približno dve tretjini od 1800 izrazov. Izdelali smo primerjalno tabelo med popisom v sedanjem katalogu in zapisi v COBIB ter pripravili predlog COMARC strukture za enotno bibliografsko obdelavo rokopisnih in zapuščinskih fondov. Pripravili smo tudi predlog vsebinske obdelave glede na sedanjo nomenklaturo za katalogizacijo rokopisnih in zapuščinskih fondov. Vse predloge za dopolnitev formata COMARC bomo poslali v IZUM, ko bo potrjena končna struktura bibliografskega zapisa za zapuščine. 1 1. 4 VNOS PODATKOV ZA POTREBE DRUGIH KNJIŽNIC IN REDAKCIJA BIBLIOGRAFSKIH ZAPISOV Ob koncu leta 2018 je znašal skupni prispevek NUK v bibliografski bazi COBIB 793.084 zapisov, v lokalni bazi podatkov NUK pa je bilo 1.389.971 zapisov. Z vzajemnim katalogom še ni povezanih 67 s t r a n

262.695 lokalnih zapisov. Iz lokalne baze smo izbrisali 3766 nepovezanih zapisov, kar je za 17 odstotkov več kot v letu 2017. T a b e l a 40: S k u p n i p r i s p e v e k N U K v C O B I B v o b d o b j u 2 0 0 9 2 0 1 8 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 prispevek v COBIB 23.542 20.161 21.566 20.803 25.163 24.764 22.467 21.454 19.996 20.346 indeks 100 86 92 88 107 105 95 91 85 86 T a b e l a 41: S k u p n i p r i s p e v e k p o v r s t a h k n j i ž n i c v C O B I B v o b d o b j u 2 0 1 6 2 0 1 8 vrsta knjižnice število knjižnic prispevek zapisov v COBIB 2016 2017 2018 2016 2017 2018 NUK 1 1 1 21.454 19.996 20.346 visokošolske knjižnice 83 84 83 87.249 76.299 73.388 specialne knjižnice 129 130 131 36.304 38.162 38.967 splošne knjižnice 61 61 61 28.566 32.747 30.011 šolske knjižnice 216 454 634 4.553 3.848 4.838 skupaj 490 730 910 178.126 171.052 167.550 T a b e l a 42: B i b l i o g r a f s k a o b d e l a v a v v z a j e m n e m k a t a l o g u v l e t u 2 0 1 8 načrtovano doseženo realizacija prispevek v COBIB 21.000 20.346 97 % prispevek v CONOR kreirani zapisi 4.000 4.896 122 % Vir: Statistika COBIB.SI in lokalnih baz podatkov ter Statistika CONOR.SI, IZUM Prispevek bibliografskih zapisov NUK v nacionalni bibliografski sistem se je v primerjavi z letom 2017 povečal za dva odstotka. NUK je v vzajemni bibliografski sistem prispeval za štiri odstotke več novih zapisov za normativno bazo osebnih imen CONOR kot v letu 2017 (2017: 4715), redakcija baze CONOR pa je bila za 9 odstotkov večja (2017: 8656; 2018: 9393). NUK je v bazo COBIB prispeval 12 odstotkov vseh zapisov (2017: 11 odstotkov). T a b e l a 43: O b s e g red a k c i j s k e d e j a v n o s t i v l e t u 2 0 1 8 načrtovano doseženo realizacija redakcija bibliografskih zapisov (COBIB) 18.000 14.611 81 % redakcija normativnih zapisov (CONOR) 3.000 9.393 313 % ocenjevanje testnih baz knjižničarjev pred vključitvijo v sistem COBISS 50 41 82 % 1 1. 5 SISTEMSKA, ORGANIZACIJSKA IN PROGRAMSKO-TEHNOLOŠKA OPRAVILA Dejavnost na področju nacionalnega vzajemnega bibliografskega sistema so izvajali v Bibliotekarskem raziskovalnem, izobraževalnem in informacijskem centru in v drugih oddelkih NUK. Opravljena so bila naslednja dela: redakcija normativne baze CONOR (popravki, preverjanje in označevanje napačnih zapisov za brisanje itn.); 68 s t r a n

NUK LETNO POROČILO 2018 redakcija bibliografske baze COBIB (popravki, razreševanje dvojnic itn.); svetovanje in sodelovanje s katalogizatorji v NUK na področju opisne in vsebinske bibliografske obdelave; svetovanje na področju katalogizacije in normativne kontrole knjižničarjem, ki sodelujejo v sistemu vzajemne katalogizacije; dejavnost Komisije za katalogizacijo pri NUK: člani Komisije so se ukvarjali predvsem s spremembami katalogizacijskih pravil pri oblikovanju točk dostopa za korporacije, z vprašanji, povezanimi z izdelavo bibliografije raziskovalcev, in drugimi vprašanji katalogizatorjev (videoposnetki, elektronski viri, dostopni prek spleta itn.), spremljali pa so tudi razvoj mednarodnih katalogizacijskih pravilnikov, standardov in formatov za bibliografsko obdelavo knjižničnega gradiva. Nadaljevale so se raziskave v zvezi z oblikovanjem zasnove novega pravilnika za katalogizacijo. Predsednica Komisije je sodelovala v Skupini za revizijo ISBD v okviru IFLE (ISBD Review Group) in v European RDA Interest Group (EURIG). Sodelovanje z IZUM pri nadgradnji baze CONOR.SI, med drugim smo izvedli naslednje dejavnosti: Komisiji za katalogizacijo smo predstavili 6 novih predlogov za spremembo pravil pri oblikovanju normativnih točk dostopa za korporativna imena. Predlogi so še v obravnavi. Testirali smo povezovanje bibliografske baze z normativnimi zapisi za korporacije in pripravili pripombe ter predloge za izboljšavo delovanja povezave. Na predstavitvah novosti COBISS smo sodelovali z dvema predavanjema (Redakcija normativnih zapisov v NUK 2016 2018, Normativna kontrola korporacij) ter organizirali tri ponovitve v Ljubljani, ki se jih je udeležilo 217 udeležencev. Katalogizatorji iz NUK so do konca leta 2018 v bazi CONOR uredili skupaj 11.808 normativnih zapisov za korporacije, od tega je bilo 974 novih zapisov. 1 1. 6 DOPOLNJEVANJE SPLETNEGA SPLOŠNEGA SLOVENSKEGA GESLOVNIKA (SSSG) Spletni splošni slovenski geslovnik (SSSG) je konec leta vseboval 23.945 predmetnih oznak, 2478 pripadajočih kazalk in 19.125 vrstilcev UDK. Poleg predmetnih oznak smo v SSSG vnesli okoli 50 redakcijskih popravkov predmetnih oznak ali vrstilcev UDK. Spletni mesti SSSG in UDK sta že več let najbolj obiskani spletni mesti spletišča NUK. Tabela 44: Prirast predmetnih oznak v SSSG v letu 2018 predmetne oznake osebna imena/značnice osebna imena/kazalke rodbinska imena (samo značnice) tematske predmetne oznake tematske kazalke vrstilci UDK število 2017 2018 271 42 19 42 13 45 296 48 16 32 18 35 indeks 136 109 114 103 360 140 stanje na dan 31. 12. 2018 11.993 373 11.579 797 19.125 12 I DEJAVNOST NA PODROČJU KNJIŽNIČNEGA SISTEMA UNIVERZE V LJUBLJANI 1 2. 1 I IZVAJANJE NALOG UNIVERZITETNE KNJIŽNICE Knjižnični sistem Univerze v Ljubljani je organizirana mreža funkcionalno povezanih knjižnic rednih članic univerze in pridruženih članic NUK in CTK. Naloge NUK kot univerzitetne knjižnice opredeljuje 69 s t r a n

Zakon o knjižničarstvu, podrobneje pa Pogodba o pridruženem članstvu NUK v Univerzi v Ljubljani. Za koordinacijo delovanja knjižničnega sistema so pristojni resorni prorektor, Komisija za razvoj knjižničnega sistema in Univerzitetna služba za knjižnično dejavnost. Vrsto in obseg dejavnosti za UL načrtujemo in izvajamo v skladu s pogodbeno opredeljenimi nalogami in letnim načrtom dela omenjene komisije. Ker predstavljajo uporabniki z Univerze v Ljubljani največji delež uporabnikov knjižnice, upošteva NUK pri gradnji knjižnične zbirke, ponudbi informacijskih virov in razvoju knjižničnih storitev predvsem njihove potrebe in želje. Večino storitev NUK pa lahko uporabljajo brez včlanitve v knjižnico. 1 2. 2 I PREDNOSTNI LETNI CILJI NA PODROČJU DEJAVNOSTI ZA UL 1) Aktivno sodelovanje z vodstvom, Komisijo za razvoj knjižničnega sistema ter Univerzitetno službo za knjižnično dejavnost UL pri načrtovanju in usmerjanju dejavnosti knjižničnega sistema univerze. 2) Upravljanje s storitvijo oddaljenega dostopa do licenčnih informacijskih virov za študente in zaposlene na UL ter sodelovanje pri zagotavljanju storitev Digitalne knjižnice UL. 3) Zagotavljanje temeljnih informacijskih virov in storitev za potrebe pedagoškega in študijskega procesa ter znanstvenoraziskovalne dejavnosti UL. 4) Pridobivanje in trajno hranjenje publikacij, ki nastajajo in se objavljajo v okviru UL. 5) Izvedba izobraževanj za učinkovito iskanje in uporabo informacijskih virov za uporabnike z UL. 6) Organizacija strokovnega srečanja o dobrih praksah visokošolskih knjižnic. 7) Promocija odprtega dostopa in zagotavljanje podpore avtorjem z UL pri odprtem objavljanju. 8) Spremljanje delovanja in uspešnosti visokošolskih knjižnic UL z zbiranjem statističnih podatkov, njihovim analiziranjem ter predstavitvijo. 1 2. 3 I URESNIČITEV LETNIH CILJEV Predstavniki NUK so bili vključeni v dejavnosti Komisije za razvoj knjižničnega sistema UL in njenih stalnih delovnih skupin ter sodelovali z Univerzitetno službo za knjižnično dejavnost. Univerza je bila vključena v upravljanje in strokovno delo NUK prek svojih predstavnikov v Svetu in Strokovnem svetu knjižnice. Center za informacijske storitve NUK je upravljal storitev oddaljenega dostopa do elektronskih informacijskih virov za potrebe knjižnic Univerze v Ljubljani, CTK in NUK ter njihovim uporabnikom nudil pomoč pri uporabi storitve. Zagotavljal je tudi za uporabniško podporo Digitalni knjižnici Univerze v Ljubljani (DiKUL). NUK je sodeloval pri konzorcijski nabavi licenčnih elektronskih informacijskih virov in koordinirani nabavi drugih virov v okviru knjižničnega sistema UL. Znanstveno-raziskovalno dejavnost zaposlenih na UL je podpiral tudi z gradnjo digitalnih zbirk in z zagotavljanjem dostopa do rezultatov dela slovenskih znanstvenikov prek portala dlib.si. Za potrebe študijskega procesa UL je dopolnjeval knjižnično zbirko študijske literature (učbenikov). Zbiranje obveznega izvoda publikacij, ki nastajajo in se objavljajo v okviru UL, je potekalo na ustaljene načine in v skladu z načrtom dela. Pogoji za trajno hranjenje zbranih klasičnih in digitalnih publikacij so bili zagotovljeni. V okviru izobraževalnega programa je NUK za uporabnike z univerze izvajal različna izobraževanja za učinkovito iskanje in uporabo informacijskih virov, študijsko prakso za študente bibliotekarstva ter seznanjanje avtorjev in založnikov z univerze z namenom in načini oddajanja obveznega izvoda publikacij ter predpisano bibliografsko opremo publikacij. V sodelovanju z Univerzitetno službo za knjižnično dejavnost smo organizirali obiske NUK za udeležence programa Erasmus+. Sodelovali smo pri organizaciji strokovnega srečanja knjižnic UL in strokovnega srečanja nabavnih konzorcijev tuje znanstvene literature. 70 s t r a n

Promocijo odprtega dostopa je NUK izvajal z različnimi oblikami obveščanja in izobraževanja o odprtem dostopu, avtorjem z UL je nudil podporo pri odprtem objavljanju. Z zbiranjem statističnih podatkov, njihovim analiziranjem ter predstavitvijo je NUK spremljal delovanje in razvoj knjižnic UL. Zaposlenim v knjižnicah je nudil strokovno pomoč in svetovanje. 1 2. 4 I AKTIVNO SODELOVANJE S PRISTOJNIMI ORGANI IN SLUŽBAMI UL Predstavnica NUK je kot članica Komisije za razvoj knjižničnega sistema aktivno sodelovala v delu komisije, ki se je v novem mandatu sestala prvič 8. 3. 2018 in nato na rednih sejah še štirikrat (18. 4., 20. 6., 19. 9. in 21. 11. 2018), ena seja pa je potekala v dopisni obliki (23. 26. 10. 2018). Na sejah je Komisija med drugim obravnavala program dela, predlog sprememb poslovnika o delu komisije, načrt aktivnosti za uskladitev pravnih podlag knjižnične dejavnosti UL s Splošno uredbo o varstvu podatkov, dokument MIZŠ Strategija razvoja visokošolskih knjižnic, vprašanje pogojev za uresničitev senatnega sklepa o ustanovitvi Knjižnice univerze v Ljubljani, načrt vzpostavitve Akademske digitalne zbirke ter cenik knjižničnih storitev. Drugi predstavniki NUK so sodelovali v stalnih delovnih skupinah Komisije in v dejavnostih strokovne skupine knjižnic UL za informacijsko podporo raziskovalcem v okolju odprtega dostopa. 1 2. 5 I UPRAVLJANJE ODDALJENEGA DOSTOPA DO ELEKTRONSKIH INFORMACIJSKIH VIROV IN UPORABNIŠKA PODPORA DIGITALNI KNJIŽNICI UL NUK je tudi v letu 2018 upravljal storitev oddaljenega dostopa za potrebe knjižnic UL, CTK in NUK ter njihovim uporabnikom nudil pomoč pri uporabi storitve. Avtentikacija in avtorizacija članov omenjenih knjižnic je potekala prek podatkov o članih v modulu COBISS/Izposoja in prek digitalne identitete Univerze v Ljubljani. Zabeležili smo 150.954 prijav na storitev oddaljenega dostopa, uporabljalo jo je 14.443 članov knjižnic UL, CTK in NUK. Med uporabniki jih je 13.278 (92 odstotkov) storitev uporabljalo brez včlanitve v NUK, največji delež so predstavljali člani knjižnic Fakultete za družbene vede, Ekonomske fakultete in Filozofske fakultete. Prek oddaljenega dostopa sta bila najpogosteje uporabljana informacijska vira DiKUL in zbirke EBSCOhost. Center za informacijske storitve NUK je skrbel za uporabniško podporo Digitalni knjižnici Univerze v Ljubljani (DiKUL) ter za izobraževanje za uporabo portala. 1 2. 6 I ZAGOTAVLJANJE INFORMACIJSKIH VIROV IN STORITEV ZA ŠTUDENTE IN ZAPOSLENE NA UL Dejavnost na področju ponudbe elektronskih informacijskih virov je bila prednostno usmerjena v konzorcijsko pridobivanje virov, dostopnih celotni univerzi. Za večino e-virov smo zagotavljali dostop z vseh lokacij UL in oddaljen dostop za člane knjižnic UL, CTK in NUK. Ob koncu leta 2018 so lahko uporabniki z UL dostopali do 38 konzorcijsko pridobljenih podatkovnih zbirk licenčnih e-virov, in sicer do 16.959 naslovov e-revij, 190.525 e-knjig in 6.924.815 drugih e-dokumentov (zvočnih zapisov, video zapisov, slikovnega gradiva, bibliografskih podatkov ipd.). Brezplačno so lahko dostopali tudi do sicer plačljivih podatkovnih zbirk organizacije OECD, za katere ima NUK licenco za študente in zaposlene na UL. Znanstveno-raziskovalno dejavnost zaposlenih na UL je NUK podpiral tudi z gradnjo digitalnih zbirk s celotnimi besedili, zanimivih za univerzitetno okolje, in zlasti z zagotavljanjem dostopa do rezultatov dela slovenskih znanstvenikov prek portala dlib.si. Začela se je tudi priprava projekta digitalizacije zbirke disertacij UL, obranjenih po letu 1945. Pri zagotavljanju klasičnih informacijskih virov so bili nabavljeni dodatni izvodi najbolj iskane študijske literature učbenikov (156 naslovov). Služba za izposojo in posredovanje knjižničnega gradiva je 71 s t r a n

sodelovala s knjižnicami UL pri zagotavljanju medknjižnične izposoje gradiva za uporabnike z UL (ob osebnem prevzemu gradiva je NUK uporabnikom z univerze zagotavljal brezplačno medknjižnično izposojo gradiva iz zbirke knjiznice), kopije člankov iz zbirke NUK so lahko naročali in pridobivali po elektronski poti, prek sistema COBISS pa so lahko naročali gradivo za čitalniško izposojo. Za uporabnike je bila v letu 2018 knjižnica odprta 299 delovnih dni, za študij jim je bilo na razpolago 326 čitalniških mest, elektronske vire in večino elektronskih storitev pa so lahko uporabljali tudi izven časa fizične odprtosti knjižnice. V Veliki in Časopisni čitalnici, Informacijskem središču, v prostoru za skupinsko učenje ter v kavarni so lahko brezplačno dostopali do brezžičnih omrežij NUK, Eduroam in Libroam. V izpitnih obdobjih je bila tudi v letu 2018 zagotovljena podaljšana odprtost čitalniških prostorov. V 84 dneh podaljšane odprtosti je Veliko čitalnico NUK po 20. uri uporabljalo 5620 obiskovalcev, večinoma študentov UL. 1 2. 7 I PRIDOBIVANJE IN TRAJNO HRANJENJE PUBLIKACIJ UL Zbiranje obveznega izvoda klasičnih publikacij je potekalo na ustaljene načine (osebni prevzem, pošta). Za oddajanje obveznega izvoda elektronskih publikacij so lahko članice UL uporabljale spletni portal SVAROG, tj. sistem za varno arhiviranje oddanega gradiva, spletne publikacije je NUK zajemal tudi z robotom. Dogovori o zajemu elektronskih različic doktorskih disertacij iz univerzitetnega repozitorija ter njihova objava na portalu Digitalne knjižnice Slovenije v letu 2018 še niso bili zaključeni. Trajno ohranjanje digitalnih virov je bilo zagotovljeno v arhivu digitalne slovenike. 1 2. 8 I IZOBRAŽEVANJA ZA UPORABNIKE IN KNJIŽNIČARJE Z UL V letu 2018 je bilo v okviru izobraževalnega programa NUK izvedenih 19 različnih tečajev, ki so vključevali vsebine s področja iskanja ter uporabe elektronskih informacijskih virov in iskalnih orodij. Med 257 udeleženci je bila večina z UL. Za skupine uporabnikov smo izvedli tudi več krajših predstavitev informacijskih virov in storitev ter številna individualna svetovanja pri uporabi informacijskih virov in knjižnice. V sodelovanju s posameznimi visokošolskimi zavodi UL smo vsebino predstavitev usmerili na informacijske vire z njihovih študijskih oziroma raziskovalnih področij. Izobraževanja za uporabnike z UL so bila organizirana tudi v okviru dejavnosti konzorcija COSEC in seminarjev za neformalne založnike. V okviru izobraževalnega programa NUK smo za študentko Oddelka za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo Filozofske fakultete organizirali študijsko prakso. Udeležencem, ki so v okviru programa Erasmus+ spoznavali dejavnost knjižničnega sistema in knjižnic UL, smo predstavili NUK in njegove storitve. Obiskali so nas knjižničarji iz Španije, Češke republike, Turčije in Madžarske. V sodelovanju s Komisijo za razvoj knjižničnega sistema in Fakulteto za socialno delo smo organizirali enodnevno strokovno srečanje Visokošolske knjižnice: primeri dobrih praks in novosti, ki je potekalo 13. junija 2018 v prostorih omenjene fakultete. Predstavljenih je bilo 12 prispevkov, organiziran je bil tudi ogled knjižnice Fakultete za socialno delo. Srečanja se je udeležilo 74 knjižničarjev. Sodelovali smo tudi pri organizaciji in izvedbi 8. strokovnega srečanja slovenskih nabavnih konzorcijev znanstvene literature z mednarodno udeležbo (Pogled na odprto znanost), ki je potekalo 11. septembra 2018 v Ljubljani. Kot predavatelji oziroma udeleženci okrogle mize so sodelovali priznani domači in tuji strokovnjaki, med njimi dr. Paul Ayris, Colleen Campbell, Federica Rosetta in dr. Ana Slavec. Dogodek je bil medijsko zelo dobro podprt in odmeven tudi v mednarodnem prostoru. 72 s t r a n

1 2. 9 I PROMOCIJA ODPRTEGA DOSTOPA IN PODPORA OBJAVLJANJU V ODPRTEM DOSTOPU NUK je zagotavljal službo za informacijsko podporo avtorjem s področja humanistike in družboslovja pri objavljanju v odprtem dostopu. Avtorje smo seznanjali s prednostmi odprtega dostopa do znanstvenih objav in jim nudili pomoč pri iskanju ustreznih založnikov oziroma znanstvenih revij ter pri vnosu del v repozitorije. Prek konzorcija COSEC smo si pri tujih založnikih prizadevali zagotoviti ugodne pogoje za objavljanje prispevkov v revijah z odprtim dostopom. Informacije s področja odprtega dostopa smo objavljali na spletni informacijski točki Odprti dostop (http://mreznik.nuk.unilj.si/oa/odprti-dostop-1). Pri promociji odprtega dostopa in podpori avtorjem smo sodelovali s podobnimi službami v drugih knjižnicah UL (CTK, CMK, ODK JG, Knjižnica PeF). 1 2. 1 0 I SPREMLJANJE DELOVANJA KNJIŽNIC UL Delovanje knjižnic UL je spremljal Center za razvoj knjižnic z zbiranjem statističnih podatkov, njihovim analiziranjem ter predstavitvijo. Opravljene so bile statistične meritve delovanja knjižnic v letu 2017, rezultati meritev so dostopni na portalu BibSiSt (https://bibsist.nuk.uni-lj.si/statistika/index.php), ravno tako izračuni kazalcev uspešnosti delovanja knjižnic za obdobje 2011 2017 (https://bibsist.nuk.uni-lj.si/kazalci/kazalci_vs.php). 1 2. 1 1 I DRUGA DEJAVNOST NUK je aktivno sodeloval pri promocij knjižnic UL s predstavitvijo svoje dejavnosti na dogodku Informativno dvorišče v organizaciji Kariernih centrov UL za dijake (31. 8. 2018) ter drugih podobnih dogodkih. O informacijskih virih in storitvah je uporabnike z univerze obveščal s tiskanimi publikacijami, na spletni strani NUK in UL ter prek družbenih omrežij. Delavci knjižnic UL so se pri svoji dejavnosti lahko obračali za strokovno pomoč na zaposlene v NUK. Informacijske vire s področja bibliotekarske in informacijske znanosti ter pomoč pri objavljanju v odprtem dostopu jim je zagotavljal Bibliotekarski raziskovalni, izobraževalni in informacijski center. V sodelovanju z Oddelkom za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo je v obdobju oktober december 2018 potekala prva faza študije uporabnikov NUK, usmerjene na zbiranje kvalitativnih raziskovalnih podatkov o uporabi storitev in prostorov knjižnice. Študentje prve in druge stopnje študija bibliotekarstva so v okviru treh študijskih predmetov z reševanjem konkretnih informacijskih problemov ugotavljali uporabniško izkušnjo s storitvami knjižnice, z metodo opazovanja pa pridobili podatke o uporabi izbranih prostorov knjižnice. 1 3 D E J A V N O S T N A C I O N A L N E G A A G R E G AT O R J A E - VSE B I N S P O D R O Č J A K U LT U R E 1 3. 1 I POLITIKA NA PODROČJU DEJAVNOSTI AGREGATORJA NUK je septembra leta 2009 dobil nalogo, da vzpostavi nacionalni agregator e-vsebin s področja kulture (Sklep ministrice, pristojne za kulturo, št. 6120-223/2008/32 z dne 14. 9. 2009). Izhodišča, ki podpirajo vzpostavitev, razvoj in dejavnosti nacionalnega agregatorja e-vsebin s področja kulture, so opredeljena v Resoluciji o nacionalnih razvojnih projektih za obdobje 2007 2023 (Služba Vlade RS za razvoj, Ljubljana, 2006), Zakonu o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Ur. list RS, št. 77/07 uradno 73 s t r a n

prečiščeno besedilo in dopolnitve) in dokumentu Digitalna Slovenija 2020 Strategije razvoja informacijske družbe do leta 2020 (marec 2016). 1 3. 2 I PREDNOSTNI LETNI CILJI NA PODROČJU DELOVANJA AGREGATORJA 1) V sodelovanju z ministrstvom za kulturo, uresničevati politiko koordiniranega agregiranja metapodatkov na področju kulture in njihovega posredovanja Europeani. 2) Zajemati podatke z večine portalov oziroma organizacij s področja kulture. 3) Razširiti delovanje agregatorja tudi na področje znanosti (posredovanje metapodatkov o znanstvenih publikacijah v odprte repozitorije). 4) Sodelovanje z Europeano prek članstva v Europeana Network in sodelovanja v Forumu agregatorjev. 1 3. 3 I URESNIČITEV LETNIH CILJEV Opravljali smo izvoze podatkov Digitalne knjižnice Slovenije in partnerjev nacionalnega agregatorja v Europeano. Po vzoru drugih držav članic Europeane smo izdali prevod publikacije Več daš, več dobiš (The more you give, the more you get, Europeana publishing network), s katero želimo skupaj z Europeano doseči višjo stopnjo zavedanja pomembnosti spletnega deljenja gradiv in virov na področju kulture (http://www.agregator.si/slovenian-epf.pdf). Ugotavljamo, da je servis agregiranja (meta)podatkov v Sloveniji še vedno premalo uporabljen. Uporaba servisa je zadovoljiva za tiste partnerje, ki gradivo oddajajo v Digitalno knjižnico Slovenije, pogrešamo pa vključevanje drugih organizacij, ki lahko sistem uporabljajo kot Nacionalni agregator. Z namenom približevanja servisa Nacionalnega agregatorja ostalim institucijam v državi, ki svojih publikacij ne objavljajo na portalu Digitalne knjižnice Slovenije, smo v letu 2018 organizirali dvodnevno delavnico na temo agregiranja e-vsebin. Vabljeni so bili predstavniki institucij, ki lahko samostojno uporabljajo servis Nacionalni agregator za področje kulture v RS, ter tisti, ki posedujejo in ustvarjajo kulturne in znanstvene (digitalne) vsebine, primerne za širjenje v evropski kulturni in znanstveni prostor. Na posvetovanju so bili prisotni in tudi aktivno sodelovali predstavniki Europeane. V marcu ter oktobru smo se udeležili dveh posvetovanj Agregator Foruma v Berlinu. Forum je aktivni delovni sestanek partnerjev Europeane, na katerem se soočamo z izzivi in nalogami agregiranja ter sodelovanja z Europeano na eni in partnerji znotraj države na drugi strani. Nacionalni agregator vsebuje več kot 140 zbirk (setov podatkov), ki jih ponuja spletnim portalom kot so Europeana, mednarodnim repozitorijem odprte znanosti in ODUN (institucionalni repozitoriji slovenskih javnih univerz), možnost izvoza podatkov pa omogoča vsakomur. Vanj se postopoma vključujejo tudi drugi partnerji: Ljudmila, portal Sigledal.si, Moderna galerija, Sigic, Projekt DEDI (Xlab in NUK), AthenaPlus itn. V letu 2015 smo nadgradili sistem, ki danes omogoča izvoz podatkov v odprte mednarodne repozitorije znanj (OpenScience, OpenAire, OpenDoar). V letu 2016 smo v sodelovanju pri projektu CSEEE pridobili nove partnerje, kot so Narodna biblioteka Srbije, Nacionalna i univerzitetska biblioteka»sv. Kliment Ohridski«(Makedonija) ter Nacionalna biblioteka Črne Gore»Đurđe Crnojević«. Med izvajanjem mednarodnega projekta Europeana Razvoj pismenosti (Rise of Literacy in Europe) smo v Nacionalni agregator v letih 2017 in 2018 vključili več kot 38.000 objektov, zlasti serijskih publikacij. V letu 2018 smo se kot partner vključili v nov projekt Europeana Common Culture, ki bo trajal od 1. 1. 2019 do 30. 6. 2020. 74 s t r a n

1 4 I Z A L O Ž N I Š K A D E J A V N O S T 1 4. 1 IZDAJANJE PUBLIKACIJ NUK NUK v okviru založniške dejavnosti izdaja različne monografije, s katerimi predstavlja svojo bogato knjižnično zbirko, več periodičnih publikacij, v katerih obvešča strokovno javnost o tekočem dogajanju in novostih, ter študije in poročila o stanju in razvoju slovenskih knjižnic (splošnih, visokošolskih in specialnih). Skrbi tudi za prevode mednarodnih strokovnih standardov, njihovih dopolnitev in posodobitev (npr. ISBD, UNIMARC) ter strokovnih priročnikov. Ob razstavah izidejo katalogi ali zloženke. Vsako leto knjižnica pripravlja tudi publikacije manjšega obsega v obliki zloženk oziroma brošur (informacije za uporabnike, navodila za uporabo knjižnice in njenih virov itn.) 1 4. 2 PREDNOSTNI LETNI CILJI NA PODROČJU IZDAJANJA PUBLIKACIJ 1) Oblikovanje načrta založniške dejavnosti za daljše časovno obdobje s poudarkom na e-publikacijah. 2) Izdajanje serijskih publikacij, ki so namenjene prodaji. 3) Prednostno izdajanje elektronskih publikacij. 1 4. 3 URESNIČITEV LETNIH CILJEV Izdajanje publikacij je potekalo v skladu z letnim načrtom in v povezavi s predstavitveno dejavnostjo, zlasti pripravo razstav. Obe tiskani serijski publikaciji Knjižnica in Knjižničarske novice sta redno izhajali, urejajo ju sodelavci NUK. Poleg tega smo izdali dve obsežni monografiji, ki sta s študijami in razpravami spremljali vsebino razstav. Za oblikovanje dolgoročnega načrta založniške dejavnosti je bila imenovana delovna skupina, ki bo strategijo pripravila v prvi polovici leta 2019. Na spletu smo objavljali prosto dostopne publikacije, pretežno s področja razvoja knjižničarske dejavnosti. 75 s t r a n

T a b e l a 45: I z d a n e p u b l i k a c i j e N U K v l e t u 2 0 1 8 Publikacija št. strani naklada stroški v EUR Tiskane serijske publikacije Knjižničarske novice (2 dvojni, 3 enojne številke; tiskana in spletna različica) Knjižnica, št. 61 (4), 62 (1-2, 3) (sozaložništvo z ZBDS; sofinanciranje ARRS) stroški na izvod v EUR 182 260 5.968,00 562 1.300 7.807,33 (sredstva ARRS) prodajna cena v EUR 50,00 LN za tiskano in spletno izd. 33,00 LN posamezniki 36,00 LN organizacije Monografije, brošure, didaktično gradivo Pelhan, A.: Iz mnogih dežel From Many Lands: razstava ob 120. 96 200 2.554,36 12,77 12,00 obletnici rojstva Louisa Adamiča Vidmar, L., Svoljšak, S.: In vendar so jih brali: prepovedane knjige na Slovenskem v zgodnjem novem 164 200 4.007,14 20,03 21,00 veku Cankarjeva beležka 100 500 3.773,00 7,55 10,00 Slovenska bibliografija - didaktični komplet (knjižne kazalke, učni 1.182,00 18,00 plakat, tematski kartončki) Več daš, več dobiš - Europeanin okvir za objavljanje (tiskana in 50 100 553,28 5,53 brezplačno spletna različica) Vstopite v NUK 32 2.000 730,00 0,37 brezplačno Slovenske knjižnice v letu 2017 8 1.100 523,26 0,47 brezplačno Spletne publikacije Bon, M., Aupič, M., Jarc, M.: Poročilo o dejavnosti osrednjih območnih knjižnic (OOK): izvajanje 124 PD posebnih nalog Strategija trajnega ohranjanja in omogočanja dostopnosti do zapisov na nosilcih z omejeno 31 PD obstojnostjo v NUK Doseganje razvojnih usmeritev Standardov za splošne knjižnice, 108 PD veljavnih v obdobju 2005-2017 Poročilo o delu knjižnice: priročnik za izpolnjevanje statističnega 78 PD vprašalnika Bagarič, A.: Identifikacija in bibliografski opis glasbenih virov 175 PD Knjige v tisku (12 številk) PD Poročilo o delu visokošolskih knjižnic za leto 2017 139-300,00 PD Poročilo o delu specialnih knjižnic za leto 2017 133-300,00 PD Poročilo o delu splošnih knjižnic za leto 2017 114-300,00 PD Razlaga kratic: LN letna naročnina; PD prost dostop 76 s t r a n

1 5 I I Z O B R A Ž E V A L N A D E J A V N O S T 1 5. 1 I IZOBRAŽEVALNA DEJAVNOST KNJIŽNICE NUK izvaja različne oblike neformalnega izobraževanja strokovnih knjižničarskih delavcev na področjih in za ciljne skupine, ki jih ne pokrivajo drugi ponudniki izobraževanja. Z izobraževanjem uporabnikov knjižnice izboljšuje njihovo informacijsko pismenost ter s seminarjem za založnike in izdajatelje skrbi, da so le-ti pravočasno informirani o novostih na področju izdajanja publikacij in bibliografske kontrole ter o zahtevah glede opreme publikacij v skladu z mednarodnimi standardi. Poleg tega organizira in izvaja bibliotekarske izpite, v NUK je tudi sedež Komisije za bibliotekarski izpit. Izobraževalno dejavnost NUK vodi in koordinira Bibliotekarski raziskovalni, izobraževalni in informacijski center (BRIIC). 1 5. 2 I PREDNOSTNI LETNI CILJI 1) Raziskovanje izobraževalnih potreb potencialnih udeležencev izobraževanja. 2) Oblikovanje formalne delovne skupine za uvajanje novih izobraževalnih vsebin, sestavljene iz strokovnjakov iz NUK, drugih knjižnic ter zunanjih strokovnjakov s področja bibliotekarstva in informacijske znanosti. 3) Uvedba novih izobraževalnih vsebin, v prvi vrsti s področja informacijskih storitev, odprtega dostopa ter komuniciranja z uporabniki. 4) Povečanje sodelovanja s Službo za knjižnično informatiko za podporo e-izobraževanju, pri pripravi e-gradiv za udeležence teh izobraževanj ter pri izboljšanju podpore IKT pri izvedbi izobraževanja. 5) Prilagoditev izobraževalnega programa novemu sistemu bibliotekarskih izpitov. 1 5. 3 I URESNIČITEV LETNIH CILJEV S spremljanjem dela knjižnic in knjižničarjev ter z izvedenimi anketami med udeleženci izobraževanj smo ugotovili, da se strokovni knjižničarski delavci v velikem številu zanimajo in udeležujejo predvsem tečajev, ki so povezani z vzajemno katalogizacijo v sistemu COBISS. Skupina, ki bo pripravljala nove izobraževalne vsebine, se bo oblikovala glede na področje dela in bo formalno imenovana v letu 2019. V sklopu permanentnega izobraževanja smo strokovnim knjižničarskim delavcem ponudili nove izobraževalne vsebine s področja komuniciranja, informacijskih storitev, odprtega dostopa in s področja pisne kulturne dediščine. Pripravili smo novo platformo za izobraževalno ponudbo. Postopke za prijavljanje na izobraževalne oblike smo poenostavili in vzpostavili elektronsko prijavljanje na vse izobraževalne oblike. Pripravili smo tudi pregled izobraževanj na koledarju in možnosti spremljanja števila prijav. Glede uvedbe e-izobraževanj in e-gradiv za udeležence izobraževanja smo pregledali možnosti, primerne za naše potrebe. Za potrebe izvajanja bibliotekarskih izpitov smo pripravili novo spletno stran, kjer lahko kandidati najdejo vse potrebne informacije in se prijavijo na izpit. 1 5. 4 I IZOBRAŽEVANJE STROKOVNIH KNJIŽNIČARSKIH DELAVCEV IN UPORABNIKOV Eden od strateških ciljev knjižnice je, da z organizacijo in izvajanjem izobraževalne dejavnosti izboljšuje strokovno usposobljenost knjižničarskih delavcev in informacijsko pismenost uporabnikov. Za uresničitev tega cilja je NUK v letu 2018 izvajal naslednje dejavnosti: 77 s t r a n

organiziral je izobraževanje za začetnike v stroki, permanentno izobraževanje knjižničarskih delavcev, izobraževanje za vzajemno katalogizacijo, izobraževanje delavcev OOK in izobraževanje uporabnikov knjižnic; uvajal je nove izobraževalne vsebine, predvsem s področja informacijske dejavnosti in sodobnih spletnih orodij; razvijal je izobraževalne vsebine s področja informacijske in digitalne pismenosti; založnike in izdajatelje je izobraževal o ustreznih predpisih o obveznem izvodu ter standardih za mednarodno bibliografsko kontrolo; spremljal je kakovost izvedenih izobraževalnih oblik in zadovoljstvo njihovih udeležencev; spremljal je dogajanje na področju neformalnega izobraževanja na področju knjižničarstva v svetu in potrebe po izobraževanju v slovenskem okolju; večjo pozornost je namenil promocijski dejavnosti ter širil sodelovanje in povezovanje z drugimi izvajalci izobraževanja doma in v tujini. Prednostne naloge smo uresničevali z organizacijo in izvedbo naslednjih vsebinskih sklopov izobraževanj: izobraževalne vsebine za strokovne knjižničarske delavce izobraževanje začetnikov v stroki, permanentno izobraževanje knjižničarskih delavcev, izobraževanje za delo v vzajemni katalogizaciji in za pridobitev različnih dovoljenj za vzajemno katalogizacijo v sistemu COBISS.SI (vključno z izpiti za pridobitev dovoljenja), izobraževanje delavcev OOK, organizacija in izvedba bibliotekarskih izpitov; izobraževalne vsebine za uporabnike knjižnic izobraževanja za uporabo portala Digitalne knjižnice Slovenije, COBISS+, elektronskih informacijskih virov, mega iskalnika NUK, portala Digitalne knjižnice Univerze v Ljubljani ter orodja za upravljanje bibliografskih referenc EndNote Web; izobraževalne vsebine za študente praktikum študentov bibliotekarstva; izobraževalne vsebine za založnike in izdajatelje. Pri pripravi izobraževalnih vsebin je BRIIC sodeloval z različnimi oddelki NUK in zunanjimi partnerji (izvajalci iz drugih knjižnic, komercialnimi ponudniki, Andragoškim centrom Slovenije, Zvezo bibliotekarskih društev Slovenije, Oddelkom za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo FF UL in Institutom informacijskih znanosti). Za predstavitev izobraževalne dejavnosti je izdal program izobraževanja v elektronski obliki ter redno urejal oziroma dopolnjeval spletno stran. V letu 2018 je bila prenovljena spletna stran ponudbe izobraževalnih vsebin. 1 5. 5 I IZVEDBA IZOBRAŽEVALNEGA PROGRAMA V LETU 2018 V primerjavi z letnim načrtom smo beležili največji razkorak pri obsegu tečajev in številu udeležencev izobraževanj za vzajemno katalogizacijo. V sodelovanju z IZUM-om smo namreč izvedli štiri dodatne tečaje, ki se jih je udeležilo 217 udeležencev. Tako smo načrtovano število udeležencev na izobraževanjih za vzajemno katalogizacijo v sistemu COBISS.SI presegli za 32 odstotkov. 78 s t r a n

2500 2000 1936 1689 1500 1000 1364 1253 1178 1268 1468 1374 1303 1105 1346 500 0 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 S l i k a 4 : Š t e v i l o u d e l e ž e n c e v i z o b r a ž e v a n j ( 2 0 0 8 2018) Število in časovni obseg izvedenih tečajev sta bila v letu 2018 za nekaj odstotkov nižja od načrtovanega. Od 85 načrtovanih tečajev smo jih izvedli 65 v skupnem trajanju 932 ur. Celotnega izobraževalnega programa se je udeležilo 1346 oseb, kar je za 15 odstotkov več kot je bilo načrtovano, in 18 odstotkov več kot v preteklem letu (2017: 1105). Beležili smo velik obisk brezplačnih tečajev, izvedenih v vsebinskem sklopu permanentnega izobraževanja knjižničarskih delavcev in v sklopu izobraževanja za vzajemno katalogizacijo. T a b e l a 46: I z v e d b a l e t n e g a p r o g r a m a i z o b r a ž e v a n j a N U K v l e t u 2 0 1 8 načrtovano doseženo realizacija število tečajev 85 65 76 % skupaj število udeležencev 1.148 1.346 115 % skupni obseg izobraževanja: v dnevih 111 112 100 % v urah 1.223 932 76 % bibliotekarski izpiti: število dni 10 12 120 % število kandidatov 80 41 72 % Glede na zastopanost posameznih knjižnic je bilo največ udeležencev iz NUK in Mestne knjižnice Ljubljana. Knjižničarski delavci so predstavljali 76 odstotkov, uporabniki 19 odstotkov, založniki pa 5 odstotkov vseh udeležencev izobraževanja v letu 2018. Glede na vrsto knjižnice, iz katerih so bili udeleženci, je bilo največ udeležencev iz splošnih, visokošolskih in narodne knjižnice. 79 s t r a n

T a b e l a 47: S t r u k t u r a u d e l e ž e n c e v i z o b r a ž e v a n j a g l e d e n a v r s t o k n j i ž n i c e ( 2 0 0 8 2 0 1 7 ) ( v o d s t o t k i h ) tip knjižnice 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 splošne 46 47 41 45 56 53 50 52 53 46 34 visokošolske 17 15 26 24 18 11 12 12 12 18 24 NUK 19 24 17 12 12 25 19 22 20 19 25 specialne 12 11 11 13 10 8 13 11 10 12 14 šolske 3 2 3 2 4 3 4 1 2 3 2 ostali 3 1 2 4 - - 2 2 3 2 1 Tečaje za strokovne knjižničarske delavce je obiskalo 932 udeležencev: iz splošnih knjižnic 318 udeležencev (34 odstotkov), iz visokošolskih knjižnic 220 udeležencev (24 odstotkov), iz NUK 233 udeležencev (25 odstotkov), iz specialnih knjižnic 135 udeležencev (14 odstotkov), iz šolskih knjižnic 14 udeležencev (2 odstotka), fizičnih oseb pa je bilo 12 (1 odstotek). Sklopa Izobraževanje za začetnike v stroki se je udeležilo 73 udeležencev oziroma 32 odstotkov več, kot smo načrtovali. Po obsegu je izobraževanje v tem sklopu predstavljalo 5 odstotkov vsega programa izobraževanja. V prvi vrsti je izobraževanje namenjeno kandidatom, ki se pripravljajo na bibliotekarski izpit. Izobraževanje smo izvedli v pomladanskem in jesenskem terminu in je obsegalo dva modula ter Tečaj za pripravo na bibliotekarski izpit iz splošnega dela. Uporabniki 19% Bibliotekarski izpiti 3% Izpiti za VK 3% Založniki 5% Začetniki 5% OOK 7% Vzajemna katalogizacija 27% Permanentno izobraževanje 31% S l i k a 5 : U d e l e ž e n c i i z o b r a ž e v a n j a v l e t u 2 0 1 8 p o v s e b i n s k i h s k l o p i h V sklopu Permanentno izobraževanje knjižničarskih delavcev smo načrtovali 380 udeležencev, bilo pa jih je 415 (9 odstotkov več) oziroma 31 odstotkov vseh udeležencev izobraževanj. Največje zanimanje je bilo za tečaje Novosti v knjižničarstvu (103 udeleženci) in Novosti v knjižničnem sistemu Slovenije (43 udeležencev). V sklopu Izobraževanje za vzajemno katalogizacijo v sistemu COBISS.SI smo načrtovano število udeležencev presegli za 68 odstotkov. Tega sklopa izobraževanj se je udeležilo 357 udeležencev. Načrtovanje in izvedba izobraževanja za vzajemno katalogizacijo sta potekala v sodelovanju z IZUM-om. 80 s t r a n

V letu 2018 smo v sodelovanju z IZUM-om izvedli tudi Predstavitev novosti v programski opremi COBISS3/Katalogizacija, tri ponovitve smo izvedli v NUK in eno v IZUM-u. NUK sodeluje tudi pri izvajanju izpitov za pridobitev dovoljenja za vzajemno katalogizacijo v sistemu COBISS.SI. Izpiti za dovoljenje A (za monografske publikacije) se izvajajo v štirih terminih dvakrat v NUK in dvakrat v IZUM, izpiti za dovoljenje B (B1 za sestavne dele; B2 za kontinuirane vire), dovoljenje C (za neknjižno gradivo) ter dovoljenje D (antikvarno gradivo) pa v štirih terminih v NUK. V letu 2018 je izpite opravljalo 46 kandidatov (2017: 32), uspešno opravilo pa 38 kandidatov. BRIIC je nudil administrativno podporo tudi izobraževanju za osrednje območne knjižnice (OOK). Petih izobraževanj se je skupaj udeležilo 87 knjižničarskih delavcev. Izobraževanja za uporabnike knjižnic izvajajo zaposleni v Centru za informacijske storitve. Izvedli so 19 tečajev za iskanje po elektronskih virih in njihovo uporabo (2017: 13), ki se jih je udeležilo 257 oseb, kar je 26 odstotkov manj od načrtovanega (347). V letu 2018 so uporabniki predstavljali 19 odstotkov vseh udeležencev izobraževanj. Največ udeležencev je bilo na uvodnem tečaju za iskanje po informacijskih virih. 84 odstotkov udeležencev so bili študenti in zaposleni na UL. V sklopu izobraževanja založnikov je bilo načrtovanih pet tečajev s 120 udeleženci, glede na potrebe so bili izvedeni štirje tečaji s 67 udeleženci. Udeležence izobraževanj smo seznanili z Zakonom o obveznem izvodu, s predpisi za pridobitev zapisa CIP, mednarodnimi standardi oziroma identifikatorji za bibliografski opis publikacij in črtnimi kodami. Bibliotekarski izpit je opravljalo 41 kandidatov, uspešnih je bilo 34 kandidatov ali 83 odstotkov. Glede na vrsto knjižnice je izpit opravljalo največ kandidatov iz splošnih knjižnic (28), sledijo visokošolske knjižnice (11), specialne knjižnice (1) ter NUK (1). Glede na strokovni naziv je največ kandidatov opravilo bibliotekarski izpit za naziv bibliotekar (20), za naziv knjižničar je izpit opravilo 14 kandidatov. Bibliotekarsko izobrazbo je imela polovica kandidatov, ki so uspešno opravili bibliotekarski izpit. T a b e l a 48: O p r a v l j e n i b i b l i o t e k a r s k i i z p i t i v o b d o b j u 2 0 0 8 2 0 1 8 leto knjižničar višji knjižničar bibliotekar skupaj 2008 12 (13 %) 4 (4 %) 76 (83 %) 92 2009 18 (17 %) 6 (6 %) 80 (77 %) 104 2010 5 (5 %) 2 (2 %) 95 (95 %) 102 2011 23 (24 %) 2 (2 %) 70 (74 %) 95 2012 18 (21 %) 3 (4 %) 64 (75 %) 85 2013 11 (17 %) 5 (7 %) 50 (76 %) 66 2014 5 (11 %) 4 (8 %) 39 (81 %) 48 2015 6 (12 %) 1 (2 %) 43 (86 %) 50 2016 12 (20 %) 0 49 (80 %) 61 2017 8 (17 %) 3 (7 %) 35 (76 %) 46 2018 14 (41 %) 0 20 (59 %) 34 81 s t r a n

80 70 60 50 40 30 20 10 0 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 SPLOŠ ŠOL SPEC VISOK NUK S l i k a 6 : B i b l i o t e k a r s k i i z p i t i g l e d e n a v r s t o k n j i ž n i c e k a n d i d a t a v o b d o b j u 2 0 0 8 2 0 1 8 100 80 60 40 20 0 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 knjižničar višji knjižničar bibliotekar S l i k a 7 : B i b l i o t e k a r s k i i z p i t i g l e d e n a s t r o k o v n i n a z i v k a n d i d a t a v o b d o b j u 2 0 0 8 2 0 1 8 Tudi v letu 2018 je BRIIC organiziral tritedensko delovno prakso oziroma t. i.»bolonjski praktikum«, in sicer za enega študenta 2. bolonjske stopnje Oddelka za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo FF UL. V okviru delovne prakse se je najprej seznanil z dejavnostjo NUK, s formalno in vsebinsko katalogizacijo gradiva, informacijsko službo ter z razvojem in upravljanjem digitalne knjižnice. V drugem delu prakse pa je podrobneje spoznal delovne procese v izbranem oddelku NUK. BRIIC je v sodelovanju z odgovornim profesorjem ter mentorji v NUK koordiniral delo študenta ter sodeloval pri analizi in oceni poteka prakse. Praksa ter sodelovanje med NUK in oddelkom sta bila ocenjena kot uspešna. 1 6 P R E D S T A V I T V E N A I N P R O M O C I J S K A D E J A V N O S T 1 6. 1 I NAMEN PREDSTAVITVENE IN PROMOCIJSKE DEJAVNOSTI S predstavitveno dejavnostjo NUK promovira slovensko pisno kulturno dediščino, s prireditvami, objavami in medijskimi obvestili o informacijskih virih in storitvah pa promovira svojo dejavnost med uporabniki in v širšem prostoru. S predstavitveno dejavnostjo knjižnica prispeva k raznolikosti kulturne ponudbe, utrjevanju nacionalne zavesti, krepitvi skupnega slovenskega kulturnega prostora in k 82 s t r a n

vključevanju kulturne dediščine v sodobno življenje. S promocijsko dejavnostjo opozarja na kulturne dobrine in vire znanja ter spodbuja učenje in raziskovanje. 1 6. 1 PREDNOSTNI LETNI CILJI 1) Organizacija razstav in drugih predstavitev knjižničnega gradiva NUK, promoviranje slovenske pisne kulturne dediščine doma in v tujini ter organizacija samostojnih in spremljevalnih dogodkov ob razstavah, ki knjižnico predstavljajo raznolikim ciljnim skupinam. 2) Promocija informacijskih virov in storitev v strokovni in širši javnosti. 1 6. 2 URESNIČITEV LETNIH CILJEV Predstavitvena dejavnost je bila izvedena v skladu z letnim načrtom. V prostorih NUK smo pripravili osem razstav, s štirimi razstavami smo dvanajstkrat gostovali zunaj knjižnice, tudi v ZDA (Washington, Cleveland), Italiji (Gorica) in na Hrvaškem (Pazin). Načrt razstavne dejavnosti je bil presežen, še posebno glede gostovanja naših razstav v drugih ustanovah. Ocenjujemo, da si je razstave v razstavni dvorani, avli in Plečnikovem hodniku ogledalo približno 25.000 obiskovalcev, izvedli pa smo tudi 44 vodenih ogledov razstav. Začeli smo izvajati novo dejavnost za predšolske otroke, poimenovano Čukčeve sobote. Vsako prvo soboto v mesecu razen v juliju in avgustu smo pripravili tematske oglede in delavnice, ki se jih je udeležilo 269 otrok in 206 odraslih spremljevalcev. Pred pomembnimi dogodki smo organizirali pet odmevnih tiskovnih konferenc za osrednje slovenske medije in okrepili promocijsko dejavnost. Uspešno smo nadaljevali z izvajanjem turističnih ogledov Velike čitalnice NUK izven delovnega časa knjižnice ob sobotah in poleti, obogatili ponudbo prodajalne in povečali prihodke iz naslova tržne dejavnosti. 1 6. 3 RAZSTAVNA DEJAVNOST Razstave v NUK Iz mnogih dežel Fom Many Lands ob 120. obletnici rojstva Louisa Adamiča Avtor: Aljoša Pelhan (NUK) Kraj: Razstavna dvorana NUK in preddverje pred Veliko čitalnico NUK Termin: 22. 3. 31. 5. 2018 In vendar so jih brali prepovedane knjige v zgodnjem novem veku Avtorja: dr. Luka Vidmar (ZRC SAZU), dr. Sonja Svoljšak (NUK) Kraj: Razstavna dvorana NUK Termin: 21. 6. 15. 9. 2018 Jaz sem Cankar in to ti pove vse! Avtorji: Žiga Cerkvenik (NUK), mag. Marijan Rupert (NUK), Silvan Omerzu Kraj: Razstavna dvorana NUK Termin: 26. 9. 2018 26. 1. 2019 Zapisana ustvarjalnost: 70 let Slovenske bibliografije Avtorji: sodelavci oddelka Slovenska bibliografija Kraj: hodnik pred prostori oddelka Slovenska bibliografija Termin: 13. 11. 2018 7. 1. 2019 83 s t r a n

Book Art in Croatia Knjižna umetnost na Hrvaškem Avtor: dr. Milan Pelc (Nacionalna i sveučilišna knjižnica Zagreb) Kraj: Razstavna dvorana NUK Termin: 6. 19. 3. 2018 Odsev prihodnosti: razstava zmagovalnih rešitev projekta ob Evropskem letu kulturne dediščine Avtorji: dijaki Srednje šole za oblikovanje in fotografijo Ljubljana Kraj: Plečnikov hodnik NUK in Kavarna NUK Termin: 17. 4. 15. 9. 2018 Iz mnogih dežel Fom Many Lands razstava ilustracij mladih rojakov, ki živijo v tujini Avtorji: nagrajeni mladostniki mednarodnega natečaja Kraj: preddverje pred Veliko čitalnico NUK Termin: 24. 4. 7. 5. 2018 Knjige in pisma: Cankar v delih študentov ALUO UL Avtorji: študenti ALUO UL Kraj: Plečnikov hodnik NUK Termin: 26. 9. 2018 26. 1. 2019 Gostujoče razstave zunaj NUK V obljubljeno deželo: Slovenke v ZDA Avtorice: Helena Janežič, Veronika Potočnik, Špela Velikonja (NUK) Slovenian Museum & Archives Cleveland, ZDA, 7. 2. 15. 4. 2018 Embassy of the Republic Slovenia, Washington, ZDA, 1. 4. 31. 5. 2018 Rojstvo novih domovin: bogata ustvarjalnost slovenskih beguncev v Italiji in Avstriji Avtorji: Helena Janežič (NUK), dr. Helena Jaklitsch (MK), Lenart Rihar (Rafaelova družba) Kulturni center L. Bratuž Gorica, 22. 2. 31. 3. 2018 Posavski muzej Brežice, 16. 6. 10. 7. 2018 Knjižnica Črnomelj, 3. 10. 10. 11. 2018 Sreča je v knjigah, sreča je v slikanicah Avtorji: dr. Milena Mileva Blažić, Judita Krivec Dragan in študenti smeri Ilustracija, ALUO UL Osrednja knjižnica Srečka Vilharja Koper, 4. 4. 16. 5. 2018 Oddelek za slovenistiko FF UL, 29. 5. 6. 6. 2018 Koroška osrednja knjižnica, 18. 6. 15. 9. 2018 Gradska knjižnica Pazin, 8. 9. 20. 10. 2018 Knjižnica Bled, 1. 12. 31. 12. 2018 Iz mnogih dežel From Many Lands ob 120. obletnici rojstva Louisa Adamiča Avtor: Aljoša Pelhan (NUK) Posavski muzej Brežice, 16. 6. 10. 7. 2018 Knjižnica Bežigrad, 16. 7. 1. 9. 2018 84 s t r a n

T a b e l a 49: O b s e g r a z s t a v n e d e j a v n o s t i v l e t u 2 0 1 8 število razstav načrtovano doseženo razstave, ki jih je pripravil NUK v sodelovanju z drugimi ustanovami 7 8 razstave NUK na gostovanju v drugih ustanovah 2 4 gostujoče razstave drugih ustanov v NUK 2 1 SKUPAJ 11 13 1 6. 4 AKTIVNOSTI ZA PROMOCIJO NUK IN NJEGOVE DEJAVNOSTI Promocijska dejavnost knjižnice je potekala v različnih oblikah in ob različnih priložnostih: z objavami, sodelovanjem s televizijo, radiem, tiskanimi in spletnimi mediji, z udeležbo zaposlenih na različnih strokovnih srečanjih ter v sodelovanju z ustanovami, združenji in posameznimi vidnimi strokovnjaki v Sloveniji in mednarodnem okolju. Med dogodki v letu 2018 navajamo le najbolj odmevne: 26. februarja 2018 smo v sklopu spremljevalnih dogodkov ob razstavi Sreča je v knjigah, sreča je v slikanicah pripravili posvet Slikanica: včeraj, danes, jutri, na katerem smo se ozrli v preteklost in v prihodnost ter premislili, kakšna je vloga slikanice v slovenski kulturni dediščini. Na posvetu so s svojimi prispevki sodelovali: dr. Milena Mileva Blažić (UL PEF), Judita Krivec Dragan (Ministrstvo za kulturo), Janja Batič (UM PEF), dr. Dragica Haramija (UM PEF), Suzana Bricelj (UL ALUO), dr. Igor Saksida (UL PEF, UP PEF), Pavle Učakar (MK Založba) in Irena Matko Lukan (MK Založba). 20. marca 2018 smo v sodelovanju z Zavodom Škrateljc pripravili pogovorni večer z dr. Mladenom Dolarjem, Maticem Kocijančičem in mag. Marijanom Rupertom v okviru obeležitve 100. obletnice smrti Ivana Cankarja. 21. marca 2018 smo na skupni tiskovni konferenci z Združenjem slovenska izseljenska matica in ZRC SAZU predstavili dogodke ob 120. obletnici rojstva Louisa Adamiča, in sicer: veliko Adamičevo razstavo v NUK, znanstveno konferenco na ZRC SAZU, tematsko številko revije Borec, prvi prevod Adamičevega dela From Many Lands ter potujočo razstavo otroških del, nastalih po motivih dveh Adamičevih zgodb. 23. aprila smo ob svetovnem dnevu knjige in v počastitev 70. obletnice rojstva pisatelja Draga Jančarja v sodelovanju z založbo Beletrina gostili pogovor z avtorjem in predstavitev njegove knjige Mnoga življenja. 12. septembra 2018 smo na tiskovni konferenci predstavili Slavinski misal, iluminirani rokopisni kodeks iz leta 1481. Gre za pomembno in dragocene pridobitev za zbirko nacionalne knjižnice, ki smo jo s pomočjo Ministrstva za kulturo pridobili v letu kulturne dediščine. Misal je bil naročen in izdelan za potrebe cerkve svetega Danijela v Zalogu v takratni župniji Slavina (danes Postojna). Slovenska bibliografija je v letu 2018 praznovala 70 let od izida prve tekoče Slovenske bibliografije. 22. novembra 2018 smo na Slovenskem knjižnem sejmu pripravili okroglo mizo z naslovom Bibliografija v knjigi. Gostje so bili: raziskovalec Martin Grum iz ZRC SAZU, koordinatorica za osebne bibliografije mag. Apolonija Marolt Zupan z IZUM, urednik Andrej Ilc iz Mladinske knjige in bibliograf Matjaž Hočevar. Pogovor je vodil sodelavec Boris Rifl. NUK se je s svojo stojnico predstavil na Slovenskem knjižnem sejmu, na katerem smo v ospredje postavili tri aktualne teme: korespondenco Ivana Cankarja, zgodbe Čukca Nukca in 70. obletnico Slovenske bibliografije. 3. decembra 2018, na Ta veseli dan kulture, smo javnosti prvič pokazali izvirno pismo barona Jurija Vege iz leta 1795, ki ga je NUK kupil na dražbi pri londonski hiši Christie's. Predstavili smo tudi izbor rokopisnega gradiva iz zapuščin, ki jih je knjižnica prejela v letih 2017 in 2018 ter se darovalcem zahvalili s posebnimi priznanji. Trubarjevo priznanje za prispevek k ohranjanju pisne kulturne dediščine je prejela dr. Jedert Vodopivec Tomažič. 85 s t r a n

1 6. 5 I VODENI OGLEDI KNJIŽNICE V NUK izvajamo vodene oglede knjižnice v promocijske in izobraževalne namene za izobraževalne ustanove vseh vrst in stopenj, za strokovne skupine bibliotekarjev, arhitektov in umetnostnih zgodovinarjev, protokolarne obiske ter širšo zainteresirano javnost. V letu 2018 smo izvedli 165 vodenih ogledov s skupaj 3215 udeleženci, kar je za 85 odstotkov več kot v letu 2017. Zaradi velikega zanimanja smo turistom in drugim omogočili individualni ogled Velike čitalnice izven delovnega časa knjižnice ob sobotah popoldne ter v juliju in avgustu. Prilagodili smo cenik ogledov in pripravili avdio vodič v angleščini na mobilni aplikaciji IZI.travel. Zabeležili smo 5444 individualnih obiskovalcev, pretežno tujih turistov, kar je 15 odstotkov več kot v letu 2017. Nadaljevali smo sodelovanje s Turizmom Ljubljana, ki je ogled Velike čitalnice ter postanek v Kavarni NUK vključil v voden ogled Sprehod po Plečnikovi Ljubljani ob sredah in sobotah. 1 6. 6 DRUGE AKTIVNOSTI ZA PROMOCIJO NUK IN NJEGOVE DEJAVNOSTI 1 6. 6. 1 I N U K n a d r u ž b e n i h o m r e ž j i h Tudi v letu 2018 smo predstavljali dejavnost NUK na družbenih omrežjih Facebook in Twitter, od septembra pa tudi na Instagramu (@knjiznicanuk). Spletne medije smo uporabljali kot dodaten kanal obveščanja uporabnikov o novostih, razstavah, dogodkih in drugih zanimivih vsebinah. Vključili smo vsebine, ki so sestavni del našega spletnega komuniciranja, in uporabnike seznanjali z novimi storitvami. Na začetku januarja 2018 smo na omrežju Facebook imeli 6245 sledilcev, konec leta pa jih je bilo približno 6600. Še vedno objavimo v povprečju eno do tri zgodbe dnevno, odvisno od količine novic, ki so na voljo. V preteklem letu je imel največ ogledov video za Cankarjevo razstavo, ki je dosegel 15.134 ogledov in izzval 274 odzivov. Povprečno je vsaka objava dosegla okoli 1780 uporabnikov Facebooka. Na omrežju Twitter smo v letu 2018 objavili približno 600 tvitov, ki so dosegli več kot 550.000 ogledov (približno 1500 na dan). Konec leta je imel kanal 2400 sledilcev. Septembra 2018 ustvarjeni profil na Instagramu je imel ob koncu leta 1008 sledilcev. Pripravili smo 133 objav s spremljevalnim besedilom in 141 slikovnih zgodb, ki so prejele skupno 4870 všečkov oziroma dobrih 5200 vpogledov na teden. Največji odziv sledilcev so imele objave, ki prikazujejo stavbo NUK in vse objave na temo Cankarjevega leta. 1 6. 6. 2 I O b j a v e o N U K v m e d i j i h V skladu s Strategijo razvoja komuniciranja NUK 2021 in ciljem Digitalna transformacija komuniciranja smo junija 2018 ročno in selektivno beleženje medijskih objav iz treh osrednjih dnevnih časopisov nadomestili z avtomatiziranim klipingom. Dragocenost najema profesionalne storitve je ta, da nam omogoča spremljanje medijskih zapisov o NUK v vseh slovenskih medijih, tako tiskanih kot elektronskih, takojšen vpogled v vsebine in pregledno analizo objav. V obdobju junij december 2018 smo zabeležili kar 618 objav o NUK. Največ objav je bilo v internetnih medijih (359 ali 58 odstotkov), sledijo tiskane objave (197 ali 32 odstotkov), radijske (46 ali 7 odstotkov) in televizijske (16 ali 3 odstotke). Najbolj pogosto je o NUK poročala Slovenska tiskovna agencija na portalu sta.si. V tiskanih medijih je bilo največ zapisov o NUK v Delu in Dnevniku. Največ radijskih objav je bilo na Radio Slovenija 1 in največ televizijskih na TV Slovenija 1. 86 s t r a n

70 60 50 40 30 20 10 0 S l i k a 8 : Š t e v i l o o b j a v o N U K v m e d i j i h v o b d o b j u 1. 6.- 3 1. 1 2. 2 0 1 8 1 7 M E D N A R O D N A D E J A V N O S T 1 7. 1 POLITIKA KNJIŽNICE NA PODROČJU MEDNARODNE DEJAVNOSTI Mednarodna dejavnost knjižnice poteka na različne načine in obsega: izmenjavo knjižničnega gradiva s tujino; medknjižnično izposojo in elektronsko dostavo dokumentov; v okviru knjižnice delujejo Agencija ISBN za Slovenijo, Agencija ISMN za Slovenijo in Center ISSN za Slovenijo; knjižnica podatke o svojih zbirkah vključuje v mednarodne informacijske sisteme in baze podatkov; vključena je v delo mednarodnih strokovnih združenj in drugih organizacij; kot nosilec ali partner sodeluje v mednarodnih razvojno-raziskovalnih projektih, organizira mednarodna strokovna srečanja, študijske obiske ter izmenjavo strokovnjakov, obiske in udeležbo na mednarodnih konferencah, simpozijih, sejmih itn. Pri tem sodeluje z velikim številom nacionalnih, univerzitetnih in drugih znanstvenih knjižnic. Zaposleni v NUK aktivno delujejo v različnih mednarodnih organizacijah ter z udeležbo na mednarodnih strokovnih srečanjih pridobivajo nova znanja in informacije, s sodelovanjem v mednarodnih projektih pa razširjajo partnerstva in zagotavljajo dodatna sredstva za razvoj dejavnosti knjižnice. 1 7. 2 PREDNOSTNI LETNI CILJI NA PODROČJU MEDNARODNE DEJAVNOSTI 1) Plačilo članarin mednarodnim organizacijam s področja dejavnosti knjižnice v dosedanjem obsegu. 2) Udeležba zaposlenih, članov mednarodnih delovnih skupin, komisij in odborov, na mednarodnih sestankih in konferencah. 3) Podpora aktivni udeležbi zaposlenih na mednarodnih strokovnih srečanjih. 4) Udeležba zaposlenih na knjižnih sejmih in v strokovnih izmenjavah s knjižnicami, s katerimi ima NUK sklenjene sporazume o sodelovanju. 1 7. 3 URESNIČITEV LETNIH CILJEV Načrtovane članarine mednarodnim organizacijam s področja delovanja knjižnice so bile plačane. Zaposleni so aktivno sodelovali v delu mednarodnih organov in se udeleževali njihovih sestankov in konferenc. Zagotovljeno je bilo sodelovanje zaposlenih na pomembnejših mednarodnih strokovnih srečanjih; prednost je imelo aktivno sodelovanje z referati in drugimi prispevki. Zaposleni so se udeležili pomembnejših knjižnih sejmov in se izpopolnjevali v tujih knjižnicah. 87 s t r a n

Sodelovanje s tujimi nacionalnimi knjižnicami je potekalo redno in v okviru obojestranskih interesov. Uspešni smo bili pri izvajanju mednarodnih projektov in kot koordinator vodili en mednarodni projekt. 1 7. 4 UDELEŽBA NA KONFERENCAH IN SESTANKIH MEDNARODNIH ZDRUŽENJ Zaposleni so se v letu 2018 v skladu z letnim načrtom dela udeležili letnih konferenc in sestankov mednarodnih združenj oziroma organizacij, katerih člani so in pri katerih sodelujejo v vodstvenih telesih ali delovnih skupinah. Prednost pri udeležbi na mednarodnih konferencah in simpozijih so imeli delavci, ki so na njih sodelovali aktivno. Zaposleni so v skladu z načrtom obiskali mednarodne sejme knjižne produkcije, sejme računalniške opreme in tuje knjižnice. Aktivno so delovali v okviru mednarodnih združenj in organizacij, izmenjava strokovnjakov z evropskimi nacionalnimi knjižnicami se je nadaljevala. V okviru mednarodnega sodelovanja so NUK obiskali strokovnjaki iz drugih knjižnic in drugi tuji gostje. Seznam izvedenih poti in izmenjav je v Prilogi 4. 1 7. 5 PLAČILO ČLANARIN IN MEDNARODNA DEJAVNOST Plačane so bile članarine za 15 mednarodnih združenj oziroma organizacij: ASLIB (Association for Information Management), AIBM/IAML (International Association of Music Libraries, Archives and Documentation Centres), CENL (Conference of European National Librarians), COAR (Confederation of Open Access Repositories), eifl.net (Electronic Information for Libraries), IASA (International Association of Sound and Audiovisual Archives), ICON (The Institute of Conservation), ICOM-CC (International Council of Museums), IFLA (International Federation of Library Associations and Institutions), IIPC (International Internet Preservation Consortium), ISBN (The International ISBN Agency), ISMN (The International ISMN Agency), ISSN (ISSN International Centre), LIBER (Ligue des Bibliothèques Européennes de Recherche), UDC Consortium. V nekaterih organizacijah je članstvo brezplačno, npr. ELAG (European Library Automation Group) in CDNL (Conference of Directors of National Libraries). 1 7. 6 DELOVANJE NUK V OKVIRU MEDNARODNIH ZDRUŽENJ IN ORGANIZACIJ IFLA (International Federation of Library Associations and Institutions) V obdobju 2018 2021 ima NUK v organih IFLA dve izvoljeni predstavnici: dr. Melita Ambrožič je članica stalnega odbora Sekcije za akademske in raziskovalne knjižnice, dr. Alenka Kavčič-Čolić pa je predsednica stalnega odbora Sekcije za ohranjanje. Irena Kavčič je bila aktivna v Delovni skupini za revizijo ISBD v okviru IFLE (ISBD Review Group) ter skupini European RDA Interest Group (EURIG). Dr. Alenka Kavčič Čolić je kot predsednica stalnega odbora Sekcije za ohranjanje sodelovala na sestanku s predsednico IFLE in na delavnici o prihodnosti knjižnic IFLA Global Vision Workshop v Barceloni. Sodelovali smo tudi v projektu IFLA Global Vision, ki je v lanskem letu prešel v drugo fazo. Žiga Cerkvenik je sodeloval na evropski delavnici IFLA Global Vision 88 s t r a n

v Parizu in v nadaljevanju poskrbel za izvedbo delavnice o prihodnosti knjižnic ter pripravo poročila za Slovenijo. Podobne delavnice so potekale v 140 državah po vsem svetu. CENL (Conference of European National Librarians) Redne letne konference sveta direktorjev CENL se je udeležila Martina Rozman Salobir, ravnateljica NUK. Vse leto smo spremljali pobude in razvoj na področju Evropske digitalne knjižnice in v zvezi s tem tudi vprašanja avtorskih pravic v digitalnem okolju, tako v okviru CENL kakor tudi na ravni Evropske unije. Europeana Sodelovali smo pri razvoju portala, se udeleževali strokovnih srečanj in aktivno prispevali k promociji Europeane. Septembra 2017 smo pričeli izvajati projekt Rise of Literacy in Europe, ki poteka v okviru programa Connecting Europe Facility in se bo končal v letu 2019 (več v poglavju 20). COAR (Confederation of Open Access Repositories) NUK je eden od ustanoviteljev COAR, ki ima vidno vlogo pri razvoju in razširjanju odprtega dostopa. V COAR je vključenih več kot 140 članov in partnerjev z vsega sveta, ki predstavljajo knjižnice, univerze in raziskovalne organizacije. Deluje kot združevalno telo na področju mreže digitalnih repozitorijev ter prispeva k razvoju politik, prakse in tehnologij, ki so pomembni za to področje. Dr. Alenka Kavčič Čolić je kot predstavnica NUK sodelovala na letni skupščini COAR, ki je potekala maja 2018 v Hamburgu. IIPC (International Internet Preservation Consortium) Sodelovanje v mednarodnem konzorciju za ohranjanje spleta (IIPC) je za NUK strateškega pomena, ker v njem delujejo strokovnjaki s področja zajemanja in trajnega ohranjanja spletnih strani. Orodje, ki so ga razvili za potrebe konzorcija, uporablja tudi NUK. Mnoge njihove rešitve so uporabne za potrebe zajemanja slovenskih spletnih strani. Članstvo v konzorciju omogoča neposreden dostop do najnovejšega razvoja ter možnost izmenjave mnenj in izkušenj s strokovnjaki na tem področju. V okviru konzorcija delujejo štiri delovne skupine, in sicer delovna skupina za standardizacijo, delovna skupina za razvoj orodij za zajemanje spleta, delovna skupina za dostop do zajetih vsebin in delovna vsebina za trajno ohranjanje zajetih vsebin. Dr. Alenka Kavčič-Čolić sodeluje v skupini IIPC za trajno ohranjanje spleta, Janko Klasinc pa v skupini za dostop do zajetih vsebin. Združenje EIFL.net Slovenski konzorcij za upravljanje e-virov COSEC je eden izmed 38 konzorcijev, ki od leta 2003 delujejo v okviru mednarodnega konzorcija eifl.net, s katerim je NUK podpisal dogovor o sodelovanju. Poglavitna usmeritev konzorcija je nabava tistih informacijskih virov, ki jih pridobivamo skupaj z drugimi članicami eifl.net, predvsem z nacionalnimi in univerzitetnimi knjižnicami. V okviru programa EIFL Licensing, ki predstavlja temeljni mednarodni program pridobivanja e-virov za slovenske knjižnice, smo poleg že utečenih skupnih nakupov aktivno sodelovali pri pripravi Strategije EIFL 2025 ter zniževanju stroškov objav v odprto dostopnih revijah. Slovenska nacionalna komisija za UNESCO Kot predstavnik NUK v Slovenski nacionalni komisiji za UNESCO se je Žiga Cerkvenik v letu 2018 udeleževal sej komisije, mag. Marijan Rupert pa je sodeloval pri delu Odbora za dediščino, ki pokriva področje kulturne dediščine. NUK ima status depozitne knjižnice za publikacije UNESCO, ki so uporabnikom na voljo v prostorih Zbirke drobnega tiska in sive literature. OECD (Organisation for Economic Co-operation and Development) Od podpisa pogodbe jeseni 2008 opravlja NUK naloge depozitne knjižnice te pomembne mednarodne gospodarske organizacije. V okviru Zbirke drobnega tiska in sive literature hrani, obdeluje in ureja 89 s t r a n

gradivo ter posreduje informacije iz podatkovnih zbirk, ki so komercialno dostopne na svetovnem spletu, NUK pa ima licenco za študente in zaposlene na Univerzi v Ljubljani. 1 7. 7 DVOSTRANSKO SODELOVANJE IN MEDNARODNA IZMENJAVA STROKOVNJAKOV Za potrebe MK smo pripravili devet informacij o sodelovanju z različnimi državami. Skupaj z Narodno in univerzitetno knjižnico iz Zagreba smo v marcu organizirali gostovanje razstave Book Art in Croatia v razstavni dvorani NUK. Razstava Plečnik na Brionih je v organizaciji slovenskega veleposlaništva na Hrvaškem gostovala na več lokacijah na Hrvaškem: v Varaždinu, Osijeku, Karlovcu in Splitu. NUK je kot član delovne skupine CENL za področje avtorskega prava (CENL Copyright and Information Law Working Group) gostil spomladanski sestanek skupine. Na kulturnem forumu Slovenija-Rusija, ki je aprila potekal v Ljubljani, je NUK vodil panel za področje knjižnic. Na zaključku je poročala ravnateljica Martina Rozman Salobir. NUK sta na tedenskem programu izmenjave obiskali Zorica Jakovleska Spirovska in Nita Mucha, sodelavki Nacionalne in univerzitetne knjižnici Sv. Kliment Ohridski iz Makedonije. Pripravili smo jima strokovni program obiska v skladu z njunim področjem dela. V oktobru smo sodelovali na letnem srečanju SEENL (South-East European national libraries) v Beogradu in pridruženi delavnici o področju digitalizacije. V novembru je v Plečnikovi palači organizirana nacionalna delavnica Europeane v sodelovanju z Narodno in univerzitetno knjižnico z naslovom Slovenska kulturna dediščina v digitalnem svetu. Predavala sta predstavnika Europeane, gost iz Slovaške narodne galerije ter dva zaposlena iz NUK-a. Delavnice se je udeležilo ok. 25 strokovnjakov iz arhivov, muzejev, galerij in nevladnih organizacij. V okviru programa strokovne izmenjave Erasmus+ je NUK obiskalo več tujih knjižničnih delavcev: Eva Hermanová in Ema Juranová, sodelavki Masarykove univerze v Brnu (Češka), Gültekin Gürdal in Ayşe Aydin, direktor in vodja izpostave knjižnice Inštituta za tehnologijo v Izmirju (Turčija) ter Pataki Gyöngyvér, sodelavka knjižnice Univerze v Debrecenu (Madžarska). Za vse smo pripravili strokovni program obiska v skladu z njihovimi področji dela. NUK je obiskalo več skupin knjižničarjev, študentov knjižničarstva in drugi strokovnjaki s področja knjižničarstva iz različnih držav (Avstrija, Madžarska, Hrvaška). Poleg ogleda Plečnikove stavbe smo jim predstavili tudi strokovno delo in organizacijo knjižnice. 1 8 I D R U G E D E J A V N O S T I K N J I Ž N I C E 1 8. 1 I PODPORA DELOVANJU ZVEZE BIBLIOTEKARSKIH DRUŠTEV SLOVENIJE (ZBDS) IN REVIJI KNJIŽNICA Prednostna letna cilja NUK pri podpori dejavnosti ZBDS sta bila: 1) Sodelovanje NUK pri izdajanju revije Knjižnica kot sozaložnik. 2) Kadrovska, prostorska in tehnična podpora izvajanju dejavnosti ZBDS. Oba cilja sta bila uresničena, saj je NUK tudi v letu 2018 zagotavljal podporo delovanju ZBDS, in sicer tako kadrovsko kot prostorsko in materialno. Kot sozaložnik revije Knjižnica je prek Javne agencije za raziskovalno dejavnost RS (ARRS) zagotovil del sredstev, potrebnih za njeno nemoteno izhajanje. Zagotavljal je tudi strežniški prostor za gostovanje spletne strani ZBDS. Sodelavci NUK so opravljali različne vodstvene funkcije (več v Prilogi 6: Članstvo zaposlenih v domačih in mednarodnih 90 s t r a n

organizacijah). Za dolgoletno uspešno delo v organih ZBDS je sodelavka NUK Irena Sešek prejela Čopovo diplomo za leto 2018. 1 8. 2 I IZVAJANJE NALOG NA PODLAGI JAVNEGA POOBLASTILA Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o knjižničarstvu (Uradni list RS, št. 92/15) je v 12. členu opredelil, da NUK kot slovenska nacionalna knjižnica na podlagi javnega pooblastila organizira in izvaja postopke v zvezi z imenovanji v strokovne nazive v knjižnični dejavnosti in bibliotekarske izpite. Na osnovi Pravilnika o strokovnih nazivih v knjižnični dejavnosti (Uradni list RS, št. 65/16) in mnenja Komisije za strokovne nazive v knjižnični dejavnosti je ravnateljica NUK v letu 2018 podelila 76 strokovnih nazivov, kar je 62 odstotkov več kot v letu 2017. Upravni postopek je vodila sodelavka BRIIC v sodelovanju s pravno službo knjižnice. Skupno je NUK v letu 2018 prejel 87 vlog (2017: 58), pozitivno je bilo ocenjenih 87 odstotkov prejetih vlog. Šest vlog (7 odstotkov) je bilo negativnih, ena je bila zavržena, štirje kandidati so od postopka odstopili. Največ je bilo imenovanj v naziva samostojni bibliotekar (16) in višji bibliotekar (22), en kandidat pa je pridobil najvišji strokovni naziv bibliotekarski višji svetnik. T a b e l a 5 0 : P o d e l j e n i s t r o k o v n i n a z i v i v k n j i ž n i č n i d e j a v n o s t i v l e t u 2 0 1 8 stopnja št. podeljenih naziv izobrazbe nazivov Knjižničarski referent 5 V. Višji knjižničarski referent 9 Samostojni knjižničarski referent 5 Bibliotekarski sodelavec 0 VI. Višji bibliotekarski sodelavec 1 Samostojni bibliotekarski sodelavec 2 Bibliotekarski referent 4 VII./1 Višji bibliotekarski referent 3 Samostojni bibliotekarski referent 1 Samostojni bibliotekar 16 VII./2 Višji bibliotekar 22 Bibliotekarski specialist 7 Bibliotekarski svetovalec 0 VIII. Višji bibliotekarski svetovalec 0 Nižji bibliotekarski svetnik 0 IX. Bibliotekarski svetnik 0 Bibliotekarski višji svetnik 1 SKUPAJ 76 Izvajanje bibliotekarskih izpitov je potekalo v skladu s Pravilnikom o bibliotekarskem izpitu, ki je bil objavljen konec leta 2016 (Uradni list RS, št. 75/16). Več o spremembah in poteku izvajanja bibliotekarskih izpitov je v poglavju 15 Izobraževalna dejavnost. 1 8. 3 I IZVAJANJE NALOG NA PODROČJU ŠOLSKEGA KNJIŽNIČARSTVA Statistične meritve šolskih knjižnic V statistične meritve o delu šolskih knjižnic za poročevalsko leto 2017/2018 je bilo vključenih 615 šolskih knjižnic, in sicer 453 knjižnic osnovnih šol, 27 knjižnic osnovnih šol s prilagojenim programom, 116 knjižnic srednjih šol, 15 knjižnic zavodov za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami in 4 91 s t r a n

knjižnice višjih strokovnih šol. Meritve so se začele 24. 9. 2018 in naj bi trajale dva tedna, vendar jih je bilo treba zaradi slabega odziva poročevalskih enot podaljšati do konca oktobra 2018. Odzvalo se je 453 oziroma 74 odstotkov knjižnic. Po urgentnim pozivu s strani MIZŠ je vprašalnik do 17. 12. 2018 izpolnilo 549 oziroma 89 % knjižnic. V času statističnih meritev je bilo posredovanih 709 pojasnil preko elektronske pošte, opravljenih je bilo 503 telefonskih pogovorov in pregledanih 613 vprašalnikov. Statistične meritve knjižnic glasbenih šol Statistične meritve o delu šolskih knjižnic v glasbenih šolah v šolskem letu 2016/2017 so se zaradi podaljšanja roka za izpolnjevanje vprašalnika zaključile 16. 1. 2018. Skupno je od 65 glasbenih šol, vprašalnik izpolnilo 39 glasbenih šol, 17 pa jih je odgovorilo, da knjižnice in knjižničarja nimajo, 9 glasbenih šol pa vprašalnika kljub več pozivom ni izpolnilo. Skupaj je bilo opravljenih 370 telefonskih pogovorov in posredovanih 51 elektronskih sporočil. Rezultati meritev so bili objavljeni na spletni strani Centra za razvoj knjižnic. Statistične meritve knjižnic dijaških domov Na začetku maja 2018 je MIZŠ želelo pridobiti osnovne statistične podatke o delu knjižnic v 13 samostojnih dijaških domovih. Vprašalnik je izpolnilo 10 domov, trije pa so sporočili, da nimajo knjižnice in ne izvajajo knjižnične dejavnosti. Rezultati meritev so bili objavljeni na spletni strani Centra za razvoj knjižnic. Tečaji za vključevanje šolskih knjižnic v sistem COBISS V letu 2018 je Zavod za šolstvo za šolske knjižničarje organiziral pet tečajev, izvedli pa so jih sodelavci NUK. Priprava Pravilnika o pogojih za izvajanje knjižnične dejavnosti v šolskih knjižnicah in Strategije razvoja šolskih knjižnic Za potrebe delovne skupine za pripravo Pravilnika o pogojih za izvajanje knjižnične dejavnosti, delovne skupine za Strategijo razvoja šolskih knjižnic in strokovnih služb MIZŠ je Center za razvoj knjižnic v letu 2018 izdelal vrsto poročil, izračunov, analiz in simulacij (poročilo o medknjižnični izposoji v šolskih knjižnicah, izračun razvitosti šolskih knjižnic po regijah, ocena obremenjenosti knjižničarjev z vodenjem učbeniškega sklada, simulacija prirasta gradiva vseh šol). Opravljena je bila obsežnejša anketa o nalogah šolskih knjižnic, da bi ugotovili, kakšne so zadolžitve šolskih knjižničarjev in njihove obremenitve. Anketni vzorec je vključeval 807 šolskih knjižničarjev. Odziv je bil 54-odstoten. Rezultati so bili predstavljeni strokovni javnosti. Katalogizacija knjižničnega gradiva šolskih knjižnic v sistemu COBISS Za pomoč in podporo vključevanju šolskih knjižnic v COBISS, je bila v NUK omogočena katalogizacija gradiva šolskih knjižnic, za katero v vzajemnem katalogi še ni na voljo zapisov za kopiranje. V maju 2018 je bila v NUK za to nalogo zaposlena bibliotekarka. Od maja do konca decembra je 61 knjižnic iz 10 statističnih regij, v NUK dostavilo 1626 naslovov gradiva. Do konca leta je bilo katalogiziranih 997 naslovov monografskih publikacij in izdelanih 438 normativnih zapisov. Katalogizacija gradiva glasbenih šol V maju 2018 je bil zaposlen tudi bibliotekar za centralno katalogizacijo gradiva knjižnic glasbenih šol. Na povabilo k posredovanju gradiva se je odzvalo 37 knjižnic glasbenih šol, ki so v NUK poslale skupaj 1265 naslovov gradiva. Do konca leta je bilo katalogiziranih 836 naslovov notnih tiskov in 79 naslovov drugega neknjižnega gradiva ter 18 monografskih publikacij. Izdelanih je bilo 445 normativnih zapisov. Pripravljen je bil tudi e-priročnik za obdelavo notnega gradiva (https://cezar.nuk.unilj.si/common/files/studije/prirocnik_glasbene_cobiss.pdf). 92 s t r a n

Priprava strokovnih podlag za Strategijo razvoja šolskih knjižnic Novela Zakona o knjižničarstvu predvideva sprejem strategije razvoja šolskih knjižnic, pripravo dokumenta vodi MIZŠ. V letu 2018 je Center za razvoj knjižnic pripravil predlog posameznih področij, ki terjajo spremembe, in ga posredoval ministrstvu. Predlog je bil predstavljen maja na prvem skupnem sestanku delovnih skupin za pripravo strategije in pravilnika. Sledili so skupni sestanki obeh delovnih skupin za opredelitev knjižnične dejavnosti po posameznih vrstah šolskih knjižnic, elementov dela šolskih knjižničarjev ter nalog različnih vrst šolskih knjižnic. Pripravljena je bila opredelitev knjižnične dejavnosti šolske knjižnice glede na Zakon o knjižničarstvu in Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja in na podlagi osnutka strokovnih podlag predlog sheme strategije. Vodja Centra je sodelovala na sestankih glede učbeniškega sklada in določanja elementov dela šolskega knjižničarja za potrebe priprave anketnega vprašalnika. V oktobru je bil pripravljen osnutek strategije razvoja šolskih knjižnic. 1 9 V O D E N J E P O S L O V A N J A N U K I N D R U G O S P L O Š N O D E L O K N J I Ž N I C E 1 9. 1 I USMERITVE NA PODROČJU VODENJA IN ORGANIZACIJE Dejavnost knjižnice na področju vodenja in organizacije je usmerjena v zagotavljanje pogojev za opravljanje vseh z zakonodajo predpisanih nalog. Doseči želimo visoko učinkovitost in uspešnost knjižnice ter se ob upoštevanju finančnih in kadrovskih omejitev osredotočati na prednostne naloge iz Strateškega načrta NUK za obdobje 2015 2019, zlasti na strateškem področju Materialni in človeški viri ter organizacija knjižnice. 1 9. 2 I PREDNOSTNI LETNI CILJI 1) Načrtovanje in izvedba učinkovitih organizacijskih in kadrovskih sprememb. 2) Priprava in usklajevanje pravilnikov in drugih pravnih aktov. 3) Skrb za izobraževanje in izpopolnjevanje zaposlenih. 4) Povečanje deleža finančnih sredstev iz nejavnih virov. 5) Nadaljevanje energetske sanacije stavbe na Turjaški. 6) Zagotavljanje ustrezne računalniške podpore po načelu 24/7. 7) Zagotavljanje pogojev za razvoj in delovanje digitalne knjižnice. 8) Vzdrževanje spletne strani knjižnice. 9) Izvajanje ukrepov za zagotavljanje varnosti pri delu in v stavbi. 10) Nadaljevanje inventure knjižničnih gradiv. 1 9. 3 I URESNIČITEV LETNIH CILJEV Poslovanje knjižnice je potekalo v skladu z zahtevami Zakona o izvrševanju proračunov RS za leti 2017 in 2018. Zaradi omejitev na področju zaposlovanja smo kadrovski primanjkljaj blažili z devetimi zaposlenimi v programu javnih del»pomoč v knjižnici«. Kadrovski načrt smo v okviru možnosti prilagajali z namenom optimizacije poslovnih procesov. V letu 2018 je delovno razmerje iz različnih razlogov prekinilo 25 sodelavcev, prav toliko smo jih na novo zaposlili. Sprejeli smo ukrepe v skladu s priporočili direktive EU za varstvo podatkov in prešli na elektronsko javno naročanje. Predmet notranje revizije je bila varnost informacijskega sistema NUK. 93 s t r a n

Podpirali smo pridobivanje dodatnih znanj, stalno strokovno izpopolnjevanje in usposabljanje strokovnih delavcev na vseh področjih dela. Obseg usposabljanja je bil nekoliko manjši kot v 2017, ko smo izvedli več internega usposabljanja v programu razvoja kadrov in poslovne kulture. Lastna sredstva smo pridobivali z organizacijo in izvajanjem izobraževalne dejavnosti, s posredovanjem in prodajo nekaterih storitev, s prodajo artiklov v prodajalni NUK in sodelovanjem v projektih (v letu 2018 smo sodelovali v enem mednarodnem projektu). Z dvigom vstopnine za ogled Velike čitalnice izven delovnega časa knjižnice smo povečali prihodke tržne dejavnosti. V letu 2018 nismo izvajali energetske sanacije (pilotni projekt MK za energetsko sanacijo, v katerega je vključen NUK, je še vedno v pripravi), prejeli pa smo sredstva za knjižne regale in izvedli nekatera nujna investicijska in vzdrževalna dela v skladu s prioritetami. Načrt investicij v stavbo in opremo smo uresničili v višini 26 odstotkov načrtovanih sredstev, kar je nekoliko več kot v letu 2017. Celotna računalniška infrastruktura je delovala stabilno, tako da nismo beležili večjih motenj pri delu zaposlenih in uporabi številnih uporabniških servisov. Investicije v IKT so bile nekoliko nižje kot v letu 2017, načrt smo uresničili 26-odstotno. Spletno stran knjižnice smo redno dopolnjevali z novimi vsebinami in nadgradili prisotnost knjižnice na treh družbenih omrežjih. Ukrepe na področju varstva pri delu je spremljala pooblaščena organizacija (ZVD). Novo zaposlene delavce smo napotili na zdravstveni pregled pred nastopom delovnega razmerja, ostale zaposlene skladno z načrtoma varnosti in zdravja pri delu. Obnavljali smo certifikate o brezhibnem delovanju tehničnih sistemov. Inventura gradiva je potekala ob pripravi gradiva na masovno razkislinjenje. Redno je potekala tudi revizija gradiva v skladišču na Turjaški. 1 9. 4 I UPRAVLJANJE, VODENJE, ORGANIZACIJA IN DRUGE SPLOŠNE NALOGE KNJIŽNICE V okviru delovanja pravne službe smo zagotavljali potrebne pravne akte, vodili javna naročila ter izvajali ukrepe s področja delovnopravne zakonodaje. Poslovanje smo prilagodili priporočilom Splošne uredbe EU o varstvu podatkov (GDPR). Zaradi dolgotrajne bolniške odsotnosti tajnika knjižnice smo v drugi polovici leta pomoč pri pravnih vprašanjih zagotavljali z zunanjimi sodelavci. Na področju javnih naročil smo v sodelovanju z zunanjimi izvajalci prešli na elektronsko javno naročanje. Pravna služba je odgovarjala tudi na vprašanja s področja avtorskega prava, intelektualne lastnine, varstva osebnih podatkov in informacij javnega značaja. Administrativna služba je v dokumentni sistem CREA Procesna Pisarna vnesla 521 zadev (2017: 581), skrbela za urejanje dokumentarnega arhivskega gradiva, oddajo prostorov NUK v najem, sodelovala pri javnih naročilih in skrbela za ažuriranje kadrovskih evidenc. Sodelovala je pri organizaciji različnih dogodkov, v internih delovnih skupinah, organizirala seje Sveta knjižnice in Strokovnega sveta itn. Finančna služba in računovodstvo (FSR) je opravljala finančne in računovodske naloge v skladu z veljavno zakonodajo in predpisi, ki urejajo to področje. V letu 2018 izpostavljamo zlasti zaključek finančnega najema poslovno skladiščnih prostorov na Leskoškovi 12, pregled in pripravo podatkov za prehod na novejšo različico poslovno informacijskega sistema Navision ter ureditev hrambe dokumentacije FSR v skladu s priporočili Splošne uredbe EU o varstvu podatkov. Delo na področju kadrovanja smo izvajali v okviru omejitev zakonodaje in materialnih zmožnosti. Obsegalo je pripravo kadrovskih načrtov in operativno izvedbo številnih kadrovskih postopkov. Zaradi omejitev pri zaposlovanju v skladu z Zakonom o izvrševanju proračunov RS za leti 2017 in 2018 smo veliko časa namenili iskanju rešitev za zagotavljanje nemotenega procesa dela, reorganizaciji poslovnih procesov in iskanju možnosti za notranje prerazporeditve zaposlenih. Visoka povprečna starost 94 s t r a n

strokovnih delavcev (50 let) je posledica omejitev v zaposlovanju v javnem sektorju v zadnjih letih in podaljševanja upokojitvene starosti ter je nespodbudna za uvajanje sprememb skladno z novostmi v stroki. Potrebe po novih zaposlitvah se kažejo predvsem na področju digitalne knjižnice, informatike in restavriranja gradiva, kjer potrebujemo poleg strokovnjakov tudi mlajšo generacijo kadrov, ki bi se začela usposabljati za prevzem odgovornejših nalog. Tudi v Enoti za uporabniške storitve je vedno večja potreba po zagotavljanju kadrov zaradi daljše odprtosti Službe za izposojo in posredovanje knjižničnega gradiva. Kadrovski primanjkljaj smo blažili z zaposlenimi v programu javnih del»pomoč v knjižnici«(8,85 EPZ), ki ga sofinancira Zavod RS za zaposlovanje, ter iskali druge možnosti financiranja zaposlovanja z zunanjimi viri (npr. program JSKD za pridobivanje dodatnih znanj za mlade na področju kulturnih dejavnosti, finančni viri za izvajanje projektov). Delavce v programu javnih del smo uvajali za samostojno delo, a žal za njihovo nadaljnjo zaposlitev v NUK ni bilo možnosti, z izjemo dveh delovnih mest, ki sta se sprostili zaradi upokojitve. Sodelovali smo pri izvedbi delovne prakse študentov in srednješolcev v skupnem obsegu 2254 ur. Pripravili smo 31 aneksov k pogodbam o zaposlitvi za napredovanja v plačnem sistemu, v decembru pa začeli s pripravo aneksov k pogodbam o zaposlitvi zaradi spremenjenih kolektivnih pogodb za plače v javnem sektorju. Na preventivne zdravniške preglede smo napotili 21 bodočih in redno zaposlenih sodelavcev. Na dan 31. 12. 2018 je bilo v NUK zaposlenih 144 delavcev (141,25 EPZ), od tega 129 delavcev za nedoločen čas, 16 pa za določen čas. Podrobnejši opis kadrovskega stanja knjižnice je v tretjem delu poročila, poglavje 1 Pogoji delovanja knjižnice. 1 9. 5 I IZOBRAŽEVANJE ZAPOSLENIH Skupaj so bili v različne programe formalnega izobraževanja vključeni trije zaposleni, dva na doktorskem študiju, en pa na srednješolskem izobrazbenem nivoju. Podpirali smo predvsem pridobivanje dodatnih znanj, stalno strokovno izpopolnjevanje in usposabljanje strokovnih delavcev na bibliotekarskem, informacijskem in poslovnem strokovnem področju. Bibliotekarski izpit je opravil en sodelavec, štirje so prejeli imenovanje v višji strokovni naziv. Zaposleni so se udeleževali različnih oblik strokovnega izpopolnjevanja in usposabljanja, ki so potekala v Sloveniji, v skupnem obsegu 3785 ur, kar je za 10 odstotkov manj kot v letu 2017. Skupno smo zabeležili 560 udeležb na različnih oblikah izpopolnjevanja in usposabljanja, kar je 17 odstotkov manj kot v letu 2017. Uspešni smo bili tudi pri prenosu znanja, kjer smo opravili 185 ur internega usposabljanja za 37 sodelavcev za uporabo programa Excel (začetni in nadaljevalni interni tečaj). Nadaljevali smo tudi z aktivnostmi na področju razvoja kadrov. Pripravili smo Dan dosežkov NUK, predstavitev desetih dosežkov zaposlenih, ki so jih nominirali sodelavci. Dogodka se je udeležilo in ga pozitivno ocenilo 93 sodelavcev. T a b e l a 51: U d e l e ž b a z a p o s l e n i h v n e f o r m a l n e m i z o b r a ž e v a n j u v l e t u 2 0 1 8 izobraževalna oblika trajanje (ure) št. udeležb strokovno izpopolnjevanje za začetnike v stroki 296 22 bibliotekarski izpiti 6 1 izobraževanje za delo v sistemu COBISS v izvedbi IZUM-a 535 56 permanentno izobraževanje v izvedbi NUK-a 857 147 konference in posvetovanja v Sloveniji 733 69 predstavitve in strokovni dogodki 104 42 konzervatorsko-restavratorske izobraževalne teme 115 12 tečaji s področja informatike 109 14 izobraževanje s področja upravljanja knjižnice 92 12 95 s t r a n

različne delavnice 145 30 interno usposabljanje (razvoj kadrov in strategija NUK) 512 114 izobraževanje mentorjev za praktično usposabljanje dijakov in študentov pri delodajalcu 96 4 interni prenos znanja med zaposlenimi (EXCEL) 185 37 SKUPAJ 3.785 560 1 9. 6 I INVESTICIJSKO VZDRŽEVANJE V letu 2018 smo načrtovali nadaljevanje energetske sanacije Plečnikove stavbe na Turjaški. Predvidena je bila nadaljnja obnova oken, nujna obnova oddelkov oziroma delov stavbe, nakup najnujnejše opreme za delo ter nabava knjižničnih regalov v prostem delu skladišča na Leskoškovi. Vsa investicijska in vzdrževalna dela smo izvajali v skladu s prioritetami in razpoložljivimi sredstvi. Načrt investicij v stavbo in opremo smo izpolnili v višini 26 odstotkov načrtovanih sredstev. Del načrtovanih sredstev za izvedbo gradbeno-obrtniških del je zaradi narave izvedenih del v skladu z računovodskimi pravili knjižen med stroške investicijskega vzdrževanja (podrobnejši podatki so v tretjem delu poročila, poglavje 1.2 Investicijska vlaganja). Poudariti je treba, da redno financiranje ne omogoča izvedbe predvidenih investicijskih del, je pa Ministrstvo za kulturo v letu 2018 zagotovilo namenska sredstva za nabavo knjižnih polic in pohodni podest za dvovišinsko postavitev gradiva v višini 73.000 EUR za skladišče na Leskoškovi 12. Poleg nabave najnujnejše opreme in sanacije računalniške učilnice smo izvajali obsežnejša tekoča vzdrževalna dela, da bi objekt ohranjali v ustreznem stanju za opravljanje dejavnosti (vzdrževalna dela na stavbnem pohištvu, slikopleskarska dela, popravila pohištva, gradbeno-obrtniška dela, elektrotehnična dela ter strojna servisna dela). Glede energetske sanacije je bil NUK vključen v pilotski projekt javno-zasebnega partnerstva, a je njegova izvedba preložena v leto 2019. 1 9. 7 I DELOVANJE SLUŽBE ZA INFORMACIJSKO-KOMUNIKACIJSKO PODPORO V okviru razpoložljivih finančnih možnosti smo zagotavljali pogoje za dolgoročno nemoteno delovanje računalniške infrastrukture, nujne za delovanje služb in servisov NUK, še posebej za razvoj in vzdrževanje omrežja in strežnikov, za poslovno-informacijski sistem in digitalno knjižnico. Za zanesljivo delovanje računalniškega centra je še posebej pomembno vzdrževanje sistemske programske opreme in zaščita omrežja pred napadi z interneta in virusi. Kompleksno omrežje zahteva precej sodelovanja zunanjih izvajalcev, saj lahko le tako zagotovimo stalno razpoložljivost svojih servisov uporabnikom. Zato imamo podpisane vzdrževalne pogodbe za preventivne mesečne preglede delovnih postaj ter brezhibno delovanje strežnikov in druge infrastrukture. 1 9. 8 RAZVOJ SPLETNIH STRANI NUK Spletno mesto smo redno dopolnjevali z aktualnimi novicami o dogodkih, razstavah in storitvah kot tudi o zbirkah in gradivu NUK (približno 150 objav in vsebinskih posodobitev). Predstavitev vsebin prilagajamo obstoječim statističnim podatkom o uporabi posameznih podstrani in storitev ter glede na komunikacijski načrt. Odprli smo novo rubriko Kje so naše knjige?, kjer so predstavljena gradiva iz zbirke NUK, ki gostujejo na razstavah po Sloveniji in v tujini. V letu 2018 smo pripravili deset promocijskih kratkih filmov, ki so dostopni prek spletne strani NUK, Digitalne knjižnice Slovenije oziroma Youtube kanala NUK. Spletno podobo dopolnjujemo tudi z vsakodnevnim objavljanjem na družbenih omrežjih Facebook, Twitter in Instagram. Statistiko uporabe spletne strani smo spremljali s spletno aplikacijo Google Analytics. Največji obisk, ki je sicer skozi celo leto enakomeren, smo zabeležili v januarju in novembru, najnižji pa v juliju. 96 s t r a n

Najpogosteje uporabljene iskalne fraze so bile podobne kot v preteklih letih:»nuk«,»narodna in univerzitetna knjižnica«,»mrežnik«,»nuk ljubljana«. T a b e l a 52: N a j b o l j o b i s k a n e s t r a n i s p l e t n e g a m e s t a w w w. n u k. u n i - l j. s i v l e t u 2 0 1 8 1 Vstopna stran 2 Delovni čas 3 Zasedenost čitalnice 4 Katalogi 5 CIP 6 Obvezni izvod 7 Angleška stran NUK 8 Izobraževanje za knjižničarje 9 Bibliotekarski izpiti 10 Prosta delovna mesta V letu 2018 je spletno stran NUK obiskalo 64.221 obiskovalcev, ki so skupaj opravili 178.620 obiskov in odprli 410.082 strani. Povprečni obisk je trajal štiri minute in 8 sekund z 2,3 ogledanih strani. S l i k a 9 : G o o g l e A n a l y t i c s s t a t i s t i k a o b i s k a s p l e t n i h s t r a n i N U K v l e t u 2 0 1 8 Obisk spletnih strani je v letu 2018 ostal na ravni prejšnjih let. V spremenjeni informacijski krajini in vedno večjem dosegu ter uspehu objav na družbenih omrežjih lahko rečemo, da spletna stran uspešno opravlja nalogo izhodišča in temelja spletne podobe NUK. Število obiskov prek pametnih telefonov in tabličnih računalnikov še naprej ostaja visoko. Večina obiskovalcev prihaja na spletno stran iz Slovenije, 9000 obiskov pa smo zabeležili tudi iz tujine, zlasti iz Hrvaške (1100 obiskovalcev), ZDA (1100), Italije (850), Nemčije in Francije. 1 9. 9 I NOTRANJA REVIZIJA POSLOVANJA NUK je kot posredni proračunski uporabnik v skladu z Zakonom o javnih financah (Ur. list RS, št. 79/99 s spremembami in dopolnitvami) in Pravilnikom o usmeritvah za usklajeno delovanje sistema notranjega nadzora javnih financ (Ur. list RS, št. 72/02) zavezan k izvedbi notranje revizije poslovanja. Namen izvajanja notranjega revidiranja je zagotoviti neodvisno in nepristransko svetovanje vodstvu javnega zavoda za boljše obvladovanje tveganj ter izvajanje notranjih kontrol in postopkov pri upravljanju s sredstvi zavoda. 97 s t r a n

V skladu s Programom dela smo tako v letu 2018 izvedli notranjo revizijo s področja delovanja informacijskega sistema NUK, in sicer je bil v okviru Strateškega načrta informatike opravljen pregled strategije varnosti informacijskega sistema. Revizijsko poročilo je izdelano v skladu s standardi ITAF. Namen opravljenih postopkov je bil pregledati strategijo varnosti informacijskega sistema glede na dobro prakso po COBIT 5 in standardu SIST EN ISO / IEC 27002:2017 ter podati priporočila v primeru ugotovljenih odstopanj vsebine dokumentov od dobre prakse po posameznih področjih. Revizijo je opravilo podjetje Cepris d. o. o., Center za pravno informatiko in svetovanje, posredništvo, raziskovanje, storitve in izobraževanje iz Maribora, v njegovem imenu pa dr. Boštjan Kežmah, aktivni preizkušeni revizor informacijskih sistemov. 2 0 P R O J E K T I I N P R O J E K T N E N A L O G E, F I N A N C I R A N E I Z V E N R E D N E D E J A V N O S T I N U K 2 0. 1 I PROJEKTI, SOFINANCIRANI IZ EVROPSKIH SREDSTEV Rise of Literacy in Europe Thematic Collection / Tematska zbirka Razvoj pismenosti v Evropi Financer: EK - Innovation and Networks Executive Agency (INEA), program CEF TELECOM - CEF-TC- 2016-3 Europeana; TENtec 2016-EU-IA-0093 Koordinator: NUK; vodja projekta: dr. Renata Šolar Čas izvajanja: 1. 9. 2017 28. 2. 2019 Cilj projekta je prikaz razvoja pismenosti v Evropi na osnovi bogatega pisnega gradiva, ki ga je prispevalo dvanajst evropskih nacionalnih knjižnic. Digitalizirano gradivo obsega reprezentativna dela v različnih evropskih jezikih, kot so srednjeveški rokopisi od 4. do 15. stoletja, tiskane knjige od zgodnjega 16. stoletja do konca 19. stoletja ter revije in časopisi od 18. do sredine 20. stoletja. Vključeni so jezikovni in drugi priročniki (slovnice, slovarji, učbeniki, potopisi, otroške knjige), ki prikazujejo pismenost različnih družbenih slojev. Posebna tematska zbirka v digitalni knjižnici Europeana bo oblikovana kot vstopna točka za iskanje, za virtualne razstave ter za potrebe izobraževanja. Po zaključku projekta bo javnosti na voljo približno 1500 rokopisov, 2600 knjig in drugega tiskanega gradiva (brošure, razglednice, letaki) in več kot 200.000 strani časopisov in revij. V projektu poleg Fundacije Europeana sodeluje 12 partnerjev, koordinator projekta pa je NUK. Financial literacy through public libraries (FINLIT) Financer: EK - Erasmus+. Cooperation for innovation and the exchange of good practices Nosilec: Information Society Development Foundation, Varšava, Poljska; partnerji: NUK (dr. Alenka Kavčič-Čolić), Global Libraries Bulgaria Foundation, Sofija, Bolgarija, Biblioteca Judeteana Ovid Densusianu Hunedoara, Bukarešta, Rumunija. Čas izvajanja: 1. 12. 2018 31. 5. 2021 Namen projekta je dvig finančne pismenosti odraslih v štirih državah Srednje in Vzhodne Evrope s pomočjo izobraževalnih programov splošnih knjižnic za finančno opismenjevanje knjižničarjev in odraslih uporabnikov knjižnic. 2 0. 2 I PROJEKTNE NALOGE Širjenje slovenske besede med Slovenci po svetu z izposojo slovenskega leposlovja v elektronski obliki Financer: Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu delno sofinanciranje Vodja projektne naloge: Irena Sešek Izvajalci iz NUK: Irena Sešek, Srečko Bončina, Helena Janežič Čas izvajanja: 1. 1. 2018 31. 12. 2018 98 s t r a n

V letu 2018 smo pridobili sredstva v višini 1000 EUR. Namenili smo jih za nakup 69 novih naslovov e- knjig na portalu Biblos. Hkrati smo uspešno predstavljali ponudbo brezplačnega vpisa v NUK Slovencem izven meja Slovenije na srečanjih z njimi ter ob obiskih njihovih skupnosti. V NUK smo brezplačno na novo vpisali 11 članov iz Argentine, Avstralije, Združenih držav Amerike, Kanade ter iz držav nekdanje Jugoslavije, ki si lahko izposojajo in berejo slovenske e-knjige na svojih računalnikih, bralnikih in drugih elektronskih napravah. 2 0. 3 I PROJEKTI, KI SO BILI V LETU 2018 PRIJAVLJENI NA SLOVENSKE IN MEDNARODNE RAZPISE V letu 2018 smo spremljali domače in tuje razpise za sofinanciranje raziskovalno-razvojnih projektov in drugih aktivnosti knjižnice, tako razpise Evropske komisije iz finančne perspektive 2014 2020 (Obzorja 2020 za raziskovalno dejavnost, Ustvarjalna Evropa za kulturo in Erasmus+ za izobraževanje, razpise strukturnih in kohezijskih skladov) kot tudi razpise različnih slovenskih ministrstev, agencij in Službe Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko. V sodelovanju s partnerji oziroma samostojno smo pripravili in oddali šest projektnih predlogov, od katerih je bil eden sprejet, eden zavrnjen, za štiri pa bodo rezultati znani v drugi polovici leta 2019: Implementacija sodobnih organizacijskih oblik knjižnic v stavbah kulturne dediščine ARRS - Javni razpis za (so)financiranje raziskovalnih projektov za leto 2019 Raziskovalni temeljni projekt Nosilec: Fakulteta za arhitekturo UL; partnerja: NUK, Fakulteta za elektrotehniko UL Razvoj multifunkcionalnih polisaharidnih kompozitnih nanodelcev za razkislinjenje, izboljšanje trdnosti in preprečevanje mikrobiološkega napada zgodovinskih artefaktov na osnovi celuloze ARRS - Javni razpis za (so)financiranje raziskovalnih projektov za leto 2019 ARRS Raziskovalni temeljni projekt Nosilec: Fakulteta za strojništvo UM; partner NUK Korozivni zeleni bakrovi pigmenti: študije in prezervacija kulturne dediščine ARRS - Javni razpis za (so)financiranje raziskovalnih projektov za leto 2019 Raziskovalni temeljni projekt Nosilec: NUK; partnerji: Javni zavod RS za varstvo kulturne dediščine, Kemijski inštitut, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo UL EODOPEN - ebooks-on-demand-network Opening Publications for European Netizens, ki je bil oddan 18. januarja 2018 na razpis evropskega programa Ustvarjalna Evropa, je bil zavrnjen. Konzorcij projekta, ki ga je koordinirala Univerza v Innsbrucku, je upoštevajoč oceno, ki jo je prejel septembra 2018, ponovno pripravil nov projektni predlog na evropski razpis Ustvarjalna Evropa in ga oddal 11. decembra 2018. Rezultati bodo znani sredi leta 2019. New Europeana Common Culture (2018 CEF Telecom Call - Europeana - CEF-TC-2018-1). Nosilec: Europeana Foundation Projekt je bil sprejet in bo trajal od 1. 1. 2019 30. 6. 2020. Cilj projekta je razviti usklajeno in harmonizirano okolje za nacionalne agregatorje, izboljšati metapodatke ter povečati uporabo vsebin v Europeani. Transnational Researcher Use of Web ARCives (TRUeWARC) Evropski program COST Nosilec: Aarhus University Projekt je bil zavrnjen. 99 s t r a n

P O R O Č I L O O R E A L I Z A C I J I K L J U Č N I H K A Z A L N I K O V P R O G R A M A I. PROGRAM STROKOVNEGA DELA KNJIŽNICE Ključni kazalniki programskih sklopov DOSEŽENO 2018 1.a Nakup knjižničnega gradiva v fizični obliki 1.760 enot 1.168 1.b Nakup e-virov 44 enot 44 enot 2. Nakup slovenike za zamenjavo s tujimi knjižnicami 730 enot 452 enot 3. Izvajanje Zakona o obveznem izvodu dotok kosov gradiva: 140.000 dotok kosov gradiva: 133.534 4. Inventarizacija in bibliografska obdelava knjižničnega gradiva novi zapisi: 12.570 zapisi za SB: 20.850 novi zapisi: 17.854 zapisi za SB: 22.432 5. Zagotavljanje bibliografske kontrole CIP zapisi: 7.200 številke mednarodne bibliografske kontrole: 9.630 CIP zapisi: 6.908 številke mednarodne bibliografske kontrole: 8.548 6. Ohranjanje knjižničnega gradiva razkislinjenje: 1.500 kg razkislinjenje: 868 kg 7. Izposoja knjižničnega gradiva, posredovanje informacij in delo z uporabniki 8. Digitalizacija knjižničnega gradiva in delovanje digitalne knjižnice 109.050 izposoj 111.424 izposoj 278.736 skenogramov 349.659 skenogramov 9. Raziskovalna in razvojna dejavnost zagotavljanje strokovnih osnov za knjižnično javno službo 10. Koordinacija posebnih nalog osrednjih območnih knjižnic statistični pregled dejavnosti OOK Strategija trajnega ohranjanja in omogočanja dostopnosti do zapisov na nosilcih z omejeno obstojnostjo Strokovna priporočila in standardi za splošne knjižnice Poročilo o doseganju Standardov za splošne knjižnice 2005 2017 Raziskava slovenskih specialnih knjižnic Strokovni standardi za specialne knjižnice Priročnik A. Bagarič Identifikacija in bibliografski opis glasbenih virov Poročilo o dejavnosti osrednjih območnih knjižnic (OOK): izvajanje posebnih nalog v obdobju 20142016; statistični pregledi po območjih organizacija usposabljanj: 4 priprava strokovnih izhodišč: 2 sodelovanje v skupnih projektih: 4 organizacija usposabljanj: 5 priprava strokovnih izhodišč: 1 sodelovanje v skupnih projektih: 8 100 s t r a n

I. PROGRAM STROKOVNEGA DELA KNJIŽNICE Ključni kazalniki programskih sklopov DOSEŽENO 2018 11. Dejavnost v nacionalnem vzajemnem bibliografskem sistemu 12. Dejavnost na področju knjižničnega sistema Univerze v Ljubljani 13. Dejavnost nacionalnega agregatorja e-vsebin s področja kulture 1 priročnik / navodila za katalogizacijo zagotavljanje pogojev za študij in raziskovalno delo na UL posredovanje 10 metapodatkovnih zbirk v mednarodne repozitorije v pripravi doseženo doseženo 14. Založniška dejavnost 7 naslovov spletnih publikacij 11 naslovov spletnih publikacij 15. Izobraževalna dejavnost 1.148 udeležencev 1.346 udeležencev 16. Predstavitvena in promocijska dejavnost 3 lastne razstave 3 lastne razstave 17. Mednarodna dejavnost ohranitev članstva v pomembnih mednarodnih inštitucijah doseženo 18. Druge dejavnosti - dejavnost ZBDS prostorska in tehnična podpora doseženo - dejavnost konzorcija COSEC ohranjanje obstoječega obsega naročil doseženo II. VODENJE IN POGOJI DELOVANJA 19. Vodenje poslovanja NUK (organizacija in drugo splošno delo, vzdrževanje računalniškega sistema, izobraževanje zaposlenih...) znižanje povprečne starosti zaposlenih zmanjšanje verjetnosti izpada delovanja računalniškega sistema nadaljevanje energetske sanacije objekta doseženo v manjši meri doseženo ni doseženo 101 s t r a n

I I I P O G O J I D E L O V A N J A K N J I Ž N I C E I N O C E N A I Z V E D E N E G A P R O G R A M A 1 I P O G O J I D E L O VA N J A K N J I Ž N I C E 1. 1 I KADRI KNJIŽNICE IN NJIHOV RAZVOJ Na dan 31. 12. 2018 je bilo v NUK zaposlenih 144 oseb (141,25 EPZ): - 132 delavcev za izvajanje rednega programa (129,5 EPZ), - 2 delavca za projektno delo šolskih knjižnic v letu 2018 (2,0 EPZ), - 9 delavcev na osnovi posebne pogodbe o zaposlitvi za izvajanje programa javnih del (8,75 EPZ), - 1 delavka na osnovi pogodbe z Javnim skladom RS za kulturne dejavnosti (1,0 EPZ). Izobrazbena struktura zaposlenih, ki jih je financiralo Ministrstvo za kulturo: - 9 zaposlenih z doktoratom znanosti (raven 8/2), - 11 zaposlenih z magisterijem znanosti (raven 8/1), - 73 zaposlenih z univerzitetno izobrazbo (raven 7), - 4 zaposleni z visokošolsko strokovno izobrazbo (raven 7/1), - 13 zaposlenih z višjo strokovno oziroma višješolsko izobrazbo (raven 6/1), - 17 zaposlenih s štiriletno srednjo izobrazbo (raven 5), - 5 zaposlenih z manj kot štiriletno srednjo izobrazbo (raven 3 4). Izobrazbena struktura delavcev, ki so bili na dan 31. 12. 2018 zaposleni v programu javnih del in na projektnih nalogah: - 2 zaposlena s srednješolsko izobrazbo (raven 5), - 9 zaposlenih z visoko strokovno izobrazbo (raven 7), - 1 zaposleni z doktoratom znanosti (raven 8/2). Med letom je delovno razmerje prekinilo 25 sodelavcev: trije sporazumno zaradi upokojitve, dva zaradi sporazumne odpovedi delovnega razmerja, eden z mirovanjem pravice delovnega razmerja, štirje zaradi zaključka projektnega dela in petnajst zaradi zaključka dela v programu javnih del. V letu 2018 smo zaposlili 25 sodelavcev: - šest nadomestnih zaposlitev: trije bibliotekarji (Služba za razvoj in upravljanje digitalne knjižnice, BRIIC, Kartografska in slikovna zbirka), Računovodja VI, Strokovni sodelavec V (Služba za razvoj in upravljanje digitalne knjižnice) in Informatik VII/1 (Služba za informacijsko-komunikacijsko podporo), - tri sodelavce za določen čas za izvajanje projektnega dela (Projekt šolskih knjižnic in projekt Razvoj pismenosti v Evropi) - eno sodelavko v programu»pridobivanje dodatnih znanj za mlade na področju kulturnih dejavnosti«, ki ga je sofinanciral Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, - petnajst sodelavcev po programu javnih del pomoč v knjižnici (skupaj 8,75 EPZ): v Službi za razvoj in upravljanje digitalne knjižnice, Zbirki drobnega tiska in sive literature, Zbirki serijskih publikacij, Enoti posebnih zbirk knjižničnega gradiva, BRIIC, Centru za razvoj knjižnic, Službi za izposojo in posredovanje knjižničnega gradiva. Bibliotekarski izpit je opravil en zaposleni, štirje so pridobili strokovni naziv (eden naziv samostojni bibliotekar, trije naziv višji bibliotekar). Na podlagi Pravilnika ARRS o raziskovalnih nazivih je imelo 16 102 s t r a n

zaposlenih raziskovalni naziv. Dve sodelavki sta se odločili za sodelovanje v raziskovalni skupini kot strokovni sodelavki in raziskovalnega naziva nista obnovili. Izvajali smo praktično usposabljanje in mentorstvo za - dijaka srednje šole Šolski center Kranj, 3-letna smer računalnikar (924 ur), - študenta 3. letnika Oddelka za bibliotekarstvo, informacijska znanost in knjigarstvo FF UL (120 ur), - dva dijaka Gimnazije Vič za pripravo na svetovno tekmovanje iz kemije (100 ur), - študenta 3. letnika Fakultete za računalništvo in informatiko UL (360 ur), - tri študente Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo UL (750 ur). Zaposleni so se udeležili različnih oblik izobraževanja, ki so potekala v Sloveniji, v obsegu 3785 ur, kar je za 10 odstotkov manj kot v predhodnem letu. Skupno smo zabeležili 560 udeležb na različnih oblikah usposabljanja, kar je za 17 odstotkov manj kot v letu 2017. Na preventivni zdravstveni pregled smo napotili 21 zaposlenih. 1. 2 I INVESTICIJSKA VLAGANJA Načrt investicij, investicijskega vzdrževanja, nakupa opreme in drobnega inventarja za leto 2018 je bil pripravljen na podlagi naslednjih izhodišč: 1. Energetska sanacija objekta: za energetsko sanacijo stavbe je bil že leta 2010 izdelan energetski pregled in načrt sanacije, v letu 2016 pa je MK izdelalo nov razširjeni energetski pregled ter uvrstilo NUK v pilotni projekt za pridobitev evropskih sredstev. Izvedba aktivnosti se zamika, predvidoma se bodo odvijale v letu 2019. Na podlagi energetskih pregledov ugotavljamo, da so steklene površine v stavbi problematične z vidika energetske učinkovitosti in bi jih bilo treba zamenjati oziroma okna restavrirati. V letih 2013 2016 smo izvedli obnovo 266 in popravilo 29 najbolj dotrajanih oken. Za izvedbo v naslednjih letih ostane še 435 notranjih in zunanjih lesenih oken različnih dimenzij in tipov. Prioritete za izvedbo sanacije so določene na podlagi dosežene dejanske energetske učinkovitosti po posameznih prostorih in dotrajanosti samih oken. 2. Obnova oddelkov oziroma delov objekta, ki niso ustrezno urejeni za opravljanje dejavnosti oziroma jih je treba sanirati zaradi varnostnih predpisov ali dotrajanosti. 3. Povečanje kapacitet za hranjenje arhivskega obveznega izvoda v skladišču na Leskoškovi cesti 12 za obdobje 2018 2025. 4. Ureditev področja in kapacitet za dostope in delo uporabnikov. 5. Plečnikov NUK je arhitekturni spomenik, ki je v intenzivni uporabi in zahteva strokovno vzdrževanje. Pri vlaganjih v IKT opremo se zaradi omejenih sredstev srečujemo s težavami, saj se zaradi zastarelosti povečujejo stroški vzdrževanja in obremenitev zaposlenih zaradi odpravljanja napak ob okvarah. Težave, s katerimi se soočamo, so zlasti pomanjkanje prostih kapacitet diskovnih polj ter delovanje mrežne opreme, za kar smo v letu 2018 lahko namenili le del skromno odmerjenih lastnih sredstev. Izvedli smo nujne dopolnitve sistemske programske opreme, nadgradnjo brezžičnega omrežja ter najnujnejše zamenjave delovnih postaj. V teku leta se je pokazala nujna, čeprav nenačrtovana potreba po nadgradnji infrastrukture CINUK. Ob zamenjavi strežnikov NUK ter tudi zaradi pogodbenih obveznosti v okviru tržne dejavnosti smo morali nadgraditi sistem napajanja in dodati hitrejše 10 GB povezave. Skupaj smo v letu 2018 za vse investicije porabili 205.244 EUR, za investicijsko vzdrževanje na stavbi, ki je skladno z računovodskimi pravili knjiženo kot strošek, pa 4.584 EUR. Načrt investicijskih vlaganj smo v letu 2018 izpolnili v višini 26 odstotkov načrtovanih sredstev, kar je 6 odstotkov manj kot v letu 2017. Poudariti je treba, da redno financiranje investicijske dejavnosti s strani MK ne omogoča izvedbe 103 s t r a n

NUK LETNO POROČILO 2018 načrtovanih oziroma predvidenih del. V letu 2018 je MK zagotovilo namenska sredstva za nabavo knjižnih polic in izvedbo pohodnega podesta v višini 73.000 EUR na Leskoškovi 12, zato je realizacija preostalih investicijskih del bila odvisna od vlaganja lastnih sredstev. Po vključitvi v pilotni projekt Ministrstvo za kulturo tudi ni financiralo nadaljevanja energetske sanacije po načrtu NUK. Investicije v objekt in opremo smo realizirali v višini 109.403 EUR ali 26 odstotkov načrta za leto 2018. Poleg sanacije računalniške učilnice ter nabave in namestitve knjižnih regalov na Leskoškovi 12, smo nabavili nekaj knjižničnih regalov na Turjaški ter najnujnejšo opremo, ki je potrebna za izvajanje dejavnosti. Za nakup različne računalniške strojne in programske opreme smo porabili 95.841 EUR, kar je zgolj 25 odstotkov načrtovane porabe in 22 odstotkov manj kot v letu 2017. Tako imamo v podatkovnem centru v uporabi še zmeraj tudi opremo, ki predstavlja resno grožnjo neprekinjenemu delovanju sistemov, ker je ključnega pomena za povezavo strežnikov od diskovnih polj. Z lastnimi sredstvi smo izvedli nadgradnjo infrastrukture CINUK. Tabela 53: Načrtovane in uresničene investicije v letu 2018 (Viri za investicije: lastna sredstva, sredstva Ministrstva za kulturo) A. Investicije v objekte in opremo 1. Prioriteta 1. Energetska sanacija stavbe Sanacija oken 2. Druge investicije v objekt Sanacija računalniške učilnice, gradbeno-obrtniška dela na stavbi, ureditev področij za delo z uporabniki Obnova elektroinstalacij Dodatni knjižnični regali skupaj z izvedbo pohodnega podesta na lokaciji Leskoškova 3. Pisarniška oprema in police Pisarniški stoli, mize, omare, predalniki Nabava knjižničnih regalov na Turjaški Ureditev informacijskega središča 4. Druga oprema (naprave, aparati) Naprava za perforiranje, naprava za žlebljenje kartona, higrometer, vozički za prevoz gradiva, zamenjava okvarjenih klimatskih naprav 5. Drobni inventar 2. Prioriteta 1. Energetska sanacija stavbe Sanacija oken 2. Druge investicije Sistem elektronskih ključavnic v garderobi B. Investicije na področju informatike 1. Zamenjava strežnikov 2. Menjava diskovnih polj z zrcaljenjem 3. Zamenjava SAN stikal 4. Tablice, prenosniki, tiskalniki 5. Delovne postaje za zaposlene načrt v EUR 419.000 339.000 165.000 165.000 90.000 10.000 poraba v EUR 109.403 109.403 0 0 91.148 17.059 realizacija 26 % 32 % 0 0 101 % 171 % 7.000 607 9% 73.000 73.482 101 % 68.000 13.000 15.000 40.000 15.000 14.131 4.186 9.945 0 1.358 21 % 32 % 66 % 0 9% 15.000 1.358 9% 1.000 2.766 277 % 80.000 40.000 40.000 40.000 40.000 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 383.000 19.000 150.000 85.000 7.500 45.000 95.841 30.431 0 0 11.267 20.590 25 % 160 % 0 0 150 % 46 % 104 s t r a n

6. Podvojena povezava v internet 51.000 0 0 7. Nadzor nad delovanjem omrežja 12.000 3.987 33 % 8. Drobna licenčna oprema in spletna potrdila 13.500 3.768 28 % 9. Nadgradnja infrastrukture CINUK 0 23.516 10. Nadgradnja WIFI omrežja 0 2.282 INVESTICIJE SKUPAJ (A+B) 802.000 205.244 26 % T a b e l a 54: N a k u p i n f o r m a c i j s k o k o m u n i k a c i j s k e o p r e m e v l e t u 2 0 1 8 vrsta opreme št. enot poraba v EUR zamenjava strežnikov 2 30.431 tablice, prenosniki, povečevalna lupa, tiskalnik 9 11.267 delovne postaje za zaposlene 20 20.590 nadzor nad delovanjem omrežja 1 3.987 drobna licenčna oprema in spletna potrdila 2 3.768 nadgradnja infrastrukture CINUK 1 23.516 nadgradnja WIFI omrežja 1 2.282 SKUPAJ 95.841 T a b e l a 55: S t r o š k i i n v e s t i c i j s k e g a v z d r ž e v a n j a v l e t u 2 0 1 8 investicijska vzdrževalna dela poraba v EUR gradbeno-obrtniška dela na stavbi 4.584 1. 3 I PROJEKT NUK II V LETU 2018 Knjižnica si je aktivno prizadevala za pridobivanje podpore nadaljevanju projekta. Poleg podpore odločevalcev je skušala pridobivati podporo med uglednimi posamezniki, ki verjamejo v potrebnost knjižnice in bodo pripravljeni zastaviti svojo besedo zanjo. Pripravili smo komunikacijski načrt za pridobivanje podpore pri različnih javnostih. Prošnjo za podporo smo naslovili tudi na vse politične stranke, ki so kandidirale na parlamentarnih volitvah v letu 2018. Po nastopu nove vlade smo v smeri rešitve te problematike vzpostavljali dialog na obeh pristojnih ministrstvih. Sodelovali smo na okrogli mizi v okviru projekta VIZIJE SO in pri pripravi tematskega sklopa, posvečenega NUK 2 v reviji Outsider. V letu 2019 nadaljujemo z aktivnostmi tako v dialogu z odločevalci kot tudi pri pridobivanju podpore v širši javnosti. Kratkoročni cilj je nadaljevanje priprave dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja in odpiranje možnosti za vključitev gradnje knjižnice v naslednjo finančno perspektivo. 105 s t r a n

2 I O C E N A I Z V E D E N E G A P R O G R A M A 2. 1 I OCENA URESNIČITVE CILJEV NA PODROČJU STROKOVNE DEJAVNOSTI KNJIŽNICE 2.1.1 I N a b a v a, b i b l i o g r a f s k a o b d e l a v a i n o h r a n j a n j e k n j i ž n i č n e g a g r a d i v a NUK nacionalno zbirko gradi predvsem z obveznimi izvodi. Sloveniko objavljeno v tujini pridobiva z nakupi, zamenami in darovi. Poleg izgradnje, bibliografske obdelave, ohranjanja in promocije nacionalne zbirke, zagotavlja tudi konzorcijski nakup licenčnih e-virov in nabavlja temeljno znanstveno literaturo. V letu 2018 smo prejeli 133.534 fizičnih enot obveznih izvodov gradiva, količino, ki je v okvirih večletnega poprečja. Zamenjava je potekala s 64 knjižnicami. Uresničili smo 55 odstotkov načrtovanega nakupa slovenike (knjig), objavljene v tujini. Te smo nabavljali tudi s pomočjo zamene in z darovi. Za nakup vseh vrst gradiva slovenike smo porabili 15 odstotkov vseh sredstev Ministrstva za kulturo, namenjenih nakupu literature. V letu 2018 smo v okviru konzorcija kupili 90 odstotkov vseh licenčnih e-virov in tako dosegli načrtovane cilje na področju pridobivanja e-virov. Ohranili smo delež sredstev za nakup e-virov v primerjavi z nakupom tiskanih virov na ravni prejšnjega leta. Za nakup e- virov smo uporabili sredstva, ki jih je za nakup literature zagotavljalo Ministrstvo za kulturo, namenska sredstva ARRS pridobljena na razpisu, sredstva partnerjev na osnovi sklenjene konzorcijske pogodbe, del sredstev, pridobljenih po pogodbi z Univerzo v Ljubljani od vpisnin študentov ter projektna sredstva. Uresničili smo 61 odstotkov načrtovanega nakupa tujih monografij, načrt nakupa temeljne tuje strokovne in znanstvene periodike je bil presežen. Zbiranje tiskanih in zajemanje spletnih publikacij slovenike je potekalo v skladu z letnim načrtom. Prav tako distribucija obveznega izvoda drugim knjižnicam ter sodelovanje z osrednjimi območnimi knjižnicami in UKM. Za vzdrževanje in širjenje sodelovanja z založniki smo se udeležili 6. tematske konference knjižnih založnikov in knjigotržcev z naslovom Čas je za višjo prestavo in 16. kongresa Knjiga na Slovenskem z naslovom Skupaj ustvarjamo že 25 let, Dnevov slovenske knjige in Slovenskega knjižnega sejma. S posebnim dogodkom v okviru festivala Objavljam, torej sem v NUK smo obeležili obletnico zbiranja obveznega izvoda na Slovenskem. Z namenom čim bolj popolnega zajema obveznega izvoda smo redno izvajali reklamacije in organizirali štiri seminarje za založnike. Podatke o slovenski založniški produkciji objavlja NUK vsako leto spomladi (začasni podatki) in jeseni (končni podatki) za predhodno leto (http://cezar.nuk.uni-lj.si/slo_knjiga/index.php). Večina novo pridobljenega gradiva je bila sproti obdelana. Načrtovani retrospektivni vnos bibliografskih zapisov o gradivu posebnih knjižničnih zbirk v nacionalni vzajemni bibliografski sistem je bil presežen. Zmanjšali smo število nepovezanih bibliografskih zapisov (za 3491 zapisov). Nadaljevali smo z intenzivno katalogizacijo knjig za retrospektivno slovensko nacionalno bibliografijo 1900 1945. V letu 2018 je bilo redigiranih 2716 bibliografskih zapisov in na novo kreiranih 62 zapisov. NUK je v bazo COBIB prispeval 12 odstotkov vseh zapisov. Ob koncu leta 2018 je knjižnična zbirka NUK obsegala 2.865.767 inventarnih enot gradiva (2017: 2.837.066). V letu 2018 smo prek portala SVAROG začeli zbirati tudi e-zvočne posnetke. Aktivno smo sodelovali v mednarodnih organizacijah s področja bibliografske kontrole. Z mednarodnimi identifikatorji je bilo opremljenih približno 87 odstotkov publikacij, dostopnih na slovenskem knjižnem trgu. Pogoji hranjenja gradiva (predvsem arhivskih izvodov monografskih publikacij) so se izboljševali zaradi sistematičnega pregledovanja, čiščenja, popravil ter zaščite gradiva s kakovostno zaščitno opremo. Pomembna aktivnost ohranjanja je zaščita gradiva pri razstavni dejavnosti NUK. Strategija 106 s t r a n

dolgotrajnega ohranjanja gradiva na nosilcih z omejeno obstojnostjo je bila končana januarja 2018. Delo se nadaljevalo s pripravo akcijskega načrta uresničevanja Strategije. Projekt masovnega razkislinjenja se je nadaljeval tudi v letu 2018, prav tako digitalizacija ogroženega gradiva. Konservatorski in restavratorski posegi so bili izvajani na arhivskih izvodih monografskega gradiva, ki je bilo izbrano za masovno razkislinjenje. Knjigoveška dela smo tudi v letu 2018 deloma opravljali s pomočjo zunanjih izvajalcev. Izvedeni program na področju nabave, bibliografske obdelave in ohranjanja knjižničnega gradiva v letu 2018 ocenjujemo kot kakovosten po vsebini, po obsegu ustrezen glede na razpoložljive vire. Izvajanje nalog ocenjujemo kot učinkovito. 2. 1. 2 I U p o r a b n i š k e s t o r i t v e Na področju uporabniških storitev se NUK zaradi omejitev knjižničnega prostora osredotoča na razvoj ponudbe elektronskih virov in storitev v virtualnem okolju, v okviru možnosti pa skuša uporabnikom omogočiti čim bolj enostaven dostop do klasičnih informacijskih virov in tudi prijetno počutje v prostorih knjižnice. Za leto 2018 zastavljeni cilji so bili skoraj v celoti uresničeni, z izjemo povečanja števila študijskih mest in mest za skupinsko delo, za kar bodo potrebne obsežnejše spremembe v ponudbi uporabniških storitev in prostorov v pritličnem delu knjižnične stavbe. Pri uvajanju novih storitev in posodabljanju obstoječih smo bili posebej pozorni na to, da so prilagojene tudi uporabnikom s posebnimi potrebami. Letni cilji, zastavljeni v povezavi s ponudbo elektronskih virov in storitev, so bili uresničeni. Število dostopnih e-virov se je povečalo, za njihovo učinkovito izrabo sta bila uporabnikom na voljo sodobno orodje za odkrivanje informacij (mega iskalnik) in Mrežnik vstopni portal do e-virov. Z upravljanjem storitve oddaljenega dostopa je NUK članom knjižnic UL, NUK in CTK ter članom splošnih knjižnic omogočal dostop do licenčnih e-virov od koder koli in ob katerem koli času. Z različnimi ukrepi smo v letu 2018 poskušali izboljšati tudi ponudbo t. i. klasičnih storitev ter povečati dostopnost in uporabo klasičnega knjižničnega gradiva. Uspešnost uresničitve zastavljenih ciljev se kaže v povečanju skupnega števila aktivnih članov, povečanju deleža članov študentov UL ter ohranitvi fizičnega obiska knjižnice na ravni preteklih let. V primerjavi s preteklim letom se je povečal tudi obseg izposojenega gradiva na dom in v čitalnice. Raziskovanje potreb in zadovoljstva uporabnikov informacijskih virov in storitev knjižnice smo v letu 2018 usmerili na knjižnični prostor in uporabniško izkušnjo pri reševanju konkretnega informacijskega problema. Uspešno je bila opravljena prva faza študije uporabnikov, v kateri so pomemben del (kvalitativnih) raziskovalnih podatkov zagotovili študentje Oddelka za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo. Izvedeni program na področju uporabniških storitev v letu 2018 ocenjujemo kot kakovosten po vsebini, po obsegu ustrezen glede na razpoložljive vire, izvajanje nalog ocenjujemo kot učinkovito. Kljub pomanjkanju kadrov je v letu 2018 sicer uspelo ohraniti enak obseg odprtosti knjižnice za uporabnike ter raven uporabniških storitev (tudi s pomočjo sodelavcev iz programa javnih del), vendar bo treba ob nadaljevanju dosedanjih trendov posamezne storitve optimizirati. Slednje bo možno uresničiti z načrtovano funkcionalno in prostorsko prenovo uporabniških prostorov v pritličju knjižnične stavbe, ki bo omogočila uresničitev koncepta»za uporabnika vse na enem mestu«. 107 s t r a n

2. 1. 3 I D i g i t a l n a k n j i ž n i c a S l o v e n i j e i n n a c i o n a l n i a g r e g a t o r e - v s e b i n s p o d r o č j a k u l t u r e Trajno ohranjanje digitalnih vsebin je potekalo po utečenih postopkih. Skladno s trendi iz preteklih let se je tudi v letu 2018 povečal dotok digitalnih publikacij. V digitalno skladišče smo vložili skoraj 30.000 digitalnih objektov. Pridobivanje, arhiviranje in objavljanje izvorno digitalnih publikacij je potekalo tekoče. Nadgradili smo orodje za zajem metapodatkov iz sistema COBISS in odpravili neustrezno razvrščanje podatkov o avtorjih na portalu dlib.si. Nadaljevali smo z razvojem aplikacije za upravljanje postopkov digitalizacije in v njeno uporabo uvedli dodatne sodelavce. Izdelali smo namenski podstavek za skeniranje večjih kosov vezanega gradiva. Zaključili smo pripravo postopkovnega modela in enotnih zahtev za digitalizacijo v NUK. Znotraj knjižnice smo opravili 46 odstotkov celotne digitalizacije v letu 2018, kar potrjuje učinkovitost uvedenega modela upravljanja procesov digitalizacije. Celotni obseg digitalizacije knjižničnega gradiva iz zbirk NUK obsega nekaj manj kot 350.000 skenogramov, uresničili smo 25 odstotkov več kot smo načrtovali. Koordinirali smo 18 projektov digitalizacije na ravni države za 10 slovenskih partnerskih organizacij. Ustvarili smo učni vir Cankarjevo vesolje, ki deluje kot samostojen spletni portal (cankar.dlib.si). Prav tako smo v dveh večjih krovnih zbirkah združili vse publikacije ZRC SAZU in SURS. Pripravili smo načrt aktivnosti in funkcionalne zahteve za potrebe celovite prenove portala Svarog, ki je namenjen oddaji digitalnih publikacij. Promocijo vsebin na Digitalni knjižnici Slovenije smo izvajali predvsem s kratkimi prispevki na portalu, objavami v medijih, družbenih omrežjih in na strokovnih dogodkih. Izvedli smo tudi več seminarjev za založnike elektronskih publikacij. Uspešno smo sodelovali pri projektu Europeana The Rise of Literacy. Po vzoru drugih držav članic Europeane smo izdali prevod publikacije Več daš, več dobiš (The more you give, the more you get, Europeana publishing network), s katero želimo skupaj z Europeano doseči višjo stopnjo zavedanja pomembnosti spletnega deljenja gradiv in virov na področju kulture (http://www.agregator.si/slovenian-epf.pdf). Ugotavljamo, da je servis agregiranja (meta)podatkov v Sloveniji še vedno premalo uporabljen. Uporaba servisa je zadovoljiva za tiste partnerje, ki gradivo oddajajo v Digitalno knjižnico Slovenije, pogrešamo pa vključevanje drugih organizacij. Z namenom približevanja storitev nacionalnega agregatorja ostalim institucijam v državi, ki svojih publikacij ne objavljajo na portalu Digitalne knjižnice Slovenije, smo v novembru 2018 organizirali dvodnevno nacionalno delavnico»slovenska kulturna dediščina v digitalnem svetu«na temo agregiranja e-vsebin. Potencialnim partnerjem smo predstavili Europeano in nacionalni agregator e-vsebin s področja kulture in znanosti. Vabljeni so bili predstavniki institucij, ki lahko samostojno uporabljajo storitve nacionalnega agregatorja za področje kulture v RS, ter tisti, ki posedujejo in ustvarjajo kulturne in znanstvene (digitalne) vsebine, primerne za širjenje v evropski kulturni in znanstveni prostor. Na posvetovanju so bili prisotni ter aktivno sodelovali tudi predstavnika Europeane in gost iz Slovaške narodne galerije. V marcu ter oktobru smo se udeležili dveh posvetovanj Agregator Foruma v Berlinu. Forum je aktivni delovni sestanek partnerjev Europeane, na katerem se soočamo z izzivi in nalogami agregiranja ter sodelovanja z Europeano. Nacionalni agregator vsebuje več kot 140 zbirk (setov podatkov), ki jih ponuja spletnim portalom kot so Europeana, mednarodnim repozitorijem odprte znanosti in ODUN (institucionalni repozitoriji slovenskih javnih univerz), možnost izvoza podatkov pa omogoča vsakomur. Vanj se postopoma vključujejo tudi drugi partnerji: Ljudmila, portal Sigledal.si, Moderna galerija, Sigic, Projekt DEDI (Xlab in NUK), AthenaPlus itn. Sistem zagotavlja izvoz podatkov v odprte mednarodne repozitorije znanj (OpenScience, OpenAire, OpenDoar). Med izvajanjem mednarodnega projekta Europeana Razvoj pismenosti (Rise of Literacy in Europe) smo v nacionalni agregator v letih 108 s t r a n

2017 in 2018 vključili več kot 38.000 objektov, zlasti serijskih publikacij. V letu 2018 smo se kot partner vključili v nov projekt Europeana Common Culture, ki bo trajal od 1. 1. 2019 do 30. 6. 2020. Izvedeni program na področju digitalne knjižnice in nacionalnega agregatorja e-vsebin v letu 2018 ocenjujemo kot kakovosten po vsebini. Po obsegu je bil izveden ustrezno glede na razpoložljive človeške in finančne vire, ki ne zadostujejo za zagotavljanje bolj intenzivnega nadaljnjega razvoja področja. Izvajanje nalog je v danih pogojih bilo učinkovito. 2. 1. 4 I I z o b r a ž e v a l n a, r a z i s k o v a l n a i n r a z v o j n a d e j a v n o s t V letu 2018 je NUK izvedel obsežen program izobraževanja za strokovne knjižničarske delavce, uporabnike informacijskih virov in storitev ter založnike, za študente bibliotekarstva pa je bila organizirana študijska praksa v knjižnici. Postavljeni letni cilji na področju izobraževanja so bili z vidika vsebine v celoti uresničeni, z vidika načrtovanega števila udeležencev pa preseženi njihovo število se je v primerjavi z letom 2017 povečalo za 15 odstotkov. Uspešno sta bila izvedena dva izpitna roka za kandidate za bibliotekarski izpit, v sodelovanju z IZUM pa štirje izpitni termini za pridobitev dovoljenj za vzajemno katalogizacijo. Na spletni strani knjižnice je bila pripravljena nova platforma za izobraževalno ponudbo, ki vključuje sistem elektronskega prijavljanja na vse izobraževalne oblike ter možnosti spremljanja števila prijav. Za potrebe izvajanja bibliotekarskih izpitov smo pripravili novo spletno stran, kjer lahko kandidati najdejo vse potrebne informacije in se prijavijo na izpit. Razvojno-raziskovalno dejavnost izvaja NUK v okviru raziskovalnih projektov ter projektnih nalog. Dejavnost je bila sicer izvedena v skladu z načrtovano, ne pa tudi v obsegu, ki bi zagotavljal krepitev razvojnih potencialov knjižnice in strokovnega razvoja zaposlenih (v raziskovalno dejavnost so bili vključeni le v obsegu 5.9 EPZ). NUK je v letu 2018 sodeloval v dveh mednarodnih raziskovalno-razvojnih projektih, na projektne razpise pa je bilo oddanih šest predlogov novih projektov. Razvojna dejavnost je potekala na področju vzajemnega bibliografskega sistema, katalogizacije knjižničnega gradiva, trajne hrambe klasičnih in digitalnih publikacij, odprtega dostopa in kulturne dediščine. Dejavnosti na področju razvoja slovenskih knjižnic in knjižničnega sistema je koordiniral in izvajal Center za razvoj knjižnic. V letu 2018 so bili letni cilji skoraj v celoti uresničeni, zaposleni pa so sodelovali tudi pri predstavljanju osnutka strategije visokošolskih knjižnic, pripravi ter promociji strokovnih priporočil za splošne in za specialne knjižnice ter pri pripravi pravilnika o pogojih za izvajanje knjižnične dejavnosti kot javne službe. Največje povečanje obsega razvojne dejavnosti je bilo na področju šolskega knjižničarstva, ki jo NUK opravlja v skladu z novelo Zakona o knjižničarstvu in na osnovi pogodbe z MIZŠ (statistične meritve knjižnic, priprava strokovnih podlag za strategijo razvoja šolskih knjižnic in za sprejem pravilnika o pogojih za izvajanje knjižnične dejavnosti, potrebne za izvajanje javne službe na področju vzgoje in izobraževanja, strokovna pomoč šolskim knjižničarjem, centralna katalogizacija knjižničnega gradiva šolskih knjižnic). Dejavnost na področju koordinacije izvajanja posebnih nalog osrednjih območnih knjižnic (OOK) je vključevala usmerjanje strokovnega dela svetovalnih služb v območnih knjižnicah za izvajanje posebnih nalog OOK, organizacijo strokovnih usposabljanj za svetovalno delo, pripravo statističnih pregledov in poročil o dejavnosti OOK po območjih in na ravni države ter obveščanje knjižnic o strokovnih novostih prek spletne strani in Facebook skupine za OOK. Objavljena so bila strokovna izhodišča za spremembe izvajanja posebnih nalog OOK in poročilo o izvajanju posebnih nalog OOK v obdobju 20142016, v sodelovanju z OOK Murska Sobota pa je bila pripravljena in objavljena študija o domoznanski dejavnosti v slovenskih splošnih knjižnicah in v Univerzitetni knjižnici Maribor. 109 s t r a n

Izvedeni program na področju izobraževanja, raziskovalno-razvojne dejavnosti knjižnice ter dejavnosti za razvoj knjižnic in knjižničnega sistema v letu 2018 ocenjujemo kot kakovosten po vsebini, po obsegu ustrezen glede na razpoložljive vire, izvajanje nalog ocenjujemo kot učinkovito. Večina ciljev je bila uresničena, nekatere naloge na področju razvojne dejavnosti in knjižničnega sistema pa je bilo treba prilagoditi načrtom pristojnih ministrstev ter spremeniti prioritete oziroma jih zaradi pomanjkanja kadrov izvesti v okrnjenem obsegu. 2. 1. 5 I I z v a j a n j e d e j a v n o s t i z a U n i v e r z o v L j u b l j a n i V letu 2018 je NUK dejavnost za uporabnike z Univerze v Ljubljani opravljal v skladu z nalogami, ki jih za univerzitetne knjižnice določa Zakon o knjižničarstvu, natančneje pa so opredeljene v Pogodbi o pridruženem članstvu NUK v Univerzi v Ljubljani. Kot uspešno ocenjujemo v letu 2018 sodelovanje zaposlenih v delu Komisije za razvoj knjižničnega sistema UL in njenih delovnih skupin ter z univerzitetno službo za knjižnično dejavnost, dejavnost na področju zagotavljanja elektronskih informacijskih virov in upravljanja storitve oddaljenega dostopa do njih, ponudbo digitalnega gradiva prek portala dlib.si, sodelovanje pri razvoju in promociji Digitalne knjižnice UL, ponudbo medknjižnične izposoje in posredovanja dokumentov, izvajanje izobraževanj za uporabnike z univerze ter promocijo odprtega dostopa in podporo avtorjem pri objavljanju v odprto dostopnih znanstvenih revijah. Omeniti velja tudi sodelovanje NUK pri organizaciji letnega strokovnega srečanja visokošolskih knjižničarjev UL in prizadevanja za povečanje dostopnosti klasičnih informacijskih virov in storitev. Za uporabnike z Univerze, v prvi vrsti študente, je NUK pomemben tudi kot prostor, ki jim omogoča tako študij kot druženje in sprostitev. Zato je knjižnica tudi v letu 2018 zagotavljala podaljšano odprtost čitalniških prostorov v izpitnih obdobjih, začela pa tudi s pripravo načrta konceptualne in prostorske prenove uporabniških prostorov v pritličju zgradbe. Rezultati prve faze raziskave o uporabniški izkušnji s knjižničnimi storitvami in prostori, opravljene konec leta 2018, so pokazali, da si uporabniki želijo enostavnejši dostop do storitev knjižnice, zlasti pa več čitalniških mest ter primerne prostore za skupinsko delo, s sodobno učno opremo. Izvedeni program na področju dejavnosti za uporabnike in knjižnice UL v letu 2018 lahko, glede na razpoložljive vire in možnosti sodelovanja v koordinaciji knjižničnega sistema UL, ocenimo kot vsebinsko kakovosten ter izveden v skladu s cilji, dejavnost se je izvajala učinkovito. Vendar pa glede na potrebe mlade generacije, rojene že v t. i. digitalnem okolju, knjižnica z obstoječimi prostori in opremo ne uspe slediti sodobnim konceptom in oblikam informacijske dejavnosti za potrebe e-izobraževanja in e-raziskovanja. 2. 1. 6 I D r u g a d e j a v n o s t k n j i ž n i c e Zunaj rednega programa dejavnosti je knjižnica na podlagi javnega pooblastila organizirala in izvajala postopke v zvezi z imenovanji v strokovne nazive v knjižnični dejavnosti in bibliotekarske izpite, na osnovi pogodbe s pristojnim ministrstvom pa tudi dejavnosti na področju šolskega knjižničarstva. NUK je zagotavljal tudi kadrovsko, prostorsko in materialno podporo delovanju konzorcija COSEC in strokovnemu knjižničarskemu združenju (ZBDS). Kot sozaložnik revije Knjižnica je prek Javne agencije za raziskovalno dejavnost RS (ARRS) pridobil del sredstev, potrebnih za njeno nemoteno izhajanje. Izvedeno dejavnost zunaj rednega programa knjižnice ocenjujemo kot kakovostno po vsebini ter glede na razpoložljive vire uspešno ter učinkovito. Dejavnost konzorcija COSEC je pomembno prispevala k zmanjševanju stroškov uporabe licenčnih informacijskih virov tako v akademskem kot raziskovalnem in širšem okolju. S podporo dejavnosti ZBDS je NUK prispeval k strokovni rasti in dvigu profesionalne zavesti slovenskih knjižničarjev, z opravljanjem razvojne in svetovalne dejavnosti na področju šolskega knjižničarstva pa k h hitrejšemu razvoju ter krepitvi pomena šolskih knjižnic. 110 s t r a n

2. 2 I NASTANEK NEDOPUSTNIH POSLEDIC PRI IZVAJANJU PROGRAMA DELA Financiranje dejavnosti NUK iz proračuna Republike Slovenije že vrsto let zaostaja za rastjo stroškov ter poslovnimi in razvojnimi potrebami knjižnice, v času krize in recesije pa se je položaj še dodatno poslabšal. Delež sredstev, namenjenih NUK v proračunu MK je počasi padal s 3,83 odstotkov v letu 2006 na 3,32 odstotkov v letu 2011. Prav tako v tem obdobju beležimo trend upadanja deleža sredstev za knjižničarstvo in založništvo v okviru proračuna MK za primerjavo: leta 2006 je znašal ta delež 6,87 odstotkov, za leto 2011 pa le še 5,36 odstotkov. Področje, kjer že vrsto let zapored beležimo kritičen upad ali celo popolno odsotnost virov financiranja, predstavljajo sredstva, namenjena za nakup opreme in investicijsko vzdrževanje 3, tako na področju vzdrževanja stavb kot tudi na področju izgradnje in posodabljanja infrastrukture IKT. - Financiranje energetske sanacije, v sklopu katerega je NUK v letih 2013 2016 postopoma izvedel izolacijo podstrehe ter obnovo in popravilo dela najbolj dotrajanih oken, se je po vključitvi v pilotni projekt MK ustavilo. Ker se realizacija projekta iz leta v leto odmika, prihaja ne le do izgub z vidika energetske učinkovitosti ampak tudi do kritičnega propadanja stavbnega tkiva prvovrstnega kulturnega spomenika nacionalnega pomena. - Za izvajanje sodobne knjižnične dejavnosti je potrebna nujna prilagoditev prostorov Plečnikove palače sodobnim potrebam uporabnikov (načrtovana prenova Informacijskega središča in povezanih prostorov za uvedbo koncepta»vse na enem mestu«ter izboljšanje dostopnosti za uporabnike s posebnimi potrebami). - Ob odmikanju gradnje NUK 2 postaja vse bolj pereče tudi vprašanje hranjenja knjižničnega gradiva. Dokup skladiščnih prostorov na Leskoškovi 12 je akutnost problematike rešil le za dobri dve leti, zato že potekajo aktivnosti za pridobitev dodatnih primernih prostorov. - Z izgradnjo digitalne knjižnice ter z novimi zakonskimi nalogami na področju zajema in trajnega ohranjanja digitalnih vsebin ter ob splošnem trendu pospešene digitalizacije poslovanja je za knjižnico vitalnega pomena zmogljiva in zanesljiva informacijska in komunikacijska infrastruktura ter oprema. Stanje le-te glede na nezadostno vlaganje v preteklih letih kljub izdatnim naporom knjižnice predstavlja resno varnostno tveganje. Nezadostna investicijska dejavnost ima v daljšem časovnem obdobju še dodatne negativne posledice za izvajanje programa knjižnice, saj dolgoročno povečuje njene stroške delovanja. Posledice let krize se boleče odražajo tudi na kadrovski strukturi knjižnice. Zaradi pritiskov na zmanjševanje števila zaposlenih in ob dvigu upokojitvene starosti se je močno povečala povprečna starost zaposlenih, v naslednjih letih pa pričakujemo zgoščen odliv zaposlenih zaradi upokojitev, z njim pa tudi okrepljen odliv znanja in veščin. Stanje na trgu dela in anomalije v plačnem sistemu javnega sektorja bodo soočile knjižnico z izzivi pri pridobivanju kompetentnih sodelavcev predvsem na področju informatike. V letu 2018 kljub gospodarski rasti beležimo zmanjšanje prejetih sredstev s strani MK v primerjavi s preteklim letom, ob tem pa se finančni odhodki povečujejo zaradi povečanja plač, ki rezultira tako v povečanih stroških dela kot tudi v rasti stroškov storitev. Pri načrtovanju in izvajanju programa dela NUK tako kljub velikim naporom in posameznim očitnim uspehom knjižnice prihaja v primerjavi z razvitimi evropskimi nacionalnimi knjižnicami do vse večjega 3 V letih od 2006 do 2009 so znašala prejeta sredstva za investicijsko dejavnost knjižnice povprečno 265.000 EUR na leto, od leta 2010 naprej pa v povprečju le še dobrih 63.000. 111 s t r a n

razkoraka pri zagotavljanju pogojev za razvoj digitalne knjižnice, ohranjanje nacionalno pomembnega knjižničnega gradiva in knjižničnem delu v digitalnem okolju. Čeprav je Plečnikova stavba NUK biser arhitekturne dediščine ter nacionalni simbol in ponos, pa nikakor ni mogoče spregledati omejitev, ki jih predstavlja za razvoj sodobnih knjižničnih storitev, skladnih s potrebami uporabnikov 21. stoletja. 2. 3 I OCENA GOSPODARNOSTI IN UČINKOVITOSTI POSLOVANJA Primerjave z drugimi podobnimi knjižnicami v Evropi kažejo, da približno enake naloge v primerljivem obsegu in kakovosti opravlja NUK z mnogo skromnejšimi finančnimi in kadrovskimi viri kot večina primerljivih nacionalnih (in univerzitetnih) knjižnic. Uspešnost dela knjižnice že več kot deset let spremljamo skozi prizmo kazalcev z vidika uporabnikov, finančnega vidika, vidika notranjih poslovnih procesov in vidika razvijanja potencialov knjižnice. Kvantifikacija nekaterih izbranih kazalcev za leta 2005 2018 kaže na uspešno in učinkovito delo knjižnice, so pa tudi kazalci, ki očitno kažejo na slabšanje sposobnosti knjižnice za razvoj in spremembe. Za bolj poglobljeno in celovito oceno uspešnosti bi bila potrebna natančnejša vsebinska analiza časovne vrste ustreznih kazalcev ter primerjava s kazalci podobnih knjižnic v svetu. Primerjava podatkov za zadnje desetletje pokaže, da je delo knjižnice ob razpoložljivih sredstvih in obstoječi kadrovski zasedbi gospodarno in učinkovito. To dokazujejo podatki, da se je obseg dela in ponujenih vrst storitev v zadnjih letih bistveno povečal (npr. uvajanje novih e-storitev, izgradnja digitalne knjižnice, zagotavljanje digitalnega arhiva, podaljšana odprtost knjižnice itn.), vendar pa so kadrovska in finančna krčenja vplivala na slabitev knjižnice na nekaterih pomembnih strateških področjih, kot sta raziskovanje in objavljanje strokovnih in znanstvenih prispevkov, v zadnjem času pa tudi upočasnitev razvoja v digitalnem okolju. 2. 4 I OCENA DELOVANJA SISTEMA NOTRANJEGA FINANČNEGA NADZORA Po predpisih, ki urejajo področje javnih financ, so neposredni in posredni proračunski uporabniki (ministrstva, lokalne skupnosti, javni zavodi in drugi) dolžni vzpostaviti in zagotavljati neprekinjeni sistem izvajanja notranjega finančnega nadzora. Splošni cilj notranjega nadzora javnih financ je zagotoviti načrtno in premišljeno finančno poslovodenje, učinkovite notranje kontrole in koordinirano delovanje vseh dejavnosti, ki so povezane z javnimi financami, tako na strani prejemkov kot na strani izdatkov. NUK je kot posredni proračunski uporabnik v skladu z Zakonom o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/99 s spremembami in dopolnitvami) in Pravilnikom o usmeritvah za usklajeno delovanje sistema notranjega nadzora javnih financ (Uradni list RS, št. 72/02) zavezan k izvedbi notranje revizije poslovanja. V NUK smo v preteklosti izdelali okvirni načrt izvedbe notranje revizije poslovanja po posameznih področjih, ki ga po potrebi prilagajamo aktualnim pomembnim dogajanjem pri izvajanju programa dela in celotnega poslovanja. V letu 2018 je bila v NUK izvedena notranja revizija na področju delovanja informacijskega sistema NUK, in sicer je bil v okviru Strateškega načrta informatike opravljen pregled strategije varnosti informacijskega sistema. Na opredeljevanje ciljev in zagotavljanje njihovega doseganja z ustreznim sistemom upravljanja in obvladovanja poslovnih tveganj se nanaša tudi Izjava o oceni notranjega nadzora javnih financ. V skladu 112 s t r a n

z zakonodajo in predpisi je Izjava o oceni notranjega nadzora javnih financ obvezni in sestavni del letnega poročila NUK že od leta 2007. V NUK si prizadevamo za čim bolj uspešen in učinkovit sistem finančnega poslovanja in notranjih kontrol. Sistem notranjega nadzora javnih financ je v NUK zasnovan tako, da ustvarja razumna zagotovila, da bodo zastavljeni poslovni cilji v posameznem letu doseženi v predvidenem obsegu in kakovosti. Tveganja, vezana na splošne in posebne cilje knjižnice, nadziramo, preverjamo in obvladujemo neprestano, z različnimi kontrolnimi mehanizmi. Gre za neprekinjen proces, v katerem so opredeljena ključna poslovna tveganja in verjetnost njihovega nastanka ter posledično predvidena različna dejanja, s katerimi vplivamo na doseganje posameznih ciljev. Ocenjujemo, da tako zasnovan sistem notranjega finančnega nadzora omogoča, da tveganja, povezana z izvajanjem dejavnosti knjižnice, obvladujemo uspešno, učinkovito in gospodarno. Datum: 18. 2. 2019 Odgovorna oseba: Martina Rozman Salobir, ravnateljica 113 s t r a n

I V P O R O Č I L O O F I N A N Č N I R E A L I Z A C I J I I Z V E D B E P R O G R A M A 2 0 1 8 P O P R O G R A M S K I H S K L O P I H Tabela 1: Program 2018 v EUR Izvajanje Z-knj Načrtovano skupaj I. PROGRAM STROKOVNEGA DELA KNJIŽNICE Realizacija v EUR Realizacija Vir MK Realizacija Drugi viri Realizacija Skupaj 1. a Nakup gradiva v fizični obliki 243.000 243.000 4.675 247.675 1. b Nakup e-virov 516.000 245.000 294.262 539.262 2. Nakup slovenike za zamenjavo 12.000 12.000 0 12.000 s tujimi knjižnicami 3. Izvajanje Zakona o obveznem 5.000 5.000 0 5.000 izvodu 4. Inventarizacija in bibliografska 5.000 5.000 0 5.000 obdelava knjižničnega gradiva 5. Zagotavljanje bibliografske kontrole 5.000 5.000 0 5.000 6. Ohranjanje knjižničnega gradiva 60.000 40.000 0 40.000 7. Izposoja gradiva, posredovanje 33.000 33.000 0 33.000 informacij in drugo delo z uporabniki 8. Digitalizacija knjižničnega gradiva in izgradnja digitalne knjižnice 45.000 65.000-25.000 40.000 9. Raziskovalna in razvojna dejavnost 15.000 15.000 0 15.000 10. Koordinacija OOK 10.700 10.700 0 10.700 11. Dejavnost v nacionalnem 5.000 5.000 0 5.000 vzajemnem bibliografskem sistemu 12. Dejavnost na področju 0 0 0 0 knjižničnega sistema Univerze v Ljubljani 13. Dejavnost nacionalnega 20.000 20.000 0 20.000 agregatorja e-vsebin s področja kulture 14. Založniška dejavnost 15.552 9.552 7.807 17.359 15. Izobraževalna dejavnost 29.150 14.600 15.000 29.600 16. Predstavitvena in promocijska 35.000 35.000 0 35.000 dejavnost 17. Mednarodna dejavnost 40.262 40.262 0 40.262 18. Druge dejavnosti 13.000 13.000 0 13.000 - dejavnost konzorcija COSEC 3.000 3.000 0 3.000 - dejavnost ZBDS 2.000 2.000 0 2.000 - izvajanje bibl.izpitov & strok.nazivov 8.000 8.000 0 8.000 II. VODENJE IN POGOJI DELOVANJA 19. Vodenje poslovanja NUK 207.800 223.224 19.500 242.724 - organizacija in drugo splošno delo 24.800 24.800 9.500 34.300 - vzdrževanje računalniškega sistema 170.000 185.424 9.400 194.824 - izobraževanje zaposlenih 13.000 13.000 600 13.600 114 s t r a n

Tabela 1: Program 2018 v EUR Realizacija v EUR Izvajanje Z-knj Načrtovano skupaj Realizacija Vir MK Realizacija Drugi viri Realizacija Skupaj - drugo (navedite) 0 0 0 0 Višina sredstev skupaj: 1.315.464 1.039.338 316.244 1.355.582 III. PROJEKTI Projekti izven redne dejavnosti (financirani izključno iz drugih virov, ne iz proračuna MK), navedite: - Javna dela 85.000 0 91.385 133.754 (ZZRS) - Posebne naloge za šolske 20.334 0 62.662 63.525 knjižnice (MIZŠ) -»Razvoj pismenosti«(eu) 44.000 0 0 63.180 - Revija Knjižnica (ARRS) 6.000 0 7.807 7.807 - Zaposlitev (JSKD) 0 0 5.000 11.596 - Sofinanciranje praktičnega 0 0 1.250 257 usposabljanja dijaka (JŠRIPS) - Izobraževanje šolskih knjižničarjev COBISS (Zavod RS za šolstvo) 0 0 1.216 1.216 - Širjenje slovenske besede med izseljenci (Urad vlade RS za Slovence v zamejstvu) - Študentski inovativni projekt za družbeno korist (FKKT) 0 0 1.000 1.006 0 0 720 497 Skupaj: 155.334 0 171.040 282.838 Datum: 18. 2. 2019 Odgovorna oseba: Ravnateljica: Martina Rozman Salobir Žig 115 s t r a n

V P O R O Č I L O K U L T U R A S P L O Š N O (stanje 31. 12. 2018) 1. Povprečna starost zaposlenih strokovnih delavcev Število strokovnih delavcev 99 49,97 Povprečna starost strokovnih delavcev 2. Število programov in projektov za otroke in mladino Število programov in projektov za otroke in mladino Za predšolske otroke izvajamo en program (Čukčeve sobote), za šolajočo mladino pa vodene oglede knjižnice in občasnih razstav. 3. Število programov in projektov za tretje življenjsko obdobje Število programov in projektov za tretje življenjsko obdobje Ne izvajamo tovrstnih programov 4. Število vseh obiskovalcev javnih kulturnih dogodkov Število vseh obiskovalcev javnih kulturnih dogodkov Okrog 30.000 (odprtja razstav, udeleženci kulturnih dogodkov, vodeni ogledi po knjižnici, vodeni ogledi razstav, turistični ogledi) 5. Število digitaliziranih enot prilagojenih specifičnim kulturnim potrebam invalidov Število digitaliziranih enot, prilagojenih specifičnim kulturnim potrebam invalidov 0 Datum: 18. 2. 2018 Žig Odgovorna oseba: Martina Rozman Salobir: ravnateljica 116 s t r a n

PRILOGE K LETNEMU POROČILU NUK ZA LETO 2018 Priloga 1: Kazalci in kazalniki uspešnosti delovanja knjižnice (2010 2018) P-1 Priloga 2: Statistični podatki o delovanju knjižnice P-7 Priloga 3: Distribucija in vrednost zamen gradiva P-21 Priloga 4: Mednarodna dejavnost knjižnice in zaposlenih P-23 Priloga 5: Bibliografija znanstvenih in strokovnih prispevkov zaposlenih P-26 Priloga 6: Članstvo zaposlenih v domačih in mednarodnih organizacijah P-33 Priloga 7: Uporaba elektronskih informacijskih virov P-37

P 1 PRILOGA 1: K A Z A L C I I N K A Z A L N I K I U S P E Š N O S T I D E L O V A N J A K N J I Ž N I C E ( 2 0 1 0 201 8 ) VIRI IN POGOJI ZA DELOVANJE KNJIŽNICE Knjižnična zbirka in drugi informacijski viri 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 Obseg knjižnične zbirke NUK (enote) 2.628.810 2.657.327 2.687.173 2.718.608 2.749.593 2.779.981 2.807.513 2.837.066 2.865.767 Dolžina zasedenih knjižnih polic (m) 27.744 *28.400 *28.400 *28.400 *29.877 *30.477 Število monografskih publikacij (enote) 1.288.832 1.306.353 1.327.455 1.348.172 1.368.783 1.388.553 1.407.301 1.427.166 1.445.919 Gradivo iz OI za druge knjižnice (kosi) 126.805 116.496 105.950 106.340 99.868 98.655 91.089 91.871 90.080 Prirast fonda NUK skupaj (enote) 30.047 28.517 29.846 31.435 31.306 30.754 27.750 29.916 29.640 Rast fonda NUK (enote) 1,2 % 1,1 % 1,1 % 1,2 % 1,1 % 1,1 % 1,0 % 1,0% 1,0% Število ustanov, s katerimi poteka zamena gradiva 139 139 73 82 72 72 67 65 64 Prenos gradiva na mikrofilm (posnetkov strani) 104.163 57.302 0 51.907 0 0 0 0 0 Število digitaliziranih naslovov publikacij NUK 1.284 794 734 102 788 127 281 271 550 Skupaj prirast digitaliziranih enot (skenogramov) gradiva 1.232.315 705.424 469.466 237.930 457.561 153.130 203.664 338.207 349.659 Prirast digitalnih zapisov na portalu dlib.si 94.035 50.382 88.761 46.230 51.451 61.836 40.137 30.118 54.642 Prostori in oprema 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 Neto uporabna površina knjižnice obe lokaciji (m 2 ) 14.359 14.359 14.359 14.359 14.359 14.359 14.359 14.359 14.359 Skupaj število računalniških delovnih mest za uporabnike 35 34 34 36 36 36 40 40 38 Število aktivnih uporabnikov (fizični) na računalniško delovno postajo 290,1 284,8 289,4 309,8 303,6 224,3 209,0 186,4 235,5 Skupaj število čitalniških mest 314 308 314 326 326 326 326 326 326 Število aktivnih uporabnikov (fizični) na čitalniško mesto 32,3 31,4 31,3 34,2 33,5 24,8 25,6 22,9 27,5 Finančna sredstva in kadri 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 Skupaj prihodki 8.356.351 8.055.396 7.853.190 7.629.325 7.479.522 7.592.680 7.628.779 7.931.990 7.487.394 Skupaj prihodki iz proračuna RS 7.494.601 7.382.561 7.260.122 7.017.679 6.860.778 7.012.648 6.927.114 7.194.651 6.670.312 Skupaj prihodki iz dejavnosti NUK (lastna sredstva) 861.750 672.835 593.068 611.646 618.744 580.032 701.665 737.339 817.082 Skupaj odhodki 8.176.855 7.514.841 7.990.509 7.894.185 7.668.235 7.528.573 6.900.720 7.229.979 7.556.006 Stroški dela 4.471.051 4.291.839 4.130.859 4.100.376 4.047.842 3.955.412 4.150.239 4.356.193 4.489.480 Delež stroškov dela v celotnem proračunu 53,5 % 53,3 % 52,6 % 53,7 % 54,1 % 52,1 % 54,4 % 54,9 % 60,0% Skupaj izdatki za nakup informacijskih virov 604.215 817.969 689.384 763.935 603.091 656.430 779.619 736.110 867.302 Delež stroškov za nakup informacijskih virov v celotnih stroških knjižnice Delež stroškov za nakup informacijskih virov glede na celotne stroške dela 7,4 % 10,9 % 8,6 % 9,7 % 7,9 % 8,7 % 11,3 % 10,2 % 11,5% 13,5 % 19,1 % 16,7 % 18,6 % 14,9 % 16,6 % 18,8 % 16,9 % 19,3%

P 2 Skupaj zaposlenih za polni ali krajši od polnega d. č. (osebe) 158 146 146 141 139 140 140 139 144 Število zaposlenih, ki jih je financiralo MK 31.12. (EPZ) 138 138 138 132 131,5 129 129 128,5 129,5 Število zaposlenih, financiranih iz drugih virov (EPZ) 12,50 4 5 7 7 9 6,36 8,75 11,75 Skupaj zaposlenih (EPZ) 150,5 142 143 139 138,5 138 135,36 137,25 141,25 Število zaposlenih (EPZ) na 1.000 aktivnih uporabnikov (članov fizični) 14,8 14,7 14,5 12,5 12,7 17,1 16,2 18,4 15,8 STORITVE IN UPORABA KNJIŽNICE Storitve in uporaba knjižnice 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 Odprtost Velike čitalnice (ur tedensko) 65 65 / okt.75 65 / 75 65 / 75 65 / 75 65 / 75 65 / 75 65 / 75 65 / 75 Odprtost oddelka za izposojo (ur tedensko) 50 50 50 50 50 50 50 50 50 Odprtost Velike čitalnice (ur letno) 3.318 3.266 3.103 3.054 3.055 3.274 3.269 3.251 3.202 Odprtost časopisne čitalnice (ur letno) 2.598 2.498 2.388 2.390 2.397 2.425 2.415 2.412 2.358 Obisk knjižnice (fizični): - obisk po evidencah COBISS/Izposoja in evidenci posebnih zbirk (+) - merjeno s termično kamero 219.748 209.587 320.000 188.167 277.200 181.115 294.358 136.801 286.858 145.505 281.514 117.353 272.077 115.357 264.258 118.191 262.952 Pogostnost obiska knjižnice (št. obiskov na člana - fizičnega) obisk po evidencah COBISS/Izposoja in evidenci posebnih zbirk obisk merjen s termično kamero 21,6 21,6 33,0 Obisk Velike čitalnice 85.980 89.666 81.201 74.658 62.620 77.112 50.741 55.946 45.527 Obisk spletnih strani (virtualni) orodje Google Analytics: število različnih obiskovalcev število obiskov pregledanih strani Število članov (fizični) 10.155 9.683 9.840 11.152 10.931 8.074 8.361 7.455 8.949 Delež članov študentov (fizični) 71 % 69 % 66 % 64 % 63 % 60 % 55% 57 % 64% Število članov (virtualni) skupaj 14.565 15.845 16.396 15.792 14.371 14.561 14.812 13.956 14.433 Število virtualnih članov članov drugih knjižnic UL 12.403 13.708 14.016 13.708 12.698 12.925 13.140 12.441 13.278 Skupaj število članov (fizični in virtualni) 22.558 23.391 23.856 24.860 23.629 20.999 21.501 19.896 22.227 Skupaj izposoja gradiva na dom, v čitalnice, medknjižnična (enot) + 219.129 204.200 +189.905 172.888 127.033 119.323 128.535 113.587 119.357 Pogostnost uporabe knjižnice (št. izposojenih enot na aktivnega uporabnika fizičnega) 21,6 21,1 19,3 15,5 11,6 14,8 15,4 15,2 13,3 Izposoja na dom (enot) 79.528 71.384 63.249 60.138 51.498 47.259 54.201 41.830 42.109 Izposoja v čitalnice (enot) + 128.344 121.573 115.266 102.481 66.395 62.977 65.100 63.668 69.315 Razpoložljivost iskanega gradiva (skladišča zahtevki) 98,3 % 98,1 % 98,6 % 99,0 % 99,3 % 100 % 100 % 99,2% 99,0% 19,1 28,2 97.860 367.190 693.273 16,2 26,4 94.105 345.806 624.093 83.475 232.900 514.768 12,5 26,2 18,0 34,9 77.898 212.932 486.869 14,0 32,5 66.972 184.406 428.787 15,5 35,4 70.916 184.969 415.941 13,2 29,4 64.221 178.620 410.082

P 3 Storitve in uporaba knjižnice 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 Medknjižnična izposoja (enot) 11.257 11.243 11.390 10.269 9.140 9.087 9.234 8.089 7.933 Uspešnosti medknjižnične izposoje in posred. dokumentov 92 % 93 % 95 % 94 % 94 % 94 % 94 % 94% 93% Skupaj število informacijskih zahtevkov 56.514 53.067 50.647 50.379 41.601 39.004 39.016 37.394 36.167 Število pozitivno rešenih informacijskih zahtevkov 55.936 52.592 50.471 50.197 41.274 38.813 38.594 37.325 36.144 Uspešnost informacijske dejavnosti 99,0 % 99,1 % 99,7 % 99,6 % 99,2 % 99,5 % 98,9 % 99,8% 99,9% Število poizvedb po informacijskih virih 66.184 65.479 59.963 57.768 50.145 50.759 51.526 48.963 47.470 Obisk portala dlib.si (orodje Google Analytics): različnih obiskovalcev 314.469 386.651 321.107 402.029 število obiskov 3.181.137 2.782.035 3.522.113 pregledanih strani 2.560.251 2.453.120 2.347.217 2.895.042 promet (v GB) 47.104 63.356 97.036 75.947 86.900 Uporaba storitve oddaljenega dostopa za članice UL (število prijav) Zadovoljstvo uporabnikov s knjižničnimi storitvami 141.754 149.424 161.644 165.594 167.833 170.733 181.907 154.092 150.954 2 anketi (čit.) anketa anketa anketa Bibliografska dejavnost 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 študija uporabnikov Prispevani zapisi v COBIB 20.161 21.566 20.803 25.163 24.764 22.467 21.454 19.996 20.346 Delež prispevanih zapisov NUK v COBIB 10,6 % 12,0 % 12,0 % 14,3 % 14,5 % 13,6 % 12,0 % 11 % 12% Skupaj bibliografska obdelava gradiva (lokalna baza)++ 35.861 38.083 ++33.351 47.656 42.683 37.849 34.927 31.289 34.957 Število pregledanih testnih baz za dovoljenja COBISS 26 28 27 53 43 58 37 30 41 Število zapisov CIP 7.063 7.373 7.160 7.287 7.168 7.157 7.129 7.225 6.908 Število oznak ISBN 7.129 7.506 7.338 7.523 8.087 7.343 7.973 7.752 7.306 Število oznak ISSN 1.157 276 282 348 299 269 326 387 362 Število oznak ISMN 140 132 112 394 100 130 156 139 113 Izobraževalna dejavnost in bibliotekarski nazivi 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 Število izvedenih različnih izobraževalnih oblik 31 36 32 34 35 41 40 41 40 Obseg izobraževalnega programa (ure) 1.532 1.670 1.300 1.358 1.250 1.093 1.381 1.005 932 Število udeležencev izobraževalnega programa 1.689 1.936 1.178 1.268 1.468 1.374 1.303 1.105 1.346 Število udeležencev izobraževalnega programa uporabniki 369 681 379 437 553 352 386 283 257 Skupaj udeležencev izobraževanja za vzajemno katalogizacijo 462 314 132 70 154 109 92 90 357 Skupaj kandidatov na bibliotekarskih izpitih 115 110 95 71 49 52 62 46 41 Skupaj izvedenih postopkov za pridobitev strok. naziva 58 87 Število priznanih strokovnih nazivov - 47 76

P 4 Spremljanje delovanja slovenskih knjižnic 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 Skupaj posredovanih statističnih vprašalnikov 284 287 567 261 261 259 864 1.053 953 Izdanih mnenj o razvitosti knjižnic 434 275 0 32 408 0 0 0 0 Število tematskih svetovanj po telefonu 1.446 1.045 1.083 534 1.019 1.003 1.973 1.297 2.188 Število tematskih pisnih svetovanj 243 174 450 409 Število tematskih svetovanj ob obiskih Centra oz. knjižnic 7 13 13 Število tematskih sestankov za koordinacijo OOK 26 24 12 21 11 12 11 24 6 Razvojno-raziskovalna in publicistična dejavnost 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 Vodenje ali sodelovanje v razvojno-raziskovalnih projektih 9 12 6 6 8 5 4 3 2 Število objav zaposlenih (strok. in znanstveni prispevki) 89 115 86 55 78 69 46 50 47 Založniška dejavnost 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 Skupaj izdanih publikacij (naslovi) 41 27 28 21 21 23 21 19 21 Monografske tiskane publikacije (naslovi) 5 0 1 2 3 3 0 5 5 Periodične tiskane publikacije (naslovi) 3 3 2 2 2 2 2 2 2 Katalogi / zgibanke ob razstavah 9 9 11 9 9 8 6 2 1 Elektronske publikacije 12 10 11 8 5 9 9 8 11 Druge publikacije 6 3 3 0 2 1 4 2 2 Predstavitvena in promocijska dejavnost 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 Skupaj število razstav (lastne, druge v NUK, sodelovanje) 31 38 35 38 13 13 16 13 13 Število razstav NUK v knjižnici 16 22 23 23 9 10 8 7 8 Število gostujočih razstav v NUK 3 6 1 9 2 2 4 1 1 Število razstav NUK drugje 10 4 11 6 2 1 4 5 4 Skupaj obseg razstav NUK (dnevi) 886 947 1.163 1.077 876 678 752 774 1.102 Vodeni splošni ogledi NUK za skupine (število skupin) 110 118 97 117 135 103 124 95 165 Število udeležencev vodenih ogledov za skupine 2.378 2.616 2.210 2.691 2.528 2.086 2.628 1.734 3.215 Predstavitev zbirk in oddelkov NUK (število skupin) 117 79 88 106 99 82 83 92 85 Število udeležencev predstavitev zbirk in oddelkov NUK 1.734 1.286 1.264 1.524 1.206 1.173 1.215 1.181 1.072 Skupaj udeležencev ogledov in predstavitev NUK 4.112 3.902 3.474 4.215 3.734 3.259 3.843 2.915 4.287

P 5 UČINKOVITOST KNJIŽNICE Učinkovitost oz. stroškovna uspešnost knjižnice in delovnih procesov 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 Skupni izdatki knjižnice na aktivnega uporabnika fizičnega (EUR) 805 776 812 708 702 932 825 970 844 Skupni izdatki knjižnice na aktivnega uporabnika fizični in na daljavo 331 294 305 293 325 359 321 363 340 Skupni izdatki knjižnice na obisk fizični 37,2 / 24,0 23,5 28,8 26,8 26,7 26,7 25,4 27,4 28,7 Skupni izdatki knjižnice na izposojeno enoto gradiva 37,3 36,8 42,1 45,7 60,4 63,1 53,7 63,7 63,3 Strošek posamezne storitve knjižnice glede na celotne stroške dela knjižnice (EUR): 20,4 21,0 21,8 23,7 31,9 33,1 32,3 38,4 37,6 strošek izposoje enote gradiva 79,9 81,6 81,8 81,7 98,1 101,9 107,5 116,7 124,2 strošek pozitivno rešenega infor. zahtevka 124,6 112,7 123,9 86,0 94,8 104,5 118,8 121,4 128,4 strošek bibliogr. obdelave enote gradiva Učinkovitost oz. stroškovna uspešnost knjižnice in delovnih procesov 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 Število opravljenih delovnih ur (redno delo, nadure) 307.306 283.370 276.484 279.576 274.675 257.755 267.771 276.583 281.738 Število opravljenih delovnih ur na obiskovalca (fizičnega) 1,4 / 0,9 0,9 1,0 1,6 1,0 0,9 1,0 1,0 1,1 Prirast enot gradiva (brez elektronskih virov, ki jih knjižnica ne obdeluje) na zaposlenega (EPZ) 199,6 200,8 208,7 226,2 226,0 222,9 205 218 209,8 SPOSOBNOST KNJIŽNICE ZA SPREMEMBE IN RAZVOJ Razvoj človeških potencialov knjižnice 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 Število zaposlenih, udeležencev formalnega izobr. (oseb) 23 20 15 11 11 10 6 5 3 Število zaposlenih, ki so opravili bibliotekarski izpit (oseb) 6 4 2 5 (javna d.) 2 (javna d.) 5 (javna d.) 1 (javna d.) 1 1 Število zaposlenih, ki so pridobili strokovni bibliotekarski naziv (oseb) 6 7 9 5 0 23 9 3 4 Število ur neformalnega izobraževanja zaposlenih (Slovenija) 4.870 4.429 3.502 2.284 4.349 3574 3.401 4.218 3.785 Število ur neformalnega izobraževanja zaposlenih (tujina) 1.936 1.642 1.584 1.288 1.544 1.704 1.728 1.648 1.872 Skupaj število ur neformalnega izobraževanja zaposlenih (Slovenija in tujina) 6.806 6.071 5.086 3.572 5.893 5.278 5.129 5.866 5.657 Število ur neformalnega izobraževanja na zaposlenega (EPZ) (Slovenija) 32,4 31,2 24,5 16,4 31,4 25,9 25,1 30,7 26,8 Število ur neformalnega izobraževanja na zaposlenega (EPZ) (Slovenija in tujina) 45,2 42,8 35,6 25,7 42,5 38,2 37,9 42,7 40,0 Število udeležencev neformalnega izobraževanja (Slovenija) 530 402 366 319 629 498 365 671 560 Število udeležencev neformalnega izobraževanja (tujina) 104 87 77 57 67 62 63 63 72 Skupaj število udeležencev neformalnega izobraževanja (Slovenija in tujina) 634 489 443 376 696 560 428 734 632 Število ur bolezenskih odsotnosti (bolniška, porodniška, invalidnina) 23.127 24.572 23.301 15.775 15.345 12.973 14.715 14.113 17.013 Število ur bolezenskih odsotnosti na zaposlenega (oseb) 145 168 160 112 110 93 105 102 118

P 6 Vlaganja v elektronske vire in storitve 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 Skupaj izdatki za nakup IKT (oprema) 352.182 55.462 150.267 39.137 97.188 63.253 31.666 167.528 95.841 Delež izdatkov za nakup IKT 4,3 % 0,7 % 1,9 % 0,5 % 1,3 % 0,8 % 0,5 % 2,3 % 1,3% Skupaj izdatki za nakup e-informacijskih virov 314.047 493.056 421.439 484.630 383.803 370.095 572.138 539.110 607.627 Delež stroškov za nakup elektronskih informacijskih virov v celotnih stroških za informacijske vire 52,0 % 60,3 % 61,1 % 63,4 % 63,6 % 56,4 % 73,4 % 73,2 % 70,1% Sposobnost pridobivanja lastnih sredstev 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 Delež lastnih prihodkov v celotnem proračunu knjižnice ## 10,3 % 8,4 % 7,6 % 8,0 % 8,3 % 7,6 % 9,2 % 9,3 % 10,9% * Ocenjena vrednost + Leta 2012 se je spremenila metodologija poročanja o izposoji v Veliki čitalnici (upoštevane so samo transakcije S), leta 2014 pa se je spremenilo tudi merjenje fizičnega obiska in izposoje v Zbirki serijskih publikacij, zato podatki s predhodnimi leti niso primerljivi. ++ Leta 2012 se je spremenila metodologija poročanja o bibliografskih zapisih, zato podatki s predhodnimi leti niso primerljivi. ## V poročilih za leta 2010-2015 je bila napaka v formuli. Napaka je popravljena v poročilu za 2016.

P 7 PRILOGA 2: S TAT I S T I Č N I P O D AT K I O D E L O V A N J U K N J I Ž N I C E V L E T U 2 0 1 8 Tabela 2.1: Prirast gradiva po načinih nabave in vrstah gradiva (inventarne enote) vrsta gradiva monografske publikacije serijske publikacije obvezni izvod nakup zamena dar skupaj 2018 2017 ind. 2018 2017 ind. 2018 2017 ind. 2018 2017 ind. 2018 2017 ind. 15.248 15.658 97 749 277 270 941 818 115 1.842 1.941 95 18.780 18.694 100 4.243 4.394 97 304 352 86 200 178 112 228 258 88 4.975 5.182 96 AV gradivo 1.896 1.971 96 44 66 67 54 30 180 302 352 86 2.296 2.419 95 e-publikacije 280 376 74 3 1 300 2 9 22 19 48 40 304 434 70 drugo neknjižno gradivo 1.897 1.369 139 184 172 107 17 45 38 344 222 155 2.442 1.808 135 SKUPAJ 23.564 23.768 99 1284 868 148 1.214 1.080 112 2.735 2.821 97 28.797 28.537 101 Tabela 2.2: Dotok obveznega izvoda za zbirko NUK in za distribucijo v obdobju 2008 2018 (fizične enote kosi) 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 za NUK 60.262 63.508 56.814 54.087 50.172 57.403 51.696 51.590 45.836 44.506 43.454 za distribucijo 165.347 127.756 126.805 116.496 105.950 106.340 99.868 99.598 91.089 91.871 90.080 SKUPAJ 225.609 191.264 183.619 170.583 156.122 163.743 151.564 151.188 136.925 136.377 133.534 indeks 100 85 81 76 69 73 67 67 61 60 59

P 8 Tabela 2.3: Pridobivanje slovenskega obveznega izvoda v letu 2018 (število naslovov) Tabela 2.3a: Serijske publikacije, ki jih je prejel NUK: a. po jezikih slv hrv / srb/bos/mak eng ger fre ita spa drugi skupaj 1.632 12 64 4 1 0 1 14 1.728 b. po strokovnih skupinah UDK 0 1 2 3 4 5 6 61 7 8 82 9 skupaj 164 23 81 663 3 134 175 115 273 14 24 59 1.728 Tabela 2.3b: Monografske publikacije, ki jih je prejel NUK: a. po jezikih slv hrv/srb/bos/mak eng ger fre ita spa drugi skupaj 6.350 61 608 68 25 45 6 88 7.251 b. po strokovnih skupinah UDK 0 1 2 3 4 5 6 61 7 8 82 9 drugo skupaj 379 315 237 809 54 553 641 534 645 304 1.832 515 433 7.251 Tabela 2.3c: Gibanje dotoka obveznega izvoda monografskih publikacij (2001 2018) 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 6.605 6.006 6.537 7.586 7.781 8.450 7.217 7.703 8.454 7.608 8.209 8.371 8.606 8.322 8.065 7.695 7.779 7.251

P 9 Tabela 2.4: Struktura dotoka obveznega izvoda za distribucijo knjižnicam in nakup slovenike za zameno s tujimi knjižicami (fizične enote kosi) obvezni izvod vrsta gradiva (brez gradiva za NUK) nakup za zameno skupaj 2018 2017 ind. 2018 2017 ind. 2018 2017 ind. knjige, brošure 31.337 30.215 104 1.243 658 189 32.580 30.873 106 naloge 56 34 165 0 0 0 56 34 165 standardi 2 2 100 0 0 0 2 2 100 serijske 54.067 56.989 95 1.051 1.397 75 55.118 58.386 94 drugo knjižno gradivo 28 28 100 0 0 0 28 28 100 AV gradivo 1687 2.051 82 0 0 0 1.687 2.051 82 e-publikacije 341 328 104 0 0 0 341 328 104 drugo neknjižno 859 949 91 0 0 0 859 949 91 ostalo 1703 1.275 134 0 0 0 1.703 1.275 134 SKUPAJ 90.080 91.871 98 2.294 2.055 112 92.374 93.926 98

P 10 Tabela 2.5: Uspešnost reklamacij gradiva glede na vrsto dotoka knjižničnega gradiva Obvezni izvod - knjižno gradivo: število reklamiranih naslovov število uspešnih reklamacij ind. uspešnosti reklamacij 2018 2017 indeks 2018 2017 indeks 2018 2017 indeks monografske publikacije 3.331 2.828 118 1.328 1.191 112 40 42 95 serijske publikacije 316 299 106 169 261 65 53 87 61 SKUPAJ 3.647 3.127 117 1.497 1.452 103 41 46 88 Obvezni izvod - neknjižno gradivo: slikovno gradivo 3.500 1.500 233 3.100 1.300 238 89 87 102 kartografsko gradivo 20 70 29 18 55 33 90 79 115 AV gradivo 380 817 47 350 470 74 92 58 160 PKG 2.300 1.500 153 2.000 1.300 154 87 87 100 glasbeno gradivo 470 1.250 38 380 1.050 36 81 84 96 redna zbirka 350 550 64 300 450 67 86 82 105 SKUPAJ 7.020 5.687 123 6.148 4.625 133 88 81 108 Nakupi: monografske publikacije 0 0 0 0 0 0 0 0 0 monografske publ. (stalna naročila) 31 44 70 28 30 93 90 68 132 serijske publikacije 376 318 118 306 214 143 81 67 121 SKUPAJ 407 362 112 334 244 137 82 67 122 SKUPAJ 11.074 9.176 121 7.979 6.321 126 72 69 105

P 11 Tabela 2.6: Delo na področju mednarodnih agencij za bibliografsko kontrolo in CIP (2008 2018) 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 CIP 7.223 7.326 7.063 7.373 7.160 7.287 7.168 7.157 7.129 7.225 6.908 ISBN 6.707 7.378 7.129 7.506 7.338 7.523 8.084 7.343 7.973 7.752 7.306 ISSN 330 216 1.157 276 282 348 299 269 326 387 362 ISMN 74 160 140 132 112 394 100 130 156 139 113 SKUPAJ 14.334 15.080 15.489 15.287 14.892 15.552 15.651 14.899 15.584 15.503 14.689 Tabela 2.7: Odprtost knjižnice za uporabnike v letu 2018 oddelki / službe število dni na teden število ur na teden Velika čitalnica 6 65-75 Izposoja na dom 6 50 Informacijsko središče 6 65 Časopisna čitalnica 6 50 Reprocenter 5 45 Center za informacijske storitve 5 29 Rokopisna zbirka in zbirka starih tiskov 5 29 Glasbena zbirka 5 29 Kartografska in slikovna zbirka 5 29 Zbirka drobnega tiska in sive literature 5 29 Zbirka tiskov Slovencev zunaj RS 5 29 BRIIC - zbirka za bibliotekarstvo 3 16 Medknjižnična izposoja 5 29 Slovenska bibliografija 5 25 Opomba: Posebne zbirke so odprte tudi prvo delovno soboto v mesecu od 9. 14. ure. Velika čitalnica je v izpitnem obdobju (januar, februar, maj, junij, druga polovica avgusta, prvi teden septembra) odprta od 8. 22. ure.

P 12 Tabela 2.8: Čitalniška mesta in delovne postaje za uporabnike v letu 2018 oddelki / službe št. sedežev št. PC drugo Velika čitalnica 176 1 brezžično omrežje Izposoja na dom 0 2 CIS* in Informacijsko središče** 42 22 Zbirka serijskih publikacij*** 47 4 5 mikročitalcev, 1 tablični računalnik Rokopisna zbirka in zbirka starih tiskov 12 0 Glasbena zbirka 6 1 2 CD predvajalnika, 3 slušalke Kartografska in slikovovna zbirka 6 1 Zbirka drobnega tiska in sive literature 4 1 Zbirka tiskov Slovencev zunaj RS 2 0 BRIIC zbirka za bibliotekarstvo 9 5 knjigomat v testiranju Slovenska bibliografija 2 1 prostor za skupinsko učenje 20 0 brezžično omrežje SKUPAJ 326 38 skener, 2 TV, 2 videorekorderja, DVD predvajalnik, BlueRay predvajalnik, 1 avdio kasetnik, 2 ojačevalca, 2 zvočnika, samopostrežni tiskalnik Printbox, 1 samopostrežni fotokopirni stroj, brezžično omrežje * V CIS sta dva PC in namenski računalniki za pregledovanje avtorsko pravno zaščitenih vsebin. ** V informacijskem središču je 16 terminalov z dostopom do interneta, 2 PC in namenski računalniki za pregledovanje avtorsko pravno zaščitenih vsebin. *** V Zbirki serijskih publikacij so 4 namenski računalniki za pregledovanje avtorsko pravno zaščitenih vsebin.

P 13 Tabela 2.9 a: Člani knjižnice (fizični člani) kategorije uporabnikov 2018 2017 indeks delež v % srednješolci 177 170 104 2 % študenti 5.564 4.230 132 62 % zaposleni 1.038 1.097 95 1 2% tuji državljani 1.115 826 135 12 % zaposleni v NUK 207 194 107 2 % zaposleni na Univerzi v Ljubljani 88 103 85 1 % upokojenci 176 195 90 2 % nezaposleni 237 265 89 3 % pravne osebe* 322 262 123 4 % drugo 25 113 22 0 SKUPAJ 8.949 7.455 120 100 % * Od leta 2017 se beležijo le tisti partnerji v medknjižnični izposoji, ki so si izposodili gradivo v NUK. Tabela 2.9 b: Novovpisani člani (fizični člani) kategorije uporabnikov 2018 2017 indeks delež v % srednješolci 128 111 115 3 % študenti 2.328 2.351 99 58 % zaposleni 529 653 81 13 % tuji državljani 761 498 153 19 % zaposleni v NUK 16 9 178 0 zaposleni na Univerzi v Ljubljani 15 13 115 0 upokojenci 59 84 70 1 % nezaposleni 104 102 102 3 % pravne osebe 60 68 88 1 % drugo 11 106 0 0 SKUPAJ 4.011 3.995 100 100%

P 14 Tabela 2.9 c: Člani študenti (fizični člani) visokošolski zavod 2018 2017 indeks Akademija za glasbo 141 86 164 Akademija za gledališče,radio,film,tv 18 17 106 Akademija za likovno umetnost 63 59 107 Biotehniška fakulteta 240 172 140 Ekonomska fakulteta 288 210 137 Fakulteta za arhitekturo 148 89 166 Fakulteta za družbene vede 148 106 140 Fakulteta za elektrotehniko 116 39 297 Fakulteta za farmacijo 267 142 188 Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo 65 30 217 Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo 141 76 186 Fakulteta za matematiko in fiziko 146 137 107 Fakulteta za pomorstvo in promet 4 3 133 Fakulteta za računalništvo in informatiko 84 61 138 Fakulteta za socialno delo 98 39 251 Fakulteta za strojništvo 157 72 218 Fakulteta za šport 46 16 288 Fakulteta za upravo 47 23 204 Filozofska fakulteta 1.518 1.490 102 Medicinska fakulteta 390 289 135 Naravoslovnotehniška fakulteta 133 39 341 Pedagoška fakulteta 191 235 81 Pravna fakulteta 400 245 163 Teološka fakulteta 54 54 100 Veterinarska fakulteta 66 24 275 Zdravstvena fakulteta 151 60 252 UL, interdisciplin. podiplomski program 2 6 33 SKUPAJ UL 5.122 3.819 134 ostali visokošolski zavodi 442 411 108 SKUPAJ vsi študenti 5.564 4.230 132

P 15 Tabela 2.10: Fizični obisk knjižnice po evidencah oddelkov oddelki / službe študenti drugi uporabniki skupaj 2018 2017 indeks 2018 2017 indeks 2018 2017 indeks Velika čitalnica* 29.546 37.214 79 15.981 18.732 85 45.527 55.946 81 Izposoja na dom** 21.753 21.641 101 28.441 19.841 143 50.194 41.482 121 CIS 878 806 109 539 561 96 1.417 1.367 104 Zbirka serijskih publikacij 12.558 7.894 159 4.186 4.487 93 16.744 12.381 135 Zbirka rokopisov, redkih in starih tiskov 412 478 86 1.090 954 114 1.502 1.432 105 Glasbena zbirka 399 324 123 449 526 85 848 850 100 Kartografska in slikovovna zbirka 301 291 103 254 285 89 555 576 96 Zbirka drobnega tiska in sive literature 300 246 122 80 40 200 380 286 133 Zbirka tiskov Slovencev zunaj RS 44 72 61 12 11 109 56 83 67 BRIIC - zbirka za bibliotekarstvo 80 56 143 368 503 73 448 559 80 Slovenska bibliografija 156 126 124 364 269 135 520 395 132 SKUPAJ 66.427 69.148 96 51.764 46.209 112 118.191 115.357 102 * upoštevani so obiski, zabeleženi v prijavniku ** upoštevani so obiski, zabeleženi v COBISS-u Opomba: Obisk smo beležili tudi s toplotno kamero za merjenje števila obiskovalcev. Termična kamera je nameščena nad vhodnimi vrati in beleži vse obiskovalce knjižnice, vključno z zaposlenimi. V letu 2018 smo zabeležili 292.169 obiskovalcev (2017: 293.620), od tega je bilo okrog 10 % prehodov zaposlenih v NUK. Ocenjujemo torej, da je NUK v letu 2018 obiskalo skupno 262.952 fizičnih obiskovalcev (2017: 264.258).

P 16 Tabela 2.11 a: Izposoja na dom oddelki / službe KNJIGE SERIJSKE PUBLIKACIJE NEKNJIŽNO GRADIVO SKUPAJ 2018 2017 indeks 2018 2017 indeks 2018 2017 indeks 2018 2017 indeks Izposoja na dom* 39.954 40.407 99 238 126 189 200 85 235 40.392 40.618 99 Glasbena zbirka 16 36 44 1 0 0 66 137 48 83 173 48 Kartografska in slikovna zbirka 0 0 0 0 0 0 56 42 133 56 42 133 Zbirka drobnega tiska in sive literature 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Zbirka tiskov Slovencev zunaj RS 8 4 200 0 0 0 0 0 0 8 4 200 BRIIC - zbirka za bibliotekarstvo 1.570 993 158 0 0 0 0 0 0 1.570 993 158 SKUPAJ 41.548 41.440 100 239 126 189 322 264 122 42.109 41.830 101 * upoštevane so naslednje transakcije v COBISS-u: c izposoja, p podaljšava, pp podaljšava prek bibliofona, op podaljšava prek OPAC-a, nd nov datum vračila Tabela 2.11 b: Izposoja v čitalnico oddelki / službe KNJIGE SERIJSKE PUBLIKACIJE NEKNJIŽNO GRADIVO SKUPAJ 2018 2017 indeks 2018 2017 indeks 2018 2017 indeks 2018 2017 indeks Velika čitalnica 10.086 8.752 115 7.965 7.068 113 42 11 382 18.093 15.831 114 Zbirka serijskih publikacij 0 0 0 29.745 29.849 100 0 0 0 29.745 29.849 100 Zbirka rokopisov, redkih in starih tiskov 1.400 1.302 108 1.400 45 3.111 4.000 3.100 129 6.800 4.447 153 Glasbena zbirka 306 176 174 373 265 141 4.809 5.680 85 5.488 6.121 90 Kartografska in slikovna zbirka 85 91 93 72 17 424 7.150 6.231 115 7.307 6.339 115 Zbirka drobnega tiska in sive literature 899 321 280 280 43 651 0 0 0 1.179 364 324 Zbirka tiskov Slovencev zunaj RS 9 5 180 402 301 134 0 0 0 411 306 134 BRIIC - zbirka za bibliotekarstvo 152 221 69 140 190 74 0 0 0 292 411 71 SKUPAJ 12.937 10.868 119 40.377 37.778 107 16.001 15.022 107 69.315 63.668 109

P 17 Tabela 2.11 c: Izposoja skupaj (na dom in v čitalnice) oddelki / službe KNJIGE SERIJSKE PUBLIKACIJE NEKNJIŽNO GRADIVO SKUPAJ 2018 2017 indeks 2018 2017 indeks 2018 2017 indeks 2018 2017 indeks Velika čitalnica 10.086 8.752 115 7.965 7.068 113 42 11 382 18.093 15.831 114 Izposoja na dom 39.954 40.407 99 238 126 0 200 85 235 40.392 40.618 99 Zbirka serijskih publikacij 0 0 0 29.745 29.849 100 0 0 0 29.745 29.849 100 Zbirka rokopisov, redkih in starih tiskov 1.400 1.302 108 1.400 45 831 4.000 3.100 129 6.800 4.447 153 Glasbena zbirka 322 182 177 374 265 27 4.875 5.817 84 5.571 6.264 89 Kartografska in slikovna zbirka 85 91 93 72 17 1647 7.206 6.273 115 7.363 6.381 115 Zbirka drobnega tiska in sive literature 899 321 140 280 43 935 0 0 0 1.179 364 324 Zbirka tiskov Slovencev zunaj RS 17 9 189 402 301 47 0 0 0 419 310 135 BRIIC - zbirka za bibliotekarstvo 1.722 1.214 142 140 190 74 0 0 0 1.862 1.404 133 SKUPAJ 54.485 52.278 104 40.616 37.904 107 16.323 15.286 107 111.424 105.468 106 Tabela 2.12: Delo knjižnega skladišča (Turjaška in Leskoškova) 2018 2017 indeks število zadolžnic iz Velike čitalnice 9.404 9.021 104 število zadolžnic za izposojo na dom 14.947 15.531 96 SKUPAJ 24.351 24.552 99 število postreženih zadolžnic 24.117 24.353 99 delež postreženih zadolžnic 99,0% 99,2% 100 število izdanih enot 34.108 32.072 106 število vrnjenih enot 27.816 24.598 113 SKUPAJ 61.924 56.670 109

P 18 Tabela 2.13: Opomini število izvodov gradiva število članov vrsta opomina 2018 2017 indeks 2018 2017 indeks 1. opomin 1.601 1.587 101 640 718 89 2. opomin 312 272 115 108 116 93 3. in 4. opomin 0 0 0 0 0 0 SKUPAJ 1.913 1.859 103 748 834 90 Tabela 2.14 a: Medknjižnična izposoja izposojeno gradivo iz drugih knjižnic (pasiva) SLOVENIJA TUJINA SKUPAJ ORIGINALOV KOPIJ / REPRODUKCIJ 2018 2017 indeks 2018 2017 indeks 2018 2017 indeks 2018 2017 indeks 2018 2017 indeks poslani zahtevki 662 703 94 1.682 1.769 95 2.344 2.472 95 1.155 1.219 95 1.189 1.253 95 prejeto gradivo 585 634 92 1.575 1.644 96 2.160 2.278 95 1.052 1.103 95 1.108 1.175 94 % realizacije 88 90 94 93 92 92 91 90 93 94 Tabela 2.14 b: Medknjižnična izposoja izposojeno gradivo v druge knjižnice (aktiva) SLOVENIJA TUJINA SKUPAJ ORIGINALOV KOPIJ / REPRODUKCIJ 2018 2017 indeks 2018 2017 indeks 2018 2017 indeks 2018 2017 indeks 2018 2017 indeks prejeti zahtevki 5.547 5.533 100 608 598 102 6.155 6.131 100 4.686 4.570 103 1.469 1.570 94 posojeno gradivo 5.240 5.277 99 533 534 100 5.773 5.811 99 4.429 4.307 103 1.344 1.504 89 % realizacije 94 95 88 89 94 95 95 94 91 96 Tabela 2.14 c: Medknjižnična izposoja (aktiva in pasiva) 2018 2017 indeks število zahtevkov 8.499 8.603 99 št. realizir. zaht. 7.933 8.089 98 % realizacije 93 94

P 19 Tabela 2.15 a: Število informacijskih zahtevkov in posredovanih informacij oddelki / službe št. informac. zahtevkov pozitivno rešeni inf. zahtevki % realizacije 2018 2017 indeks 2018 2017 indeks 2018 2017 Velika čitalnica 4.310 4.650 93 4.310 4.640 93 100 100 Odd. za izposojo* 15.870 15.320 104 15.852 15.300 104 100 100 CIS 5.367 6.251 86 5.367 6.251 86 100 100 Zbirka serijskih publikacij 5.781 5.942 97 5.781 5.933 97 100 100 Zbirka rokopisov, redkih in starih tiskov 1.674 1.798 93 1.674 1.798 93 100 100 Glasbena zbirka* 890 1.194 75 885 1.190 74 99 100 Kartografska in slikovna zbirka 1.005 996 101 1.005 985 102 100 99 Zbirka drobnega tiska in sive literature 200 246 81 200 238 84 100 97 Zbirka tiskov Slovencev zunaj RS 75 73 103 75 73 103 100 100 BRIIC - zbirka za bibliotekarstvo 364 335 109 364 335 109 100 100 Slovenska bibliografija 631 589 107 631 582 108 100 99 SKUPAJ 36.167 37.394 97 36.144 37.325 97 100 100 Tabela 2.15 b: Število opravljenih informacijskih poizvedb SKUPAJ oddelki / službe OPAC internet CD-ROM komerc. baze tiskani viri listkovni kat. drugo 2018 2017 indeks Velika čitalnica* 3.488 1.190 0 38 937 0 2.260 7.913 7.200 110 Izposoja* 11.200 2.900 0 850 52 22 1.482 16.506 16.320 101 CIS 1.407 1.295 0 679 476 265 3.106 7.228 9.153 79 Zbirka serijskih publikacij 2.675 903 0 0 310 985 350 5.223 5.542 94 Zbirka rokopisov, redkih in starih tiskov 300 900 0 0 220 360 0 1.780 1.798 99 Glasbena zbirka 800 100 0 20 200 800 1000 2.920 3.135 93 Kartografska in slikovna zbirka 625 2.012 0 13 29 256 84 3.019 2.878 105 Zbirka drobnega tiska in sive literature* 150 50 0 0 0 0 0 200 246 81 Zbirka tiskov Slovencev zunaj RS* 8 60 0 0 5 9 0 82 75 109 BRIIC - zbirka za bibliotekarstvo* 103 73 0 14 67 0 121 378 455 83 Slovenska bibliografija 482 298 520 1 290 440 190 2.221 2.161 103 SKUPAJ 21.238 9.781 520 1.615 2.586 3.137 8.593 47.470 48.963 97 delež v % 45 21 1 3 5 7 18 100 * ocena

P 20 Tabela 2.16: Vodstva in ogledi knjižnice ter uvajanje uporabnikov oddelki / službe število skupin število udeležencev 2018 2017 indeks 2018 2017 indeks Velika čitalnica 1 0 3 1 300 Izposoja 2 0 30 1 3000 CIS 5 9 56 31 86 36 Zbirka serijskih publikacij 16 17 94 178 189 94 Zbirka rokopisov, redkih in starih tiskov 33 35 94 400 435 92 Glasbena zbirka 6 7 86 74 150 49 Kartografska in slikovna zbirka 12 11 109 146 136 107 Zbirka drobnega tiska in sive lierature 4 6 67 86 62 139 Zbirka tiskov Slovencev zunaj RS 3 4 75 45 98 46 BRIIC - zbirka za bibliotekarstvo 1 1 100 23 18 128 Slovenska bibliografija 2 2 100 56 5 1120 SKUPAJ - oddelki 85 92 92 1.072 1.181 91 splošni vodeni ogledi NUK-a 165 95 174 3.215 1.734 185 vodeni ogledi razstav 44 47 94 440 640 69 turistični ogledi* n.p. n.p. n.p. 5.444 4.738 115 SKUPAJ 294 234 126 9.731 8.293 117 * vključeni so ogledi po pogodbi (Turizem Ljubljana) in prodane vstopnice za ogled Velike čitalnice

P R I L O G A 3: D I S T R I B U C I J A I N V R E D N O S T Z A M E N G R A D I V A V L E T U 2 0 1 8 knjižnica država monografije vrednost (EUR) periodika (kosi) 1. KARL FRANZENS UNIVERSITÄT Institut für Geschichte, Graz Avstrija 1 20 2. ÖSTERREICHISCHE NATIONALBIBLIOTHEK, Wien Avstrija 13 272 24 3. UNIVERSITÄTSBIBLIOTHEK, Wien Avstrija 9 4. BIBLIOTHEQUE ALPHA, Liege Belgija 4 66 2 5. BIBLIOTHEQUE DES BOLLANDISTES, Bruxelles Belgija 2 6. NARODNA BIBLIOTEKA KIRIL I METODIJ, Sofija Bolgarija 23 534 13 7. BOŠNJAČKI INSTITUT, Sarajevo Bosna in Hercegovina 2 20 8. FAKULTET KRIMINALISTIČKIH NAUKA, Sarajevo Bosna in Hercegovina 5 9. FILOZOFSKI FAKULTET, Odsjek za komp. Bosna in književnost i bibliotekarstvo, Sarajevo Hercegovina 5 10. NARODNI KNIHOVNA, Praha Češka 20 449 32 11. SLAVONIAN INSTITUTE LIBRARY, Praha Češka 8 12. SLOVANSKA KNIHOVNA, Praha Češka 188 3433 6 13. PRIRODNJAČKI MUZEJ CRNE GORE, Podgorica Črna gora 2 14. NATIONAL LIBRARY OF ESTONIA, Tallinn Estonija 4 63 15. EXCHANGE CENTRE FOR SCIENTIFIC Finska 46 1024 LITERATURE, Helsinki 16. BIBLIOTHEQUE NATIONALE DE FRANCE, Paris Francija 3 48 27 17. FAKULTET ORGANIZACIJE I INFORMATIKE, Hrvaška 5 Varaždin 18. HRVATSKA AKADEMIJA ZNANOSTI I Hrvaška 1 UMJETNOSTI, Zagreb 19. NACIONALNA I SVEUČILIŠNA KNJIŽNICA, Zagreb Hrvaška 8 162 20. SVEUČILIŠNA KNJIŽNICA, Zadar Hrvaška 6 21. BIBLIOTECA CIVICA "A. HORTIS", Trst Italija 6 102 13 22. KNJIŽNICA Dušana Černeta, Trst Italija 3 48 23. SLOVENICUM COLLEGIO PONTIFICE, Vatikan Italija 5 24. UNIVERSITA DEGLI STUDI, Trst Italija 21 484 8 25. THE NATIONAL LIBRARY OF CHINA, Beijing Kitajska 6 147 31 26. DEBRECEN UNIVERSITY LIBRARY, Debrecen Madžarska 6 27. ORSZAGOS SZECHENYI KÖNYVTAR, Budapest Madžarska 13 301 28. NARODNA I UNIVERZITETSKA BIBLIOTEKA Makedonija 12 284 19»KLIMENT OHRIDSKI«, Skopje 29. BAYERISCHE STAATSBIBLIOTHEK, München Nemčija 23 30. DEUTSCHE NATIONALBIBLIOTHEK, Leipzig Nemčija 32 568 44 31. HUMBOLDT UNIVERSITÄT ZU BERLIN, Nemčija 1 Bibliothek, Berlin 32. IOS, Regensburg Nemčija 28 P-21

33. SENCKENBERGISCHE NATURFORSCHENDE Nemčija 24 633 GESELLSCHAFT, Frankfurt 34. UNIVERSITÄT KIEL, Slavisches Seminar, Kiel Nemčija 1 35. STAATSBIBLIOTHEK ZU BERLIN, Berlin Nemčija 16 36. UNIVERSITÄTS-UND LANDESBIBLIOTHEK Nemčija 1 SACHSEN-ANHALT, Halle 37. UNIVERSITÄTSBIBLIOTHEK, Regensburg Nemčija 2 24 38. UNIVERSITEITSBIBLIOTHEEK, Leiden Nizozemska 4 66 39. BIBLIOTEKA JAGIELLONSKA, Krakow Poljska 10 180 32 40. BIBLIOTEKA NARODOWA, Warszawa Poljska 11 170 25 41. BIBLIOTEKA UNIWERSYTECKA, Wroclaw Poljska 8 42. BIBLIOTEKA AKADEMII NAUKA, St Peterburg Rusija 15 229 25 43. INSTITUT NAUČNOJ INFORMACII PO Rusija 12 291 23 OBŠČESTVENNYM NAUKAM, Moskva 44. MOSCOW STATE UNIVERSITY, Moskva Rusija 6 45. NATIONAL LIBRARY OF RUSSIA, St Peterburg Rusija 1 46. RUSSIAN STATE LIBRARY, Moskva Rusija 12 329 31 47. VSERUSKAJA GOSUDARSTVENNAJA BIBLIOTEKA Rusija 2 32 14 INOSTRANNOJ LITERATURY, Moskva 48. SLOVENSKA NARODNA KNIŽNICA, Martin Slovaška 18 222 6 49. UNIVERZITNA KNIŽNICA, Bratislava Slovaška 5 50. BIBLIOTEKA MATICE SRPSKE, Novi Sad Srbija 32 721 5 51. NARODNA BIBLIOTEKA SRBIJE, Beograd Srbija 80 1.749 43 52. SRPSKA AKADEMIJA NAUKA I UMETNOSTI, Srbija 30 717 5 Beograd 53. BIBLIOTHEQUE PUBLIQUE ET UNIVERSITAIRE, Švica 5 Geneve 54. SCHWEIZERISCHE OSTEUROPA BIBLIOTHEK, Švica 6 Bern 55. VERNADSKY NATIONAL LIBRARY, Kiev Ukrajina 5 56. BRITISH LIBRARY, London Vel. Britanija 40 729 94 57. LIBRARY OF THE UNIVERSITY, Nottingham Vel. Britanija 5 58. UCL SSEES, London Vel. Britanija 3 59. LIBRARY OF CONGRESS, Washington ZDA 322 5811 182 60. MEMORIAL LIBRARY, Madison ZDA 3 61. STANFORD UNIVERSITY, Stanford ZDA 6 94 24 62. UNIVERSITY OF KANSAS LIBRARIES, Lawrence ZDA 8 63. UNIVERSITY OF MICHIGAN, Ann Arbor ZDA 1 64. UNIVERSITY OF WASHINGTON, Seattle ZDA 218 4.547 93 SKUPAJ 1.243 24.569 1.001 P-22

P R I L O G A 4: M E D N A R O D N A D E J A V N O S T K NJI Ž N I C E I N Z A P O S L E N I H V L E T U 2 0 18 Udeležba na letnih konferencah in sestankih mednarodnih združenj in agencij (člani delovnih teles): IFLA, 84. generalna konferenca in sestanki strokovnih teles, Kuala Lumpur (Malezija), avgust 2018 (Melita Ambrožič in Alenka Kavčič-Čolić); ISBN, sestanek Sveta direktorjev, London (Velika Britanija), april 2018 (Alenka Kanič); Konferenca CENL, Reykjavik (Islandija), junij 2018 (Martina Rozman Salobir); Letno srečanje SEENL, Beograd (Srbija), oktober 2018 (Janko Klasinc, Zoran Krstulović in Martina Rozman Salobir); Konferenca, sestanek sveta direktorjev ter generalna skupščina ISBN in ISMN, Sliema (Malta), september 2018 (Alenka Kanič in Majda Kotnik-Verčko); Letno srečanje EURIG, Ballerup (Danska), maj 2018 (Irena Kavčič); Letno srečanje nacionalnih centrov ISSN, Washington (ZDA), september 2018 (Irena Eiselt); Konferenca EBILDA in skupščina foruma NAPLE, Strasbourg (Francija), maj 2018 (Gorazd Vodeb); Konferenca LIBER, Lille (Francija), julij 2018 (Martina Rozman Salobir); Sestanek konzorcija UDK, London (Velika Britanija), Haag (Nizozemska), februar 2018 (Irena Sešek); Srečanje nacionalnih agregatorjev Europeana, Berlin (Nemčija), marec 2018 (Matjaž Kragelj in Mitja Kovačič); Srečanje nacionalnih agregatorjev Europeana, Berlin (Nemčija), oktober 2018 (Matjaž Kragelj); Letna konferenca Europeane, Dunaj (Avstrija), december 2018 (Matjaž Kragelj); Sestanek FEP CENL, Haag (Nizozemska), marec 2018, (Karmen Štular Sotošek); Letna skupščina COAR, Hamburg (Nemčija), maj 2018 (Alenka Kavčič-Čolić); Poti, financirane iz projektnih in drugih virov: eifl.net, generalna skupščina, Doha (Qatar), november 2018 (Karmen Štular Sotošek financer eifl.net); Konferenca Imagine a Library, Talin (Estonija), oktober 2018 (Martina Rozman Salobir del krije organizator); 43. skupščina Hrvaškega knjižničarskega društva, Opatija (Hrvaška), oktober 2018 (Irena Sešek krije ZBDS); Konferenca EBILDA in skupščina foruma NAPLE, Strasbourg (Francija), maj 2018 (Irena Sešek in Polona Marinšek krije ZBDS); European Academic Advisory Board Meeting, Madrid (Španija), februar 2018 (Srečko Bončina financer EBSCO); Sestanek s predsednico IFLA in delavnica IFLA Global Vision, Barcelona (Španija), marec 2018 (Alenka Kavčič-Čolić financer IFLA); Srečanje uredniškega odbora projekta Rise of Literacy, Edinburg (Škotska), april 2018 (Andraž Magajna projektna sredstva); Študijski obisk in konferenca v Gazi Husrev-begovi knjižnici, Sarajevo (BiH), marec 2018 (Gorazd Kocijančič krije organizator); Sestanek IADA, Varšava (Poljska), januar 2018 (Jasna Malešič financer IADA); Regionalna delavnica IFLA Global Vision, Pariz (Francija), maj 2018 (Žiga Cerkvenik financer IFLA); P-23

Udeležba na mednarodnih strokovnih srečanjih: Konferenca IAML, Leipzig (Nemčija), julij 2018 (Alenka Bagarič); Konferenca ICA, Madrid (Španija), april 2018 (Renata Šolar); Dfest festival hrvaških projektov digitalizacije, Zagreb (Hrvaška), maj 2018 (Zoran Krstulović in Andraž Magajna) Mednarodna konferenca CERL, Benetke (Italija), september 2018 (Sonja Svoljšak); Konferenca FUJITSU Forum, Muenchen (Nemčija), november 2018 (Janez Groznik); Konferenca LIDA, Zadar (Hrvaška), junij 2018 (Tomaž Bešter); Mednarodna konferenca ICOLC 2018, London (Velika Britanija), oktober 2018 (Karmen Štular Sotošek); Konferenca TPDL, Porto (Portugalska), september 2018 (Matjaž Kragelj); Mednarodna konferenca o uporabi kvalitativnih in kvantitativnih metod v knjižnicah, Hanija (Grčija), maj 2018 (Melita Ambrožič); Okrogla miza Komisije za statistiko, Zagreb (Hrvaška), maj 2018 (Eva Kodrič-Dačić); Okrogla miza o prostem dostopu do informacij, Zagreb (Hrvaška), december 2018 (Milena Bon in Gorazd Vodeb); Mednarodno srečanje Knjižnica igrišče znanja i zabave, Karlovac (Hrvaška), oktober 2018 (Milena Bon); Strokovno srečanje Skrivni svet starih knjig, Zagreb (Hrvaška), maj 2018 (Jasna Malešič in Andrej Štolfa); Strokovno srečanje Network heads of conservation, Muenchen (Nemčija), september 2018 (Jasna Malešič); Europeana Generic Services Projects Meeting, Haag (Nizozemska), oktober 2018 (Renata Šolar); Konferenca kuratorjev kartografskega gradiva in geoinformacij, Gotha (Nemčija), oktober 2018 (Renata Šolar); Okrogla miza o begunski književnosti, Trst (Italija), maj 2018 (Helena Janežič); Obiski tujih sejmov: Dunajski knjižni sejem, Dunaj (Avstrija), november 2018 (Damjana Kisovec in Valerija Žagar); Interliber, Zagreb (Hrvaška), november 2018 (Alenka Bagarič, Cvetka Destovnik, Matjaž Premk, Marjan Rus, Tomaž Bešter, Melita Ambrožič in Jožica Pangerc); Obiski sorodnih ustanov: Postavitev in odprtje razstave Rojstvo novih domovin, Gorica (Italija), februar 2018 (Helena Janežič); Posvetovanje z zaposlenimi na Europeani, Haag (Nizozemska), april 2018 (Matjaž Kragelj in Mitja Kovačič); Popis in prevzem donacije dr. Trabucca, Mongelia (Italija), maj in december 2018 (Sonja Svoljšak in Veselin Mišković); Udeležba na proslavi ob 650-letnici ONB, Dunaj (Avstrija), februar 2018 (Martina Rozman Salobir); Udeležba na Dnevu NBS, Beograd (Srbija), februar 2018 (Martina Rozman Salobir); Pospravljanje razstave Rojstvo novih domovin, Gorica (Italija), april 2018 (Helena Janežič); Odprtje razstave Plečnik na Brionih, Varaždin (Hrvaška), april 2018 (Žiga Cerkvenik in Marijan Rupert); Delovni obisk rokopisne zbirke NSK, Zagreb (Hrvaška), december 2018 (Samo Kristan in Marijan Rupert); Poslovno srečanje s predstavniki MEP, Rijeka (Hrvaška), november 2018 (Janez Groznik); P-24

Obiski tujih strokovnjakov in protokolarni obiski v NUK: V okviru razstave ob obletnici Louisa Adamiča je NUK obiskal veleposlanik ZDA in več ameriških predstavnikov in strokovnjakov. V letu 2018 so bile knjige in gradiva iz zbirke NUK predstavljeni na mednarodnih razstavah v Nemčiji in na Hrvaškem. NUK je gostil skupino strokovnjakov CENL, ki se ukvarja z vprašanji intelektualne lastnine in avtorskega prava. Na kulturnem forumu Slovenija-Rusija, ki je aprila potekal v Ljubljani, je NUK koordiniral področje knjižnic. Ob tej priložnosti je NUK obiskal Migel Palasio, svetovalec generalnega direktorja Knjižnice za tuje književnosti Margarite Rudomino. NUK sta na tedenskem programu izmenjave obiskali Zorica Jakovleska Spirovska in Nita Mucha, sodelavka Nacionalne in univerzitetne knjižnici Sv. Kliment Ohridski iz Makedonije. Pripravili smo jima strokovni program obiska v skladu z njunim področjem dela. NUK sta obiskala sodelavki Masarykove univerze v Brnu (Češka) Eva Hermanová in Ema Juranová, ki sta v Ljubljani preživeli dva meseca na strokovni izmenjavi (Erasmus+). Pripravili smo jima strokovni program obiska v skladu z njunim področjem dela. NUK je obiskalo več skupin knjižničarjev, študentov knjižničarstva in drugi strokovnjaki s področja knjižničarstva iz različnih držav (Avstrija, Madžarska, Hrvaška). Poleg ogleda Plečnikove stavbe smo jim predstavili tudi strokovno delo in organizacijo knjižnice. NUK sta obiskala sodelavca knjižnice Inštituta za tehnologijo v Izmirju, direktor Gültekin Gürdal in vodja izpostave Ayşe Aydin, ki sta v Ljubljani preživeli teden dni na strokovni izmenjavi (Erasmus+). Pripravili smo jima strokovni program obiska v skladu z njunim področjem dela. NUK je obiskala sodelavka knjižnice Univerze v Debrecenu Pataki Gyöngyvér, ki je bila v Ljubljani na strokovni izmenjavi (Erasmus+). Pripravili smo ji strokovni program obiska v skladu z njenim področjem dela. P-25

P R I L O G A 5 : B I B L I O G R A F I J A Z N A N S T V E N I H I N S T R O K O V N I H P R I S P E V K O V Z A P O S L E N I H Z A L E T O 2 0 1 8 AMBROŽIČ, Melita V "Domu tisočerih zgodb" : srečanje predračunalniških knjižničarjev, Radovljica, 7. junij 2018. Knjižničarske novice, letn. 28, št. 3, str. 42-43. BAGARIČ, Alenka Strategija trajnega ohranjanja in omogočanja dostopnosti do zapisov na nosilcih z omejeno obstojnostjo v Narodni in univerzitetni knjižnici. Ljubljana : Narodna in univerzitetna knjižnica, 2018. (Skupaj z J. Malešič et al.) Dostopno na: https://www.nuk.uni-lj.si/sites/default/files/dokumenti/strategija-trajnega-ohranjanjain-omogocanja-dostopnosti.pdf Ohranjanje kulturne dediščine in spodbujanje kulturnega razvoja : poročilo s konference, Beograd, 2.-4. september 2017. Knjižničarske novice, letn. 28, št. 1, str. 14-15. (Skupaj z I. Eiselt et al.) BAHOR, Stanislav Knjižnice v dijaških domovih in izpolnjevanje določb Pravilnika o pogojih za izvajanje knjižnične dejavnosti kot javne službe. Ljubljana : Narodna in univerzitetna knjižnica, 2018. (Skupaj z L. Škufca, E. Kodrič-Dačić) Dostopno na: https://cezar.nuk.uni-lj.si/common/files/studije/knjiznice_v_dijaskih_domovih.pdf Izpolnjevanje določil Pravilnika o pogojih za izvajanje knjižnične dejavnosti kot javne službe v knjižnicah glasbenih šol. Ljubljana : Narodna in univerzitetna knjižnica, 2018. (Skupaj z B. Lesjak) Dostopno na: https://cezar.nuk.unilj.si/common/files/studije/izpolnjevanje_pravilnika_glasbene_lektsb.pdf BEŠTER, Tomaž O družbeni pravičnosti, raznolikostih in aktivnih spremljevalcih družbe : LIDA (Libraries in the Digital Age, Zadar, 12.-15. 6. 2018). Knjižničarske novice, letn. 28, št. 4/5, str. 12-16. (Skupaj z N. Knap, B. Kavčič) BON, Milena Domoznanski projekti : uspeh sinergijskega sodelovanja in gradnik lokalne skupnosti. V: Domoznanstvo v lokalni skupnosti : Domfest, 5. festival domoznanstva, Ljubljana, 19. oktober 2018. Ljubljana : Mestna knjižnica, 2018, str. 12-27. ISBN 978-961-94522-0-2 (Skupaj z K. Sedar) "Inovativna knjižnica v službi lokalne skupnosti" : 17. okrogla miza za prosti dostop do informacij, Zagreb 8. dec. 2017. Knjižničarske novice, letn. 28, št. 2, str. 11-12. CPM: ali je čas za spremembe?. Knjižničarske novice, letn. 28, št. 2, str. 3-5. Nacionalni standardi za delovanje šolskih knjižnic v Ameriki. Knjižničarske novice, letn. 28, št. 4/5, str. 28-30. (Skupaj z U. Bajda) P-26

Mreža splošnih knjižnic : sodelovanje pri razvoju digitalnih storitev in predstavljanje javnosti, 11. posvetovanje hrvaških splošnih knjižnic, Crikvenica, 11. - 13. oktober. Knjižničarske novice, letn. 27, št. 11/12, str. 10-11. CERKVENIK, Žiga Naša vizija, naša prihodnost : globalna razprava o prihodnosti knjižničarstva. Knjižničarske novice, letn. 28, št. 2, str. 16-17. "Knjižničarji po celem svetu imamo enake cilje in vrednote" : intervju z Glòrio Pérez-Salmerón. Knjižničarske novice, letn. 28, št. 2, str. 25. DEBELJAK, Tamara Centralna katalogizacija gradiva šolskih knjižnic. Knjižničarske novice, letn. 28, št. 4/5, str. 8-9. EISELT, Irena Ohranjanje kulturne dediščine in spodbujanje kulturnega razvoja : poročilo s konference, Beograd, 2.-4. september 2017. Knjižničarske novice, letn. 28, št. 1, str. 14-15. (Skupaj z A. Bagarič et al.) ERČULJ, Herman Obisk visokošolskih knjižnic Univerze v Ljubljani. Knjižničarske novice, letn. 28, št. 2, str. 6-10. JANEŽIČ, Helena Andrej Kobal (1899-1988) : svetovni popotnik s filmsko zgodbo : tajni agent. SLO, št. 20 nov. 2018, str. 58-63. Kje najti še lepši je svet?. Svobodna Slovenija, letn. 77, št. 20/21, str. 3. Dostopno na: http://svobodnaslovenija.com.ar/wpcontent/uploads/2018/08/svobodna_slovenija_02021.pdf Dlib.si - zakladnica slovenskega znanja v digitalni obliki. Svobodna Slovenija, letn. 77, št. 5, str. 2. Dostopno na: http://svobodnaslovenija.com.ar/wpcontent/uploads/2018/04/svobodna_slovenija_005b.pdf Čukec Nukec : pernati radovednež in Narodne in univerzitetne knjižnice. Svobodna Slovenija, letn. 77, št. 12, str. 3. Dostopno na: http://svobodnaslovenija.com.ar/wpcontent/uploads/2018/05/svobodna_slovenija_012_18.pdf Milanka Dragar : dediščina molka. Zaveza, letn. 28, št. 107, str. 114-115. Ljubo doma, vsak ga ima. Meddobje, št. 1/4, str. 125-128. P-27

KAVČIČ-ČOLIĆ, Alenka Strategija trajnega ohranjanja in omogočanja dostopnosti do zapisov na nosilcih z omejeno obstojnostjo v Narodni in univerzitetni knjižnici. Ljubljana : Narodna in univerzitetna knjižnica, 2018. (Skupaj z J. Malešič et al.) Dostopno na: https://www.nuk.uni-lj.si/sites/default/files/dokumenti/strategija-trajnega-ohranjanjain-omogocanja-dostopnosti.pdf Vrednotenje znanstvenih del v okviru odprte znanosti. Knjižničarske novice, letn. 28, št. 3, str. 8-13. Sestanek s predsednico IFLE in prvo srečanje v zvezi z oblikovanjem globalne vizije IFLE. Knjižničarske novice, letn. 28, št. 2, str. 18-20. Raziskava slovenskih specialnih knjižnic. Ljubljana : Narodna in univerzitetna knjižnica, 2018. (Skupaj z H. Pečko Mlekuš et al.) Dostopno na: https://cezar.nuk.uni-lj.si/common/files/studije/raziskava_specialnih_knjiznic.pdf KLASINC, Janko Strategija trajnega ohranjanja in omogočanja dostopnosti do zapisov na nosilcih z omejeno obstojnostjo v Narodni in univerzitetni knjižnici. Ljubljana : Narodna in univerzitetna knjižnica, 2018. (Skupaj z J. Malešič et al.) Dostopno na: https://www.nuk.uni-lj.si/sites/default/files/dokumenti/strategija-trajnega-ohranjanjain-omogocanja-dostopnosti.pdf Knjižnice v luči nekaterih sprememb zakonodaje s področja avtorskega prava. Knjižničarske novice, letn. 27, št. 11/12, str. 3-5. KNAP, Nataša O družbeni pravičnosti, raznolikostih in aktivnih spremljevalcih družbe : LIDA (Libraries in the Digital Age, Zadar, 12.-15. 6. 2018). Knjižničarske novice, letn. 28, št. 4/5, str. 12-16. (Skupaj s T. Bešter, B. Kavčič) KOCJAN, Urša Ohranjanje kulturne dediščine in spodbujanje kulturnega razvoja : poročilo s konference, Beograd, 2.-4. september 2017. Knjižničarske novice, letn. 28, št. 1, str. 14-15. (Skupaj z A. Bagarič et al.) KODRIČ-DAČIĆ, Eva Knjižnice v dijaških domovih in izpolnjevanje določb Pravilnika o pogojih za izvajanje knjižnične dejavnosti kot javne službe. Ljubljana : Narodna in univerzitetna knjižnica, 2018. (Skupaj z L. Škufca, S. Bahor) Dostopno na: https://cezar.nuk.uni-lj.si/common/files/studije/knjiznice_v_dijaskih_domovih.pdf Narodna in univerzitetna knjižnica in prevzem zaplenjenih knjižnic v letih 1944-1947. V: Provenienca, transferji in lastništvo umetnin, 8. posvet slovenskih umetnostnih zgodovinarjev, Maribor, 30. november - 1. december 2018. Ljubljana : Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta ZRC SAZU, 2018, F. 10. P-28

Pisna kulturna dediščina v slovenskih knjižnicah : izziv za knjižničarsko stroko in za pristojno ministrstvo. Knjižnica, letn. 62, št. 3, str. 9-29. Evropsko leto kulturne dediščine. Knjižničarske novice, letn. 27, št. 9/10, str. 4. KRAGELJ, Matjaž Strategija trajnega ohranjanja in omogočanja dostopnosti do zapisov na nosilcih z omejeno obstojnostjo v Narodni in univerzitetni knjižnici. Ljubljana : Narodna in univerzitetna knjižnica, 2018. ISBN 978-961- 6551-82-3. (Skupaj z J. Malešič et al.) Dostopno na: https://www.nuk.uni-lj.si/sites/default/files/dokumenti/strategija-trajnega-ohranjanjain-omogocanja-dostopnosti.pdf KRSTULOVIĆ, Zoran Strategija trajnega ohranjanja in omogočanja dostopnosti do zapisov na nosilcih z omejeno obstojnostjo v Narodni in univerzitetni knjižnici. Ljubljana : Narodna in univerzitetna knjižnica, 2018. ISBN 978-961- 6551-82-3. (Skupaj z J. Malešič et al.) Dostopno na: https://www.nuk.uni-lj.si/sites/default/files/dokumenti/strategija-trajnega-ohranjanjain-omogocanja-dostopnosti.pdf Glasbene knjižnice v sistemu COBISS : Alenka Bagarič: Glasbene knjižnice v sistemu COBISS: priročnik za identifikacijo in bibliografski opis glasbenih virov. Knjižničarske novice, letn. 28, št. 2, str. 30-31. LESJAK, Blaž Izpolnjevanje določil Pravilnika o pogojih za izvajanje knjižnične dejavnosti kot javne službe v knjižnicah glasbenih šol. Ljubljana : Narodna in univerzitetna knjižnica, 2018. (Skupaj z S. Bahor) Dostopno na: https://cezar.nuk.unilj.si/common/files/studije/izpolnjevanje_pravilnika_glasbene_lektsb.pdf MALEŠIČ, Jasna Strategija trajnega ohranjanja in omogočanja dostopnosti do zapisov na nosilcih z omejeno obstojnostjo v Narodni in univerzitetni knjižnici. Ljubljana : Narodna in univerzitetna knjižnica, 2018. (Skupaj z A. Kavčič Čolić et al.) Dostopno na: https://www.nuk.uni-lj.si/sites/default/files/dokumenti/strategija-trajnega-ohranjanjain-omogocanja-dostopnosti.pdf Program masovne neutralizacije u Nacionalnoj i sveučilišnoj knjižnici u Ljubljani.V: Skriveni svijet starih knjiga. U Zagrebu : Nacionalna i sveučilišna knjižnica, 2018, str. 22. Trubarjevo priznanje 2018: Jedrt Vodopivec Tomažič. Knjižničarske novice, letn. 28, št. 4/5, str. 52. MARINŠEK, Polona 83. mednarodna konferenca IFLA, Wrocław, 19.-25. avgust 2017. Knjižničarske novice, letn. 28, št. 1, str. 12-13. P-29

MEGLIČ, Pavla Strategija trajnega ohranjanja in omogočanja dostopnosti do zapisov na nosilcih z omejeno obstojnostjo v Narodni in univerzitetni knjižnici. Ljubljana : Narodna in univerzitetna knjižnica, 2018. (Skupaj z J. Malešič et al.) https://www.nuk.uni-lj.si/sites/default/files/dokumenti/strategija-trajnega-ohranjanja-inomogocanja-dostopnosti.pdf MIKLAVČIČ, Milojka Podelitev strokovnih nazivov v knjižnični dejavnosti v letu 2017. Knjižničarske novice, letn. 28, št. 3, str. 18-19. MIŠKOVIČ, Veselin Knjižnica grofa Francesca Grisonija med razsvetljenstvom in risorgimentom. Koper : Osrednja knjižnica Srečka Vilharja, 2018. ISBN 978-961-93771-4-7. (Skupaj s S. Žitko) MLAKAR, Anja Pomen Bleiweisovih Novic za ohranjanje slovenske pripovedne dediščine. V: Janez Bleiweis, Novice in modernizacija slovenske družbe. Ljubljana : ZRC SAZU, Založba ZRC, 2018, str. 38-39. PELHAN, Aljoša Iz mnogih dežel = From many lands : ob 120. obletnici rojstva Louisa Adamiča. Ljubljana : Narodna in univerzitetna knjižnica, 2018. ISBN 978-961-6551-80-9 PEČKO-Mlekuš, Helena Raziskava slovenskih specialnih knjižnic. Ljubljana : Narodna in univerzitetna knjižnica, 2018. (Skupaj z A. Kavčič Čolić et al.) Dostopno na: https://cezar.nuk.uni-lj.si/common/files/studije/raziskava_specialnih_knjiznic.pdf POLIČNIK-Čermelj, Tereza Strategija trajnega ohranjanja in omogočanja dostopnosti do zapisov na nosilcih z omejeno obstojnostjo v Narodni in univerzitetni knjižnici. Ljubljana : Narodna in univerzitetna knjižnica, 2018. (Skupaj z J. Malešič et al.) Dostopno na: https://www.nuk.uni-lj.si/sites/default/files/dokumenti/strategija-trajnega-ohranjanjain-omogocanja-dostopnosti.pdf POTOČNIK, Veronika Ohranjanje kulturne dediščine in spodbujanje kulturnega razvoja : poročilo s konference, Beograd, 2.-4. september 2017. Knjižničarske novice, letn. 28, št. 1, str. 14-15. (Skupaj z A. Bagarič et al.) RIFL, Boris (Za)pisana ustvarjalnost : 70 let Slovenske bibliografije. Knjižničarske novice, letn. 28, št. 3, str. 3-5. P-30

ROZMAN SALOBIR, Martina Moč zapisane besede = The pover of the written word. V: In vendar so jih brali : prepovedane knjige na Slovenskem v zgodnjem novem veku iz zbirke Narodne in univerzitetne knjižnice. Ljubljana : Narodna in univerzitetna knjižnica, 2018, str. 6-7. Narodna in univerzitetna knjižnica ni le simbol in spomenik!. Outsider, letn. 4, št. 16, str. 174-177. RUPAR KOROŠEC, Mojca Identiteta knjižnice in kulturna dediščina / Mojca Rupar Korošec. Knjižničarske novice, letn. 28, št. 4/5, str. 3-7. RUPERT, Marijan Josipina Urbančič Turnograjska usoda v ogledalu zapuščine. Mače pri Preddvoru : KD Josipine Turnograjske, 2018, str. 18-20. ISBN 978-961-6551-74-8 SLUGA, Marjetka Do literature iz domačega naslanjača. Knjižničarske novice, letn. 28, št. 2, str. 35. ŠOLAR, Renata Ohranjanje kulturne dediščine in spodbujanje kulturnega razvoja : poročilo s konference, Beograd, 2.-4. september 2017. Knjižničarske novice, letn. 28, št. 1, str. 14-15. (Skupaj z A. Bagarič et al.) SEŠEK, Irena Strategija trajnega ohranjanja in omogočanja dostopnosti do zapisov na nosilcih z omejeno obstojnostjo v Narodni in univerzitetni knjižnici. Ljubljana : Narodna in univerzitetna knjižnica, 2018. (Skupaj z J. Malešič et al.) Dostopno na: https://www.nuk.uni-lj.si/sites/default/files/dokumenti/strategija-trajnega-ohranjanjain-omogocanja-dostopnosti.pdf SVOLJŠAK, Sonja In vendar so jih brali : prepovedane knjige na Slovenskem v zgodnjem novem veku iz zbirke Narodne in univerzitetne knjižnice = And yet they read them : banned books in Slovenia in the early modern age from the National and University Library collection. Ljubljana : Narodna in univerzitetna knjižnica, 2018. ISBN 978-961-6551-86-1 (Skupaj z L. Vidmar) Izbor prepovedanih avtorjev in del iz zbirke Narodne in univerzitetne. V: In vendar so jih brali. Ljubljana: Narodna in univerzitetna knjižnica, 2018, str. 61-157. ISBN 978-961-6551-86-1. Ohranjanje kulturne dediščine in spodbujanje kulturnega razvoja : poročilo s konference, Beograd, 2.-4. september 2017. Knjižničarske novice, letn. 28, št. 1, str. 14-15. (Skupaj z A. Bagarič et al.) P-31

TRTNIK, Mojca Nova vizija 2018-2020 : proaktivna splošna knjižnica. Knjižničarske novice, letn. 28, št. 3, str. 36-37. VODEB, Gorazd Doseganje razvojnih usmeritev Standardov za splošne knjižnice veljavnih v obdobju 2005-2017 [ : raziskava. Ljubljana : Narodna in univerzitetna knjižnica, 2018. (Skupaj z M. Aupič) Dostopno na: https://cezar.nuk.uni-lj.si/common/files/studije/raziskava-doseganje-standardovsplosne-knjiznice-2005-2017.pdf ZDEŠAR, Maja Srečanje zaposlenih Arhiva RS in NUK. Knjižničarske novice, letn. 28, št. 4/5, str. 20-24. P-32

P R I L O G A 6 : Č L A N S T V O Z A P O S L E N I H V D O M A Č I H I N M E D N A R O D N I H O R G A N I Z A C I J A H V L E T U 2 0 1 8 6.1 Članstvo v vodstvenih in delovnih telesih mednarodnih organizacij oziroma strokovnih združenj CENL (Conference of European National Librarians) (Martina Rozman Salobir) CENL / FEP Working Group on Digital Publications (mag. Karmen Štular Sotošek) CDNL (Conference od Directors of National Libraries) (Martina Rozman Salobir) COAR (Confederation of Open Access Repositories) (dr. Alenka Kavčič-Čolić) EBSCO Information Services, European Academic Advisory Board (Srečko Bončina) EIFL (Electronic Information for Libraries) (mag. Karmen Štular Sotošek) EOD e-books Network, General Assembly (Silvester Videtič) EURIG (European RDA Interest Group) (Irena Kavčič) IFLA (International Federation of Library Associations and Institutions). Preservaton and Conservation Section (dr. Alenka Kavčič-Čolić, predsednica) IFLA Strategic Programme on Preservation and Conservation (PAC) Advisory Committee (dr. Alenka Kavčič-Čolić) IFLA (International Federation of Library Associations and Institutions). Section for Academic and Research Libraries (dr. Melita Ambrožič, članica upravnega odbora) IIPC (International Internet Preservation Consortium) (Janko Klasinc) IIPC (International Internet Preservation Consortium). Preservation Working Group (dr. Alenka Kavčič-Čolić) ISBD Review Group (Irena Kavčič, dopisna članica) International ISBN Agency Board (Alenka Kanič do septembra 2018) International ISMN Agency Advisory Panel (Alenka Kanič) LIBER Digital Cultural Heritage and Digital Humanities Working group (dr. Sonja Svoljšak) MAGIC Map and Geoinformation Curator Group (dr. Renata Šolar) NAPLE (National Authorities on Public Libraries in Europe) (dr. Gorazd Vodeb) QQML (Qualitative and Quantitative Methods in Libraries). International Scientific Committee (dr. Melita Ambrožič) UDC Consortium. Executive Committee (Irena Sešek) UDC Consortium. Advisory Board (mag. Darija Rozman) 6.2 Članstvo v vodstvenih in delovnih telesih domačih organizacij in strokovnih združenj Agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije P-33

Strokovno telo za tujo literaturo in baze podatkov (Irena Sešek) Andragoški center Slovenije Nacionalna mreža za družinsko pismenost (Milena Bon, članica) Centralna tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani Strokovni svet (Tomaž Bešter) Društvo bibliotekarjev Ljubljana Izvršni odbor (Špela Velikonja) Častno razsodišče (Veronika Potočnik) Društvo restavratorjev Slovenije Nadzorni odbor (dr. Jasna Malešič) Komisija za Šubičeve nagrade (dr. Jasna Malešič) Institut informacijskih znanosti (IZUM) Upravni odbor IZUM (mag. Zoran Krstulović, predstavnik NUK; Irena Sešek, predstavnica Ministrstva za kulturo) Strokovni svet IZUM (mag. Zoran Krstulović od 5. 12. 2018) Svet članic COBISS (Irena Sešek, članica) Referenčni servis Vprašaj knjižničarja, Upravni odbor (Srečko Bončina) Referenčni servis Vprašaj knjižničarja, Skupščina izvajalcev (Srečko Bončina) Delovna skupina za spletni vpis (Srečko Bončina) Delovna skupina za naročanje gradiva (Srečko Bončina; Marjetka Sluga) Knjižnica Ivana Tavčarja Škofja Loka Svet knjižnice (Helena Janežič) Mestna knjižnica Ljubljana Strokovni svet (Srečko Bončina, predsednik) Ministrstvo za kulturo, Direktorat za kulturno dediščino Nacionalni svet za knjižnično dejavnost (dr. Melita Ambrožič, predsednica do 19. 3. 2018; mag. Zoran Krstulović, član od 20. 3. 2018) Strokovna komisija za knjižnično dejavnost (mag. Majda Kotnik-Verčko) Delovna skupina za strokovna priporočila za splošne knjižnice (dr. Gorazd Vodeb, vodja) Delovna skupina za strokovna priporočila za specialne knjižnice (dr. Alenka Kavčič-Čolić, vodja; mag. Helena Pečko Mlekuš, članica) Delovna skupina za pripravo akcijskega načrta za izvajanje Resolucije o Nacionalnem programu za jezikovno politiko 2014 2018, za področje digitalizacije (mag. Stanislav Bahor) Delovna skupina za pripravo Pravilnika o pogojih za izvajanje knjižnične dejavnosti kot javne službe za splošne knjižnice (Milena Bon, članica) Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport Delovna skupina za pregled in dopolnitev Nacionalne strategije za razvoj bralne pismenosti (Milena Bon) Delovna skupina za strategijo razvoja visokošolskih knjižnic (dr. Eva Kodrič-Dačić) Delovna skupina za pripravo Strategije razvoja šolskih knjižnic (Milena Bon, vodja) Delovna skupina za pripravo Pravilnika za šolske knjižnice (mag. Stanislav Bahor, vodja) P-34

Narodna in univerzitetna knjižnica Svet NUK (Irena Sešek, namestnica predsednika) Strokovni svet NUK (dr. Sonja Svoljšak, predsednica; Milena Bon, namestnica predsednice; Janez Groznik, član) Komisija za bibliotekarski izpit (dr. Melita Ambrožič, predsednica; Irena Kavčič, članica; dr. Alenka Kavčič-Čolić, članica, dr. Jasna Malešič, članica; mag. Helena Pečko Mlekuš, strokovna tajnica do 31. 8. 2018; Polona Marinšek, strokovna tajnica od 1. 9. 2018, Nataša Knap, namestnica strokovne tajnice od 10. 10. 2018) Komisija za strokovne nazive v knjižnični dejavnosti (Mojca Dolgan Petrič, predsednica; mag. Špela Zupanc, članica; Milojka Miklavčič, strokovna tajnica; Eva Pohar Sušnik, strokovna tajnica) Komisija za katalogizacijo pri NUK (Irena Kavčič, predsednica; Alenka Kanič, Valentina Velkavrh, Marjeta Šušterčič, Suzana Šulek in Aljoša Pelhan, člani) Komisija za Trubarjeva priznanja (mag. Marjan Rupert; dr. Jasna Malešič) Slovenska izseljenska matica Izvršni odbor (Helena Janežič) Slovenski glasbeni informacijski center (SIGIC) Nadzorni odbor (mag. Zoran Krstulović, predsednik) Slovenski inštitut za standardizacijo (SIST) Tehnični odbor TC 46 Informatika, dokumentacija in splošna terminologija (mag. Stanislav Bahor, predsednik) Terminološka komisija SIST/TC IDT (mag. Stanislav Bahor, predsednik) Statistični urad Republike Slovenije Statistični sosvet za področje kulture (dr. Eva Kodrič-Dačić; mag. Stanislav Bahor) Delovna skupina za področje kulture (dr. Eva Kodrič-Dačić; mag. Stanislav Bahor) Unesco Slovenska nacionalna komisija za Unesco (Žiga Cerkvenik) Nacionalni odbor za dediščino (mag. Marijan Rupert) Univerza v Ljubljani Komisija za razvoj knjižničnega sistema UL (dr. Melita Ambrožič) Delovna skupina za upravljanje DiKUL (Srečko Bončina) Delovna skupina za medknjižnično izposojo UL (Silvester Videtič) Delovna skupina za cenik knjižnic UL (Damjana Vovk) Delovna skupina za pridobivanje elektronskih virov (mag. Karmen Štular Sotošek) Delovna skupina za COBISS (Irena Sešek) Delovna skupina za informacijsko pismenost (dr. Melita Ambrožič; Polona Marinšek od 5. 11. 2018) Delovna skupina za informacijsko podporo raziskovalcem v okolju odprtega dostopa (Mojca Trtnik) Združenje splošnih knjižnic Delovna skupina za pilotni projekt skupne nabave in obdelave knjižničnega gradiva (Irena Sešek) P-35

ZRC SAZU Upravni odbor (Martina Rozman Salobir) Zveza bibliotekarskih društev Slovenije (mandatno obdobje 2017 2021) Predsedstvo (Irena Sešek, podpredsednica; Damjana Vovk, strokovna tajnica; Polona Marinšek, blagajničarka) Sekcija za visokošolske knjižnice (Nataša Knap, predsednica) Komisija za Čopove diplome, Čopova priznanja in Čopove plakete (mag. Špela Zupanc) 6.3 Uredništvo domačih in tujih strokovnih publikacij Journal of Paper Conservation / IADA (International Association of Book and Paper Conservators) ISSN 1868-0860 in e-issn: 2057-1682 dr. Jasna Malešič, članica uredniškega odbora Knjige v tisku. Dostopno na: http://www.nuk.uni-lj.si/viri/knjige-v-tisku Alenka Kanič, urednica Knjižnica. Dostopno na: http://revija-knjiznica.zbds-zveza.si/ dr. Gorazd Vodeb, odgovorni urednik; Damjana Vovk, glavna urednica; dr. Melita Ambrožič, članica uredniškega odbora Knjižničarske novice. Dostopno na: http://old.nuk.unilj.si/knjiznicarskenovice/v2/knjiznicarskenovice.aspx Mojca Trtnik, odgovorna urednica; uredniški odbor: Meta Kojc, Veronika Potočnik, Damjana Vovk Narodna in univerzitetna knjižnica (spletna stran). Dostopno na: www.nuk.uni-lj.si Žiga Cerkvenik, urednik; uredniški odbor: Tomaž Bešter, Urša Kocjan, Špela Zupanc, Mojca Trtnik, Damjana Vovk Preservation, Digital Technology & Culture (PDT&C). Berlin: De Gruyter (ISSN 2157-2957) dr. Alenka Kavčič-Čolić, članica uredniškega odbora Slovenske knjižnice v številkah, knjižna zbirka dr. Eva Kodrič-Dačić, urednica Spletni splošni slovenski geslovnik. Dostopno na: http://www.nuk.uni-lj.si/ssg/geslovnik.html Uredništvo: Aljoša Pelhan, urednik; mag. Špela Zupanc, mag. Darija Rozman; uredniški odbor: Mojca Rupar-Korošec, Metka Sternad, Darko Vrhovšek UDCMRF 2011, tretja elektronska izdaja. Dostopno na: http://udcmrf2011.nuk.uni-lj.si/ mag. Zoran Krstulović, odgovorni urednik; mag. Špela Zupanc, Boris Rifl (urednika) P-36

P-37 P R I L O G A 7 : U P O R A B A E L E K T R O N S K I H I N F O R M A C I J S K I H V I R O V V L E T U 2 0 1 8 naslov vira tip vira lokacija število dostopov čas ure število iskanj število pogledanih člankov, poglavij, posnetkov, izdaj število izposojenih enot število pogledanih bibl. podatkov Academic Search Complete e-časopisi UL 991.251 1.310.141 59.924 55.834 APS Journals e-časopisi NUK 12 biblos e-knjige NUK 263 Business Source Premier e-časopisi UL 155.087 491.503 18.111 17.531 Communication & Mass Media Complete e-časopisi UL 916.063 1.274.775 4.680 5.219 CREDO enciklopedija 1.872 ebook Academic Collection e-knjige UL 27.761 Emerald Fulltext e-časopisi UL 28.670 Encyclopedia Britannica enciklopedija UL 2.460 3.176 6.459 Encyclopedia of Library and Information Sciences enciklopedija UL 101 ERIC na EBSCOhost znan. bibliografije UL 942.292 1.274.313 6 3.854 ERIC na ProQuest znan. bibliografije UL 7.687 337 GreenFile znan. bibliografije UL 912.139 1.271.524 96 363 Groveart besedilne zbirke UL 825 Grovemusic besedilne zbirke UL 2.945 GV IN (število klikov) e-časopisi NUK 3.989 87.454 KLG online besedilne zbirke UL N.P. Library and Information Science Abstracts (LISA) znan. bibliografije UL 8.109 463 Library, Information Science & Technology Abstracts znan. bibliografije UL 145.879 504.709 3 1.892 Library Literature and Information Science Full text (H. W. Wilson) e-časopisi UL 138.951 485.165 1.362 1.731 Linguistics and Language Behavior Abstracts (LLBA) znan. bibliografije UL 7.328 107 Literature Resource Center besedilne zbirke UL 410 število točk

P-38 LOEB Classical Library e-knjige 817 2.991 MasterFILE Premier e-časopisi UL 860.453 1.052.095 4.995 9.808 MEDLINE na EBSCOhost znan. bibliografije UL 153.912 513.022 6 14.150 MGG Online - Die Musik in Geschichte und Gegenwart enciklopedija 1.144 410 MLA International Bibliography znan. bibliografije UL 546 250 Naxos Music Library zvočni posnetki UL 5.305 39.913 Naxos Music Library Jazz zvočni posnetki UL 174 835 Naxos Music Library World zvočni posnetki 107 628 Naxos Video Library video posnetki UL 157 210 OECD e-časopisi UL 728 Oxford Journals Online e-časopisi UL 29.758 PILOTS: Published International Literature On Traumatic Stress znan. bibliografije UL 7.366 15 PressReader e-časopisi NUK 16.147 PsycArticles e-časopisi FF, FDV, NUK, 807.652 914.285 14.113 3.081 PsycINFO znan. bibliografije FF, FDV, NUK, 912.443 1.238.528 108 31.083 RILM znan. bibliografije UL 904.405 1.250.054 942 RILM Music Encyclopedias enciklopedije 141 SAGE Journals Online (SAGE Premier) e-časopisi UL 40.191 SocIndex with Full Text e-časopisi UL 927.111 1.280.783 12.143 9.335 Social Services Abstracts znan. bibliografije UL 7.325 109 Sociological Abstracts znan. bibliografije UL 7.359 470 Taylor and Francis Online e-časopisi UL 49.063 Taylor and Francis ebooks e-knjige 2.713 Tax-Fin-Lex besedilne zbirke NUK 2.342 5.027 knjižni katalogi, Ulrich's Periodicals Directory seznami UL 2.764

RAČUNOVODSKO POROČILO ZA POSLOVNO LETO 2018 1