UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA LOGISTIKO Simon Jabuka ABC KLASIFIKACIJA Z UVEDBO B ARTIKLOV NA VRB 199 NA ODDELKU KEMIJE V TC MERKUR BREŽICE diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Celje, julij 2015
UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA LOGISTIKO Simon Jabuka ABC KLASIFIKACIJA Z UVEDBO B ARTIKLOV NA VRB 199 NA ODDELKU KEMIJE V TC MERKUR BREŽICE diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Mentor: izred. prof. dr. Tone Lerher Somentor: red. prof. dr. Iztok Potrč Celje, julij 2015
Mariborska cesta 7 3000 Celje, Slovenija IZJAVA O AVTORSTVU zaključnega dela Spodaj popisan Simon Jabuka, študent visokošolskega strokovnega študijskega programa Gospodarska in tehniška logistika, z vpisno številko 20000561, sem avtor zaključnega dela: ABC klasifikacija z uvedbo B artiklov na VRB 199 na oddelku kemije v TC Merkur Brežice. S svojim podpisom zagotavljam: da je predloženo delo rezultat izključno mojega lastnega raziskovalnega dela; sem poskrbel, da so dela in mnenja drugih avtorjev oz. avtoric, ki jih uporabljam v zaključnem delu, navedena oz. citirana v skladu z navodili Fakultete za logistiko Univerze v Mariboru; sem poskrbel, da so vsa dela in mnenja drugih avtorjev oz. avtoric navedena v seznamu virov, ki je sestavni del zaključnega dela in je zapisan v skladu z navodili Fakultete za logistiko Univerze v Mariboru; sem pridobil vsa dovoljenja za uporabo avtorskih del, ki so v celoti prenesena v zaključno delo in sem to tudi jasno zapisal v zaključnem delu; se zavedam, da je plagiatorstvo predstavljanje tujih del, bodisi v obliki citata bodisi v obliki skoraj dobesednega parafraziranja bodisi v grafični obliki, s katerim so tuje misli oz. ideje predstavljene kot moje lastne kaznivo po zakonu (Zakon o avtorskih in sorodnih pravicah), prekršek pa podleže tudi ukrepom Fakultete za logistiko Univerze v Mariboru v skladu z njenimi pravili; se zavedam posledic, ki jih dokazano plagiatorstvo lahko predstavlja za predloženo delo in za moj status na Fakulteti za logistiko Univerze v Mariboru; je zaključno delo jezikovno korektno in da je delo lektorirala Patricija Rudolf, prof. slov. jezika. V Celju, dne Podpis avtorja:
ZAHVALA Največja zahvala gre mentorju izred. prof. dr. Tonetu Lerherju in somentorju red. prof. dr. Iztoku Potrču, da sta mi omogočila nastanek te diplomske naloge. Prav tako se zahvaljujem zaposlenim v TC Merkur Brežice, še posebej Darinki Rolih, kot tudi UBS ter Brigiti Primažič za pomoč pri pridobivanju podatkov. Posebno pa se zahvaljujem svojim staršem, Jožetu in Vlasti Šekoranja, ki sta mi z veliko podporo, razumevanjem in potrpljenjem omogočila neoviran študij ter me med študijem in pisanjem te diplomske naloge spodbujala. Zahvaljujem se vsem, ki so mi kakorkoli pomagali, in jih nisem posebej navedel.
ABC klasifikacija z uvedbo B artiklov na VRB 199 na oddelku kemije v TC Merkur Brežice Vsako trgovsko podjetje se bori za obstanek na trgu z optimalno postavljenimi artikli na policah. V ta namen je potrebno narediti komercialno ABC analizo in planogram blaga. Pomemben del vsake trgovine je tudi skladišče, da se pravilno in pravočasno blago prevzame, kvalitetno skladišči, ter da se izdaja blago, ki ima rok trajanja, po metodi FIFO. Vse to so argumenti za boljši promet trgovskega podjetja kar je tudi primer naše diplomske naloge. V TC Merkur Brežice imamo na zalogi le artikle z klasifikacijo A, po naročilu kupca pa B in C. Z uvedbo B artiklov v redni asortiman bi radi povečali promet na oddelku Kemija, kjer smo z analizami to tudi dokazali. Na začetku diplomske naloge smo predstavili teoretične osnove, v nadaljevanju pa predstavili trenutno stanje. Trenutno stanje smo kritično analizirali ter podali tudi možne izboljšave tako same uvedbe B artiklov v redni asortiman kot tudi skladiščnega poslovanja. Na podlagi pridobljenih podatkov smo ugotovili, da skladiščni prostor nima dovolj velike zalogovne zmogljivosti za uvedbo B artiklov. Predlagali smo postavitev montažnega šotora in novih skladiščnih regalov. Rezultate smo predstavili v zaključnem delu diplomske naloge, kjer vidimo, da se investicija povrne v dobrih 5 letih. K izboljšanju vodenja zalog bi pripomogla tudi nadgradnja strojne opreme in informacijskega sistema. Ključne besede: skladiščno poslovanje, vodenje zalog, abc analiza, planogram ABC classification by introducing B items on TG 199 in chemical product department in SC Merkur Brežice Every trading company fought for survival in the market with optimal placed items on the shelves. For this purpose, it is necessary to make a commercial ABC analysis and planogram of the goods. An important part of each store is a warehouse where the goods are correctly and timely acquired, well stored, and that they issue the goods that has expiration date, according to the FIFO method. These are all arguments for better marketing of the enterprise as is the case of our thesis. In the SC Merkur Brežice we have in stock only items with classification A, while B and C are ordered on customer demand. With the introduction of B items in the regular assortment we would like to increase income in the chemical product department, where we demonstrated this with analysis. In this thesis, we initially presented the theoretical basis, but thereafter presented the current situation. We have critically analyzed current situation and present possible improvements of the introduction of B items in the regular assortment as well as warehouse management. Based on the obtained data, we found that storage space doesn t have enough warehouse capacity for the introduction of B items. We have proposed a prefabricated tent and new storage racks. The results are presented at the end of the thesis, where we see that the return on investment is more than 5 years. Upgrading hardware and information system would also improve stock management. Keywords: warehouse management, stock management, ABC analysis, planogram
KAZALO UVOD... 1 Opredelitev in opis problema... 1 Cilji in teze diplomskega dela... 2 Predpostavke in omejitve dela... 3 Predvidene metode raziskovanja... 3 1 SKLADIŠČNO POSLOVANJE IN ZALOGE... 4 1.1 Skladiščno poslovanje v trgovskih centrih... 4 1.1.1 Nabava blaga... 4 1.1.2 Prevzem blaga... 5 1.1.3 Uskladiščenje blaga... 6 1.1.4 Prodaja blaga... 6 1.1.5 Komisioniranje in odprema blaga... 7 1.2 Skladiščna oprema in tehnologije skladiščenja... 8 1.2.1 Transportna sredstva in paletizacija... 8 1.2.2 Tehnologije skladiščenja... 10 1.3 Vodenje zalog v trgovskih centrih... 10 1.4 ABC analiza zalog... 11 1.4.1 Planogram... 12 1.5 Informacijska podpora vodenju zalog in skladiščnemu poslovanju... 13 1.5.1 GS1 standardi... 14 1.6 Diskusija... 14 2 OBSTOJEČE STANJE SKLADIŠČNEGA POSLOVANJA V TC MERKUR BREŽICE... 15 2.1 Predstavitev podjetja Merkur trgovina d.d.... 15 2.2 Predstavitev TC Merkur Brežice... 16 2.3 Osnovni procesi v TC Merkur Brežice... 17 2.3.1 Prodaja... 18 2.3.2 Nabava... 20 2.3.3 Prevzem... 22 2.4 Skladiščno poslovanje v TC Merkur Brežice... 23 2.4.1 Skladiščenje... 23 Simon Jabuka: ABC klasifikacija z uvedbo B artiklov na VRB 199 na oddelku kemije v TC Merkur Brežice v
2.4.2 Izdaja blaga... 24 2.5 Vodenje zalog v TC Merkur Brežice... 26 2.5.1 Slaboidoče zaloge... 28 2.6 Komercialna ABC analiza artiklov... 29 2.6.1 Planogram na oddelku Kemija... 30 2.7 Analiza obstoječega stanja na VRB 199 v TC Merkur Brežice... 31 2.7.1 Proces sprejema blaga iz CS... 36 2.7.2 Proces izdaje blaga iz skladišča... 39 2.8 Kritična analiza... 43 2.9 Diskusija... 48 3 PREDLOGI UČINKOVITEJŠEGA SKLADIŠČNEGA POSLOVANJA V TC MERKUR BREŽICE... 49 3.1 Predlog učinkovitejšega vodenja zalog v TC Merkur Brežice... 49 3.2 Predlog uvedbe B artiklov na VRB 199 v redni asortiman TC Merkur Brežice.. 52 3.3 Logistična analiza povečanja prometa na oddelku Kemija v TC Merkur Brežice 53 3.3.1 Analiza povečanja prometa s komercialnega vidika... 54 3.3.2 Analiza povečanja prometa s skladiščnega vidika... 59 3.4 Analiza učinkovitosti predlagane rešitve... 61 3.5 Diskusija... 64 ZAKLJUČEK... 65 Ocena stanja... 65 Pogoji za uvedbo... 67 Možnosti nadaljnjega razvoja... 67 LITERATURA IN VIRI... 68 PRILOGE Simon Jabuka: ABC klasifikacija z uvedbo B artiklov na VRB 199 na oddelku kemije v TC Merkur Brežice vi
KAZALO SLIK Slika 1: Logistični sistem proizvodnega podjetja... 5 Slika 2: Skladiščenje blaga... 6 Slika 3: Talna transportna sredstva... 8 Slika 4: Euro paleta... 9 Slika 5: Boks paleta... 9 Slika 6: Periodični način naročanja... 10 Slika 7: Primer ABC metode razdelitve materiala... 12 Slika 8: Primer planograma pleskarskega pribora... 13 Slika 9: Čitalec črtnih kod... 13 Slika 10: EAN koda... 14 Slika 11: Logotip podjetja Merkur trgovina d.d.... 16 Slika 12: Promet po letih... 18 Slika 13: Program»Vpogled zalog in cen«... 19 Slika 14: Progam»Izdaja in dostava blaga«... 19 Slika 15: Predloga tip 1 za oddelek Kemija... 20 Slika 16: Kako deluje predloga tip 1... 21 Slika 17: Primer podobnih artiklov... 22 Slika 18: Žična boks paleta... 23 Slika 19: Manipulacijska talna sredstva... 24 Slika 20: Izdajnica za končnega kupca... 25 Slika 21: Komercialna klasifikacija asortimana in tipizacija TC... 27 Slika 22: Vrednost slaboidočih zalog za obdobje december 2013 december 2014... 28 Slika 23: Proces UBS... 29 Slika 24: Planogram fugirnih mas in silikonskih tesnilnih mas... 30 Slika 25: Planogram odstranjevalcev vlage in plesni... 31 Slika 26: Promet po mesecih na oddelku Kemija... 32 Slika 27: Skupen delež prodaje... 34 Slika 28: Postopek sprejema blaga iz CS... 37 Slika 29: Regal za skladiščenje in izdajo blaga... 40 Slika 30: Postopek izdaje blaga iz skladišča... 41 Slika 31: Vzroki neučinkovitega vodenja zalog... 44 Simon Jabuka: ABC klasifikacija z uvedbo B artiklov na VRB 199 na oddelku kemije v TC Merkur Brežice vii
Slika 32: Skladiščni šotor AS... 51 Slika 33: Planogram fugirnih in silikonskih tesnilnih mas z B artikli... 52 Slika 34: Planogram odstranjevalcev vlage in plesni... 53 Slika 35: Povečanje prometa A in B artiklov v letu 2015 na VRB 199... 56 Slika 36: Povečanje prometa z uvedbo B artiklov v letu 2015 na VRB 199... 57 Slika 37: Prikaz zmanjševanja zaloge lepila po TSE na teden... 61 Slika 38: Nova postavitev v regalu za skladiščenje in izdajo... 62 KAZALO TABEL Tabela 1: Prodaja po letih na oddelku Kemija... 32 Tabela 2: Delež prodaje po letih na oddelku Kemija... 33 Tabela 3: Prodaja po letih na VRB 199... 34 Tabela 4: Prodajna količina po letih na VRB 199... 35 Tabela 5: Povprečna vrednost zalog po letih na VRB 199... 36 Tabela 6: Procesna karta sprejema blaga iz CS... 38 Tabela 7: Procesna karta izdaje blaga iz skladišča... 42 Tabela 8: Povečanje prometa A in B artiklov v letu 2015 na VRB 199 za 5%... 55 Tabela 9: Povečanje prometa z uvedbo B artiklov v letu 2015 na VRB 199... 56 Tabela 10: Izboljšana procesna karta izdaje blaga iz skladišča... 63 Tabela 11: Investicija v strojno in programsko opremo... 66 Simon Jabuka: ABC klasifikacija z uvedbo B artiklov na VRB 199 na oddelku kemije v TC Merkur Brežice viii
SEZNAM KRATIC IN SIMBOLOV Kratice B2B B2C BS CS DDV EAN FIFO GMLK KIS KOZ MP MPIS OE PM RFID RO TC TG TSE UBS UPC VRB business to business prodaja podjetjem business to customer prodaja potrošnikom blagovna skupina centralno skladišče davek na dodano vrednost International Article Number mednarodna številka artikla (prej se je imenovala European Article Number Evropska številka artikla) First In First Out prvo noter prvo ven Gradbeni material, Metalurgija, Les, Kemija komercialni informacijski sistem koeficient obračanja zalog Maloprodaja maloprodajni informacijski sistem organizacijska enota, obračunska enota paletno mesto Radio Frequency IDentification - Radiofrekvenčna identifikacija regalno okno trgovski center Type of Goods transportno skladiščna enota upravljanje z blagovnimi skupinami Universal Product Code univerzalna koda produkta vrsta blaga Simboli A B A artikli B artikli Simon Jabuka: ABC klasifikacija z uvedbo B artiklov na VRB 199 na oddelku kemije v TC Merkur Brežice ix
c d e f g j K l m N n O o P p pm 2 Pp pz r š t u V x y z strošek dolžina število prodajalcev fugirne mase in silikonske tesnilne mase globina število palet količina prodana oziroma količina prodanih artiklov lepila za ploščice škoda blaga oziroma odpis blaga neto prodajna vrednost najemnina ostali artikli odstranjevalci vlage površina prodaja oz. promet prodaja na kvadratni meter prodajna površina prodaja na prodajalca razlika širina čas število kosov na paleti povprečna vrednost prodanega artikla poraba palet amortizacija prodajalec Simon Jabuka: ABC klasifikacija z uvedbo B artiklov na VRB 199 na oddelku kemije v TC Merkur Brežice x
UVOD Med široko ponudbo trgovcev s tehničnim blagom in blagom za ureditev doma se vsak izmed njih bori za svoj obstanek na trgu. Zato mora biti ponudba celovita in privlačna za potencialne kupce. V ta namen trgovci opravijo analizo trga, v tem segmentu pa še ABC analizo in planogram blaga, da je blago optimalno postavljeno in vidno kupcem. To so v letu 2010 naredili tudi v podjetju Merkur trgovina d.d., kjer je sanacijski načrt prestrukturiranja predvideval vrsto varčevalnih ukrepov, med katerimi sta bili tudi ureditev zalog in klasifikacija blaga s komercialno ABC analizo. S tem so želeli zmanjšati stroške zalog in povečati KOZ. V diplomskem delu se bomo osredotočili na TC Merkur Brežice oziroma na oddelek Kemija. Analizirali bomo promet na oddelku Kemija in na VRB 199 ter poskušali z logistično analizo dokazati morebitno povečanje prometa na VRB 199 na letni ravni z uvedbo B artiklov v redni asortiman.»temeljna naloga trgovine je torej posredovanje izdelkov med proizvodnjo in porabo, ki naj proizvajalcem olajša prodajo, porabnikom pa zagotovi zadovoljitev njihovih potreb. Poleg samega posredovanja opravlja trgovina še številne druge dejavnosti, kot so skladiščenje, hranjenje, sortiranje, embaliranje, odprema in prevoz«(potočnik, 2001, str. 25). Opredelitev in opis problema V diplomskem delu bodo predstavljeni skladiščni procesi v TC Merkur Brežice. Predstavljeni bodo proces nabave, proces skladiščenja, proces prodaje blaga v TC in proces prevzema blaga. Predstavljen bo»planogram«oddelka Kemija v TC Brežice, njegove prednosti in slabosti. V okviru le-tega ABC klasifikacija kategorizira artikle na osnovi pomembnosti, oziroma na osnovi koeficienta obračanja zalog, kjer se analizira vsak artikel posebej. Višji kot ima artikel koeficient obračanja, v višji razred klasifikacije je dodeljen. To pa ne pomeni, da kupci ne potrebujejo tudi izdelkov nižje klasifikacije, se pravi B in C. Problem se pojavi pri ABC klasifikaciji, kjer imajo srednji centri (TC Brežice spada med srednje centre) na zalogi le A izdelke, B in C pa le po Simon Jabuka: ABC klasifikacija z uvedbo B artiklov na VRB 199 na oddelku kemije v TC Merkur Brežice 1
naročilu kupca. To pomeni, da mora kupec na želeni izdelek, ki ga sicer potrebuje takoj, čakati 3 dni ali pa več, lahko se zgodi tudi do dveh tednov. V okviru diplomskega dela bomo z logistično analizo pokazali, kako se je od uvedbe ABC klasifikacije promet na oddelku Kemija v TC Brežice gibal in ali bi se povečal na letni ravni z uvedbo B artiklov v redni asortiman TC Brežice. Zaradi prevelikega števila artiklov na oddelku Kemija in s tem povezane preobširne analize se bomo osredotočili le na eno vrsto blaga, to je VRB 199, v katero spadajo fugirne in tesnilne silikonske mase ter pribor za fugirne mase, lepila za ploščice ter odstranjevalci vlage in plesni. Cilji in teze diplomskega dela Cilj diplomskega dela je logistična analiza ABC analize artiklov in zaloge v TC Merkur Brežice. Namen diplomskega dela je predlagati učinkovitejše vodenje zaloge v TC Merkur Brežice. Cilji diplomskega dela so: teoretična predstavitev skladiščnega poslovanja, ABC analize, vodenja zaloge in učinkovitega trgovinskega poslovanja TC; predstavitev obstoječega stanja skladiščnega poslovanja TC Merkur Brežice; kritično analizirati obstoječi način vodenja zalog TC Merkur Brežice; predstaviti predloge za izboljšave obstoječega stanja skladiščnega poslovanja TC Merkur Brežice. Teze: obstoječ sistem vodenja zalog v TC Merkur Brežice je učinkovit, vendar pa so možne izboljšave; obstoječ sistem s skladiščenjem A artiklov je nesprejemljiv za odjemalce; predlagane rešitve omogočajo izboljšanje prometa TC Merkur Brežice. Simon Jabuka: ABC klasifikacija z uvedbo B artiklov na VRB 199 na oddelku kemije v TC Merkur Brežice 2
Predpostavke in omejitve dela Predpostavke diplomskega dela: učinkovito vodenje zalog vpliva na poslovni rezultat in ugled podjetja; z uvedbo novega sistema vodenja zalog (A in B artikli za VRB 199) bi povečali zadovoljstvo odjemalcev. Omejitve diplomskega dela: omejen dostop do določenih podatkov v podjetju, zaradi poslovnih skrivnosti. Predvidene metode raziskovanja Vsebina diplomskega dela zajema teoretični in praktični del. Pri teoretičnem delu bomo uporabili metodo deskripcije, s katero bomo opisovali dejstva in teorijo, ter metodo kompilacije, s katero bomo primerjali oziroma povzemali dela različnih avtorjev iz strokovne literature ter pregleda elektronskih virov. Metodi, ki ju bomo uporabili pri praktičnem delu, pa sta metoda analize, s katero bomo razčlenjevali ugotovitve iz teorije in iz informacij, pridobljenih z zbiranjem podatkov in spremljanjem procesov znotraj podjetja, ter metoda sinteze, s katero bomo povezali teoretične poglede in podatke. Simon Jabuka: ABC klasifikacija z uvedbo B artiklov na VRB 199 na oddelku kemije v TC Merkur Brežice 3
1 SKLADIŠČNO POSLOVANJE IN ZALOGE»Osnovni namen skladišča je njegova varovalna funkcija. Skladišče pa je pomembno za premostitev časovne razlike med časom proizvodnje in časom porabe različnih dobrin. Prav tako skladišče zagotavlja stalnost preskrbe delovnih mest in enakomeren tok proizvodnje. Izbor vrste skladišč, pa tudi njegove notranje ureditve in sistem razporejanja materiala so odvisni od namena, vrsta blaga, količine uskladiščenega blaga, pogostosti prevzemanja in izdajanja itd«(rak, 2011, str. 22). 1.1 Skladiščno poslovanje v trgovskih centrih Potočnik (2000, str. 100) pravi, da»skladiščno poslovanje obsega vse dejavnosti, ki se nanašajo na prevzem, skladiščenje in izdajo materiala.poleg tega pa še ureja dokumentacijo v zvezi s prejetim in izdanim blagom, namešča blago v skladišču in po potrebi tudi pakira«(logožar, 2005, 15). 1.1.1 Nabava blaga Lee Jr. & Dobler (1971, str. 16) navajata»dva tipa nabave v poslovnem svetu. To sta nabava za nadaljnjo prodajo ter nabava za porabo oziroma predelavo. Temeljna načela so pri obeh ista, vendar pa so različni osnovni operativni problemi. Pri nabavi za nadaljnjo prodajo mora nabavni referent izbrati, kaj stranka želi kupiti, in prodati po ceni, ki vključuje dobiček in zadovoljstvo strank. Pri nabavi za industrijo je pomembno, da se doseže učinkovito vključevanje nabavne funkcije z drugimi funkcijami organizacije Ko je vključena, nabava sodeluje pri odločitvah za razvoj izdelkov,»naredi ali kupi«odločitvah, izboru primernih prodajalcev, korelaciji nakupa s prodajo in pri proizvodnji.v primeru trgovskega podjetja igra nabavna logistika pomembno vlogo, saj je za dobro konkurenčno prednost pomembno, da lahko vedno ustrežejo naročilom svojih strank, to Simon Jabuka: ABC klasifikacija z uvedbo B artiklov na VRB 199 na oddelku kemije v TC Merkur Brežice 4
pa dosežejo tako, da imajo vedno dovolj zaloge ali pa da imajo možnost hitre dobave materiala oziroma izdelkov, ki jih potem distribuirajo«(molan, 2004, str. 3). Slika 1 prikazuje logistični sistem proizvodnega podjetja, vendar v primeru trgovskega podjetja nimamo notranje logistike. Slika 1: Logistični sistem proizvodnega podjetja Vir: Logožar, 2004, str. 99 1.1.2 Prevzem blaga Kaltnekar (1969, str. 192) meni:»pri prevzemu materiala mora skladiščna služba točno ugotoviti, kakšni sta kakovost in količina materiala, ki ga prevzema. Kakovostni prevzem lahko temelji samo na ogledu materiala, dostikrat pa so za točno ugotavljanje kvalitete potrebni posebni preskusi, različne analize, izbor vzorcev itd. Količinski prevzem pa opravi skladiščna služba s štetjem, tehtanjem ali merjenjem prevzetega materiala.«simon Jabuka: ABC klasifikacija z uvedbo B artiklov na VRB 199 na oddelku kemije v TC Merkur Brežice 5
»Prevzem blaga je zelo odgovorna naloga, saj obsega tudi kontrolo blaga. Postopek je razdeljen na dva dela, in sicer na grobi prevzem in podrobni prevzem«(rak, 2011, str. 61). 1.1.3 Uskladiščenje blaga»skladiščenje je zelo pomembno področje gospodarjenja v vsaki organizaciji. Kot neke vrste blažilec v materialnih tokovih zagotavlja možnosti za njihov normalni potek. S tem omogoča ustrezno delovanje številnih drugih funkcij, predvsem nabave, proizvodnje in prodaje, saj zagotavlja njihovo nemoteno oskrbo ob planiranem času«(kaltnekar, 1993, str. 245).»V trgovskih podjetjih je skladiščenje enostopenjsko in povezano s sprejemom in izdajo trgovskega blaga«(potočnik, 2000, str. 101). Na Sliki 2 lahko vidimo skladišče, kjer je uskladiščeno blago različnih dimenzij. TSE so različnih dimenzij, tako po širini kot višini in dolžini. Slika 2: Skladiščenje blaga Vir: ''Skladiščenje'' [salomon.si], b.d. 1.1.4 Prodaja blaga»prodaja je najbolj kritična dejavnost podjetja, ki zaključuje poslovni proces in prek katere podjetje spreminja svoje izdelke oziroma storitve v denarno obliko. Če prodajna Simon Jabuka: ABC klasifikacija z uvedbo B artiklov na VRB 199 na oddelku kemije v TC Merkur Brežice 6
služba ne uspe prodati izdelkov podjetja po ceni, ki pokriva stroške in pričakovani dobiček, ali pa jih sploh ne proda, je podjetje obsojeno na propad«(potočnik, 2000, str. 131). Oblak (1997, str. 213) pravi, da:»tam, kjer se srečata ponudba in povpraševanje, nastane tržišče. Na tržišču poteka prek cene [ ] izravnavanje med ponudbo in povpraševanjem.«1.1.5 Komisioniranje in odprema blaga Po Požarju (1985, str. 38) so»komisioniranje vsi procesi, potrebni za oblikovanje naročil na podlagi naročil. Pri planiranju sistema komisioniranja je potrebno upoštevati strukturo naročil in blaga ter s tem oblikovati primeren tok blaga in informacij. Namen je skrajšati čas oblikovanja naročil in zmanjšati pogostnost napak«. Rak (2011, str. 69) opredeljuje»odpremo blaga kot nadaljevanje procesa komisioniranja, kjer pripravljene komisione naložijo na prevozno sredstvo in jih dostavijo do naročnikov«.»izdajanje materiala je tehnično zelo podobno prevzemu, samo da je postopek obrnjen. Vsako posamezno izdajo sproži dokument, ki ga skladišču pošlje porabnik materiala. Skladišča izdajajo material (Kaltnekar, 1993, str. 260): za potrebe proizvodnje; za potrebe drugih skladišč; pri prodaji materiala, polproizvodov ali gotovih proizvodov; pri pošiljanju materiala na predelavo ali dodelavo; samo knjižno pa pri ugotavljanju razlik zaradi izgub (kalo, kvarjenje, razsip itd.) ali primanjkljajev pri popisu.ne glede na to, za kakšno skladišče gre, je mogoče material oziroma blago izdati samo na podlagi ustrezne dokumentacije (izdajnica, dobavnica, medskladiščnica itd.)«(rak, 2011, str. 69). Simon Jabuka: ABC klasifikacija z uvedbo B artiklov na VRB 199 na oddelku kemije v TC Merkur Brežice 7
1.2 Skladiščna oprema in tehnologije skladiščenja Ivanko in Bergant (1999, str. 116-117) navajata, da»med skladiščno tehnologijo prištevamo tiste naprave, ki omogočajo ravnanje z materialom ali blagom, ki bo ali je že uskladiščeno. Sem sodijo sistemi palet različnih izvedb: ravne, boks, stebričaste in specialne palete. Poleg palet sodijo med skladiščno tehnologijo tudi vsa transportna skladiščna sredstva na električni oziroma motorni pogon in kontejnerji. Izbrana vrsta tehnologije je odvisna od namena, prostora ter vrste skladišča«.»med skladiščno opremo sodijo tiste naprave, ki zagotavljajo pravilno skladiščenje materiala ali blaga in ugodne pogoje dela. Sem sodijo: ogrevanje skladiščnih prostorov, razsvetljava, ventilacija, naprave za hlajenje, požarno varnostne naprave in klimatske naprave«(ivanko & Bergant, 1999, str. 116 117). 1.2.1 Transportna sredstva in paletizacija Rak (2011, str 38) deli»transportna sredstva v notranjem transportu na: talna transportna sredstva; nadtalna transportna sredstva; pomožna sredstva«.»med talna transportna sredstva (Slika 3) uvrščamo vlečne vozičke, viličarje, kontejnerske manipulatorje, teleskopske transporterje itd., ki imajo prekinjeno (ciklično) delovanje«(rak, 2011, str. 38). Slika 3: Talna transportna sredstva Vir: ''Jungheinrich'' [wieseusa.com], b.d. Simon Jabuka: ABC klasifikacija z uvedbo B artiklov na VRB 199 na oddelku kemije v TC Merkur Brežice 8
»Nenehna težnja pri skladiščnih delih je, da skrajšujemo potrebne čase za posamezne faze dela. Zlasti podaljšuje in komplicira skladiščna opravila blago, ki je po svoji naravi iz mnogih majhnih delov. Mislimo zlasti na male zaboje in kartone. Iz takih teženj se je rodila tudi paletizacija. Paletizacija je tak sistem izkoriščanja sredstev pri skladiščnem poslovanju, ki racionalizira vsa opravila od prevzema blaga do odprave. To izredno poenostavlja notranji in zunanji transport, kakor tudi samo manipuliranje z blagom. Omogoča celo bolj intenzivno izrabo skladiščnega prostora«(andolšek, 1975, str. 106-107). Slika 4: Euro paleta Vir: ''Euro paleta'' [Adria packing d.o.o.], b.d.»v praksi se uporabljajo različne vrste in tipi palet (na Sliki 4 vidimo EURO paleto), tako po svojih karakterističnih značilnostih kot po obliki, značilnosti in namenu. Najpogosteje se uporabljajo ravne in boks palete (Slika 5)«(Potrč & Lerher, 2008, str. 45). Slika 5: Boks paleta Vir: ''Žična mrežasta boks paleta'' [podarimo.si], 29. julij 2013 Simon Jabuka: ABC klasifikacija z uvedbo B artiklov na VRB 199 na oddelku kemije v TC Merkur Brežice 9
1.2.2 Tehnologije skladiščenja Rak (2011, str. 24) navaja,»da uporabljajo sodobna skladišča regalne sisteme skladiščenja blaga kjer je njihova največja prednost pred blok skladišči veliko bolje organizirano kot tudi pregledno naloženo skladiščno blago.v skladiščih se najpogosteje uporabljajo klasični paletni regali. Odlikuje jih velika fleksibilnost glede na vrsto palete (velikost, teža, oblika), ki se skladišči običajno po vzdolžni smeri palete«(rak, 2011, str. 37). 1.3 Vodenje zalog v trgovskih centrih»trgovino lahko opredelimo (Potočnik, 2001, str. 25) kot gospodarsko dejavnost katero sestavljajo nabava različnih izdelkov, skladiščenje in hranjenje teh izdelkov ter prodaja mnogim porabnikom v ustrezni količini in sortimentu, na določenem kraju in ob določenem času, ter na način, prilagojen njihovim potrebam«. Logožar (2004, str. 83) navaja naslednje vrste zalog:»varnostna zloga; operacijska zaloga; signalna zaloga (Slika 6)«. Slika 6: Periodični način naročanja Vir: Potočnik, 2000, str. 53 Simon Jabuka: ABC klasifikacija z uvedbo B artiklov na VRB 199 na oddelku kemije v TC Merkur Brežice 10
Andolšek (1975, str. 64-65) našteva naslednje vrste zalog:»minimalna zaloga; maksimalna zaloga; optimalna zaloga«. 1.4 ABC analiza zalog»abc analiza uporablja Paretov zakon, ki loči»veliko nepomembnih«od»nekaj pomembnih«. Klasičen primer je, da večina prodaje izvira iz malega dela predstavnika prodaje. Pravilo»80-20«je verzija Paretovega zakona, kar pomeni, da 80 % naročil prihaja od 20 % kupcev. Ko je enkrat izbran faktor razvrščanja, se proizvodi razvrstijo po padajočem redu pomembnosti. V tem primeru je faktor razvrščanja prihodek od prodaje. Za vsak proizvod se izračunavajo stvarni in kumulativni odstotki prihoda skupne prodaje«(bloomberg, LeMay, Hana & Jurković, 2006, str. 147).»Največkrat uporabljamo kot sodila vrednostne kriterije, bodisi vrednost celotne letne porabe materiala bodisi vrednost zalog. Kljub temu da je razvrstitev po teh dveh sodilih lahko različna, se bomo pogosto zadovoljili le z enim od njiju. Najlažje je ugotoviti vrednost celotne porabe - v preteklem obdobju ali planirano, zato jo tudi največkrat uporabljamo kot sodilo«(kaltnekar, 1993, str. 126).»Po metodi ABC razdelimo material v tri skupine, kar prikazuje Slika 7 (v nekaterih primerih 4 ali 5 skupin); najpogosteje uporabljamo naslednjo razvrstitev materiala: skupina A: 10 % števila in 70 % vrednosti materiala; skupina B: 20 % števila in 20 % vrednosti materiala; skupina C: 70 % števila in 10 % vrednosti materiala (Potočnik, 2002, str. 139).Korist od takšne razdelitve je predvsem v tem, da preučujemo z vso pozornostjo samo 10 % števila vseh vrst materiala, ki obsegajo kar 70 % vse vrednosti. Preostali material ne vpliva v večji meri na gospodarnost nabavljanja«(potočnik, 2002, str. 139). Simon Jabuka: ABC klasifikacija z uvedbo B artiklov na VRB 199 na oddelku kemije v TC Merkur Brežice 11
Slika 7: Primer ABC metode razdelitve materiala Vir: Potočnik, 2002, str. 139 1.4.1 Planogram»UBS je proces upravljanja blagovnih skupin kot strateških enot, znotraj katerega potekajo aktivnosti, ki so združene z razumevanjem potreb in želja potrošnikov ter aktivnosti, ki omogočajo trgovcu zagotoviti pravi izdelek, na pravem mestu, po sprejemljivi ceni. Zelo poenostavljeno, trgovec mora torej s postavljanjem pravih izdelkov na polico kupce čim bolj privabiti k nakupu. UBS je tako temeljni mehanizem ali bolje rečeno upravljalski koncept, ki v sedanjih pogojih poslovanja povečuje upoštevanje zahtev porabnika in hkrati povečuje poslovno učinkovitost«(arh, 19. junij 2006, 1. odstavek).»prostorske taktike imajo v sklopu vseh taktik upravljanja blagovnih skupin velik pomen. Kupci jih namreč zelo hitro opazijo, zaznajo in tudi doživljajo. Nepravilen asortiman in neurejena polica pri kupcih zelo hitro povzroči nemalo slabe volje in posledično ne opravijo nakupa. V najslabšem primeru kupci celo zamenjajo trgovca«(category Consulting, b.l., 2. odstavek). Slika 8 prikazuje primer postavitve blaga, urejenega s planogramom. Simon Jabuka: ABC klasifikacija z uvedbo B artiklov na VRB 199 na oddelku kemije v TC Merkur Brežice 12
Slika 8: Primer planograma pleskarskega pribora Vir: ''Planogram'' [quali-techmfg.com], b.d. 1.5 Informacijska podpora vodenju zalog in skladiščnemu poslovanju»ni si mogoče zamisliti delovanja logistike (nabavna logistika, intralogistika, fizična distribucija) brez informacijskih tokov, ki dajejo organom vodenja vse potrebne informacije o stanju zalog, o tržišču prometnih storitev, o dobavni pripravljenosti, o zasedenosti transportnih sredstev, [ ] itd«(požar, 1985, str. 194-195). Slika 9: Čitalec črtnih kod Vir: ''Barcode Scanner [indianbarcode.in], b.d. Potočnik (2000, str. 39-40) meni,»da je kodiranje temeljni pogoj, brez katerega si elektronske obdelave podatkov ne moremo predstavljati. Pravi, da se uveljavljata mednarodna sistema kodiranja izdelkov, ki temeljita na črtnih kodah, ki jih je mogoče prebrati in prenesti v računalnik z optičnim čitalcem kod (Slika 9). Oba sistema Simon Jabuka: ABC klasifikacija z uvedbo B artiklov na VRB 199 na oddelku kemije v TC Merkur Brežice 13
kodiranja, UPC in EAN (Slika 10), sta kompatibilna in se ne razlikujeta več po letu 1982«. Slika 10: EAN koda Vir: ''IT rešitve'' [ekdis.si], b.d. 1.5.1 GS1 standardi»sistem GS1 je množica standardov, ki omogoča učinkovito upravljanje globalnih, večpanožnih preskrbovalnih verig na podlagi edinstvene identifikacije izdelkov, transportnih enot, lokacij in storitev. Pospešuje procese elektronske trgovine, vključno s popolnim sledenjem in izsledovanjem. Poleg zagotavljanja edinstvenih identifikacijskih številk sistem zagotavlja tudi dodatne informacije kot so datum uporabe, serijska številka in številke partij, ki se prikažejo v obliki črtne kode. Ti podatki so pomembni za podporo procesa sledljivosti«(gs1 Slovenija, 2013, str. 6). 1.6 Diskusija V prvem poglavju smo uporabili metodo deskripcije, kjer smo analizirali vire in pisna dela različnih avtorjev in povzeli dejstva, pomembna za našo temo. Spoznali smo teorijo skladiščenja ter osnovne procese, ki jih bomo potem predstavili tudi ob primeru Merkurja Brežice. Določene segmente smo predstavili tudi slikovno, kjer smo za pridobitev slikovnega materiala uporabili tudi internet. Simon Jabuka: ABC klasifikacija z uvedbo B artiklov na VRB 199 na oddelku kemije v TC Merkur Brežice 14
2 OBSTOJEČE STANJE SKLADIŠČNEGA POSLOVANJA V TC MERKUR BREŽICE 2.1 Predstavitev podjetja Merkur trgovina d.d. Gospodarska kriza in slabitev na račun menedžerskega prevzema je imela v letu 2009 močan vpliv na poslovanje podjetja Merkur. Slabšemu poslovnemu uspehu v letu 2009 je sledila menjava nadzornega sveta in uprave s 1.7. 2010. Po zamenjavi vodstva in ob pripravi sanacijskega programa je podjetje razglasilo insolventnost, čemur je sledil predlog za prvo prisilno poravnavo. Zaradi nedoseganja planskih obveznosti iz prve prisilne poravnave in likvidnostnih težav je podjetje prešlo v drugo prisilno poravnavo. Nova družba Merkur trgovina, d.d. je bila ustanovljena z izčlenitvijo v postopku druge prisilne poravnave podjetja Merkur skupine d.d., za katero je načrt finančnega prestrukturiranja predvidel, da nadaljuje z Merkurjevo trgovsko dejavnostjo. Družba je s poslovanjem pričela v četrtek, 13. 11. 2014. Merkur trgovina, d.d., je torej vodilni slovenski tehnični trgovec z izdelki za opremo doma, vrta in domače delavnice za končne kupce, podjetja in obrtnike. V Sloveniji je prepoznaven po razvejani mreži 23 trgovskih centrov. Njihova poglavitna prednost je ta, da na enem mestu združujejo koncept uspešne prodaje izdelkov za gradnjo, obnovo in vzdrževanje, za zabavo, udobje in kakovostno bivanje. Merkurjevi TC se predstavljajo z bogato ponudbo izdelkov za lepši dom in spretne mojstre. S ponudbo MERKURDOM navdušujejo kupce izdelkov za dom, vrt in prosti čas, s ponudbo MERKURMOJSTER pa domače mojstre, podjetnike in obrtnike. Centri MERKUR obe ponudbi uspešno združujejo na enem mestu. Zahtevnemu prodajnemu konceptu sledijo franšizne prodajalne in spletna trgovina www.merkur.si. Na Sliki 11 vidimo logotip podjetja Merkur trgovina, d.d. Simon Jabuka: ABC klasifikacija z uvedbo B artiklov na VRB 199 na oddelku kemije v TC Merkur Brežice 15
Slika 11: Logotip podjetja Merkur trgovina d.d. Vir: ''Merkur'' [merkur.si], b.d. Največ procesov delniške družbe Merkur trgovine se izvaja znotraj Komerciale, in sicer v: Nabavi; Veleprodaji; Maloprodaji; Logistiki; Prodaji na tuje trge; Področju trženje. V Maloprodajo, sestavlja jo mreža TC po vsej Sloveniji, preko katerih se vrši prodaja trgovskega blaga končnim potrošnikom in podjetjem, spada tudi TC Merkur Brežice, ki je predmet našega raziskovanja. TC se delijo po velikosti in sicer na velike in srednje. 2.2 Predstavitev TC Merkur Brežice TC Merkur Brežice s svojimi 8.381 m 2 površine spada med srednje centre. 4.136 m 2 je prodajne površine in 3.714 m 2 skladiščne površine. 531 m 2 je namenjenih za pisarne, toaletne prostore, garderobe in ostale prostore. V TC je 38 redno zaposlenih v trgovini in 3 komercialisti, ki skrbijo za prodajo podjetnikom. V TC Merkur Brežice so štirje prodajni programi, ki so razdeljeni na 17 oddelkov: GMLK: o Gradbeni material (v nadaljevanju GM); o Metalurgija; Simon Jabuka: ABC klasifikacija z uvedbo B artiklov na VRB 199 na oddelku kemije v TC Merkur Brežice 16
o Les in lesni izdelki (v nadaljevanju Les); o Kemija; tehnični program: o Okovje in vijaki; o Orodje; široka potrošnja: o Akustika; o Bela tehnika; o Blagajna; o Gospodinjstvo in dekorativa; o Mali gospodinjski aparati; o Sezona; o Vrt; energetika in inštalacije: o Dekorativna svetila (v nadaljevanju Svetila); o Elektro inštalacije; o Kopalnice; o Vodovod in ogrevanje. 2.3 Osnovni procesi v TC Merkur Brežice Osnovni procesi TC Merkur Brežice se delijo na: komercialne: o prodaja; o nabava materiala; o prevzem materiala; ter skladiščne: o skladiščenje materiala; o izdaja materiala. Simon Jabuka: ABC klasifikacija z uvedbo B artiklov na VRB 199 na oddelku kemije v TC Merkur Brežice 17
Delež 2.3.1 Prodaja Poglavitni proces, ki je tudi najpomembnejši proces v TC Merkur Brežice, je prodaja. Sama prodaja se vrši preko dveh kanalov. To sta prodaja končnim potrošnikom, za katero skrbijo prodajalci, ter prodaja podjetjem, za katero so zadolženi komercialisti. Sama prodaja je po začetku finančne krize leta 2009 začela upadati tako pri končnih potrošnikih, kot pri prodaji podjetjem. Po letu 2012 pa je začel promet v TC Merkur Brežice počasi rasti na obeh področjih. Kot je razvidno iz Slike 12, prodaja podjetjem raste hitreje kot prodaja potrošnikom. Slika 12: Promet po letih 100% 90% 80% 70% 60% 50% 40% 30% 20% 10% 0% 2009 2010 2011 2012 2013 2014 B2C 69,5 69,6 72,4 67,9 64,5 62,5 B2B 30,5 30,4 27,6 32,1 35,5 37,5 Obdobje po letih B2C B2B V maloprodaji uporabljamo program MPIS (Slika 13 prikazuje program»vpogled zalog in cen«), ki temelji na uporabi črtne kode. Simon Jabuka: ABC klasifikacija z uvedbo B artiklov na VRB 199 na oddelku kemije v TC Merkur Brežice 18
Slika 13: Program»Vpogled zalog in cen«pri prodaji, kjer se blago izda iz skladišča, se na oddelku uporablja program»izdaja in dostava blaga«(slika 14). Kreira se dokument, s katerim gre stranka na blagajno in plača kupljeno blago. Slika 14: Progam»Izdaja in dostava blaga«simon Jabuka: ABC klasifikacija z uvedbo B artiklov na VRB 199 na oddelku kemije v TC Merkur Brežice 19
2.3.2 Nabava Nabava oziroma UBS skrbi za sklepanje pogodb z dobavitelji in za naročanje blaga za Veleprodajo in Maloprodajo. Naročanje blaga v TC Merkur Brežice skrbi prodajalec za svoj oddelek. Oddelek Kemija»pokrivajo«še prodajalci iz oddelkov GM in Les, ki tudi izvedejo naročilo blaga. Naročanje blaga v TC se izvaja s podprogramom»predloga za naročanje«informacijskega programa KIS. Program omogoča 4 tipe naročil: tip 1: naročilo za zalogo (naroča se samo blago, ki je po ABC klasifikaciji označeno z A in mora biti vedno na zalogi v TC, kot vidimo na Sliki 15); tip 2: naročilo za znanega kupca B2C (naroča se blago za točno določenega kupca); tip 3: naročilo za znanega kupca B2B (naroča se blago za točno določeno podjetje oziroma obrtnika); tip 4: posebno naročanje (naroči se posebno blago sezonske narave, kot so na primer rože na oddelku Vrt). Slika 15: Predloga tip 1 za oddelek Kemija Simon Jabuka: ABC klasifikacija z uvedbo B artiklov na VRB 199 na oddelku kemije v TC Merkur Brežice 20
Na oddelkih Kemija, Gospodinjstvo in dekorativa ter Svetila je minimalna zaloga opredeljena za 2-tedensko povprečno prodajo, ter maksimalna za 5-tedensko povprečno prodajo. Na teh programih se naroča 1-krat tedensko. Na vseh ostalih oddelkih, ki so implementirani v vse TC, velja, da je minimalna zaloga opredeljena za 1-tedensko povprečno prodajo ter maksimalna za 4-tedensko povprečno prodajo. Na Sliki 16 vidimo, katere zaloge vplivajo na predlogo za naročanje tip 1. Slika 16: Kako deluje predloga tip 1 Vir: Merkur trgovina d.d., b.d. Minimalna zaloga je hkrati tudi varnostna zaloga. Signalna zaloga je minimalna zaloga, kateri se prišteje še dobavni rok. Maksimalna zaloga pa je zaloga, do katere predloga predlaga količino za naročanje. Artikli, označeni z zeleno (številka, označena z zeleno, na Sliki 15) oziroma»zeleni artikli«pomenijo, da je center brez zaloge artikla, ki ga moramo nujno naročiti. Naročiti je potrebno vsaj 1 maloprodajno pakirno enoto (največ pa je možno naročiti 2-kratnik predlagane količine - npr. če je predlagana količina 5 kosov, je mogoče naročiti največ 10 kosov). Nobeden izmed ostalih artiklov razen»zelenih«nima omejitve navzdol (ni jih potrebno naročiti, jih je pa priporočljivo), navzgor pa je enaka omejitev kot pri»zelenih«, se pravi dvakratnik predlagane količine. Po potrditvi in zaključku predloge se kreira maloprodajno naročilo. Naročilo se potem v centralnem sistemu Merkurja, ki ga uporablja UBS, loči na naročilo iz CS in tranzitno naročilo. Tranzitna dobava pomeni dobava direktno od dobavitelja v TC. Pri tranzitnem naročilu so naročila manjše vrednosti, njihova prednost pa je hitrejša dobava neposredno v TC. Simon Jabuka: ABC klasifikacija z uvedbo B artiklov na VRB 199 na oddelku kemije v TC Merkur Brežice 21
2.3.3 Prevzem Prevzem blaga se začne v skladišču, kjer skladiščniki pri razkladu na grobo prevzamejo blago. Pri grobem prevzemu se preveri količina TSE, se pravi število palet in/ali kartonov. Pri nekaterih vrstah blaga se grobi in fini prevzem opravita istočasno. V tem primeru prevzem združuje opravila grobega in finega prevzema. Pri finem prevzemu prevzemnik preverja dobavljeno količino in kakovost posameznih artiklov (pakiranje, označevanje, nepoškodovanost) ter primerja prejete količine s količinami na prejemnici oziroma dobavnici (Priloga 1 predstavlja primer dobavnice iz centralnega skladišča). Prevzemnik pri prevzemu blaga preverja EAN kodo na izdelku in na dobavnici, saj sta si lahko dva artikla na videz podobna, v resnici pa čisto različna tako po namenu uporabe kot tudi po ceni. Primer podobnih artiklov vidimo na Sliki 17, kjer je levo fugirna masa Mapei Ultracolor 100 bela, desno pa fugirna masa Mapei ultracolor 112 cementno siva. Razlika je seveda v barvi fugirne mase in maloprodajni ceni. Slika 17: Primer podobnih artiklov V primeru ugotovljenih količinskih (višek ali manko) ali kakovostnih napak, kot so poškodbe, pri finem prevzemu prevzemnik sestavi reklamacijski zapisnik, ki ga podpišejo 3 člani komisije. Simon Jabuka: ABC klasifikacija z uvedbo B artiklov na VRB 199 na oddelku kemije v TC Merkur Brežice 22
Po finem prevzemu se blago zloži v police, višek pa pospravi v skladišče. Upoštevati je treba metodo FIFO, da se proda tisto blago, ki je prej prišlo, saj ima večina izdelkov VRB 199 določen rok uporabnosti. 2.4 Skladiščno poslovanje v TC Merkur Brežice 2.4.1 Skladiščenje V TC Merkur Brežice je več vrst skladišč. Imamo zunanje talno nepokrito skladišče, regalno polzaprto skladišče ter notranje regalno in polično skladišče. V zunanjem nepokritem skladišču se skladiščijo gradbeni material, vodovodni material večjih dimenzij (kot so cevi), na katerega vremenski vplivi nimajo efekta. V polzaprtem skladišču se skladiščijo material, kot so lepila v vrečah, ometi, suhi beton v vrečah ter blago večjih dimenzij, ki se ga izdaja iz skladišča. V notranjem skladišču se skladišči blago delno za izdajo iz skladišča (bela tehnika) ter blago za polnjenje polic v trgovini. Blago se skladišči na paletah, večji del na EURO paletah, nekaj pa tudi na nestandardnih paletah dimenzije 800 x 1200 mm oziroma 1000 x 1200 mm. Določeno blago pa se skladišči tudi v žičnatih mrežastih boks paletah. Na Sliki 18 vidimo žičnato boks paleto, kakršne uporabljamo v Merkurju v Brežicah. Slika 18: Žična boks paleta Simon Jabuka: ABC klasifikacija z uvedbo B artiklov na VRB 199 na oddelku kemije v TC Merkur Brežice 23
Za manipuliranje blaga v zunanjem skladišču ter za nakladanje na in razkladanje blaga s kamionov uporabljamo dizelski čelni viličar Jungheinrich in plinski čelni viličar. Za manipuliranje blaga v notranjem skladišču in trgovini pa uporabljamo električne viličarje znamke YALE in Jungheinrich ter ročne paletne vozičke. Pri izdaji blaga strankam se uporablja tudi nakupovalni voziček za prevoz manjših artiklov. Na Sliki 19 so manipulacijska talna sredstva, ki se uporabljajo v TC Merkur Brežice. Slika 19: Manipulacijska talna sredstva 2.4.2 Izdaja blaga Na oddelku se naredi predlog izdajnega dokumenta: izdajnica, dostavnica, zbirnik artiklov. Izdajnica se uporablja za blago, ki ga kupec dvigne v skladišču. Dostavnica se uporablja za blago, ki ga TC dostavi iz skladišča do objekta kupca. Zbirnik artiklov se uporablja za blago, ki se komisionira na oddelku, v tem primeru kupec blago odnese s sabo na blagajno. Blago v skladišču se izdaja samo na podlagi izdajnih dokumentov. Ta dokumenta sta»izdajnica«(na Sliki 20 je predstavljena izdajnica za končnega kupca, 2015 Priloga 2 pa prikazuje izdajnico za repro kupca) in»dostavnica«. Kreiranje izdajnice ali dostavnice se začne že na oddelku in se zaključi ob plačilu na blagajni. Na podlagi izdajnice kupec v skladišču prevzame blago, ki je navedeno na izdajnici. Simon Jabuka: ABC klasifikacija z uvedbo B artiklov na VRB 199 na oddelku kemije v TC Merkur Brežice 24
Slika 20: Izdajnica za končnega kupca Vir: Merkur trgovina, d.d., 23. februar 2015 Pri kreiranju dostavnice je potrebno obvezno navesti ime, priimek, naslov za dostavo ter telefonsko številko kupca. Za izdajo blaga na podlagi dostavnice se uporablja podprogram»dostavni listi«, kjer se izpiše dostavni list za prevoznika. Na dostavnem listu (Priloga 3) je lahko tudi več dostavnic (več strank), če gre za isto relacijo in to dopušča prostor v dostavnem vozilu. Medposlovalnični premiki se lahko izvajajo za vse vrste blaga in artikle, ne glede na asortimansko opredelitev TC in ne glede na pozicioniranje TC. Namenjeni so predvsem zadovoljevanju potreb kupcev (potrošnikov in repro kupcev), pa tudi za reševanje slaboidočih zalog in odprodajo oziroma razprodajo blaga pri adaptacijah. Medposlovalnični premik blaga se lahko izvrši v soglasju z vodjem TC, ki blago premika, in vodjem TC, ki blago prejme. Dogovor je lahko pismen ali po telefonu. Simon Jabuka: ABC klasifikacija z uvedbo B artiklov na VRB 199 na oddelku kemije v TC Merkur Brežice 25
Medposlovalnični premiki se lahko izvajajo tudi na podlagi razdelilnika vodstva Maloprodaje ali pospeševalcev prodaje. S tem dosežemo hitrejši čas dobave ter lahko dobimo manjše količine blaga, kot je pakirna enota. Na primer 2 kg fugirna masa Nanocolor N160 ima določeno pakirno enoto 8 kosov. Iz CS je možno naročiti le pakirno enoto 8 kosov oziroma večkratnik te pakirne enote. Z medposlovalničnim premikom lahko iz drugega centra naročimo toliko, kot jih stranka potrebuje, ob predpostavki, da jih določen center ima na zalogi. 2.5 Vodenje zalog v TC Merkur Brežice Vodenje zalog v tako velikem sistemu, kot je Merkur, brez računalniške podpore ni možno. Tako tudi v TC Merkur Brežice zaloge vodimo računalniško s programom KIS, na podlagi katerega deluje MPIS. Blago se vodi po komercialni ABC klasifikaciji. V Merkurju klasificiramo asortiman v redni, posebni in ostali (Slika 21). V redni asortiman se uvrščajo artikli, klasificirani v razrede A, B, C, D in S. A artikli so tisti, ki se prodajajo iz zaloge TC ter so vedno na zalogi v vseh TC. B, C in D artikli so le po naročilu kupca, v velikih centrih pa so B artikli in delno tudi C (tisti, ki imajo visok KOZ) tudi v redni zalogi. D artikli so tisti, ki se prodajo občasno, največkrat je to blago po ponudbi in je naročeno za točno določenega kupca. V rednem asortimanu so še artikli s klasifikacijo S. Sem spada blago sezonske narave, ki se prodaja le določen čas, na primer novoletni program. Posebni asortiman ima oznako P in se prodaja podjetjem preko tranzita. To blago se ne prodaja iz redne zaloge TC, se pa zgodi tudi kakšna izjema, da se blago dostavi v TC. Zaradi občasne prodaje ima to blago nizek KOZ, zato ga je s finančne in prostorske plati nesmiselno imeti na zalogi. V ostali asortiman spada blago z oznako N. To so artikli, ki jih bodisi proizvajalec umika iz proizvodnje bodisi Merkur iz svojega asortimana. To so»neaktualni«izdelki, ki so na zalogi le še do odprodaje ter jih ni možno več naročiti. Simon Jabuka: ABC klasifikacija z uvedbo B artiklov na VRB 199 na oddelku kemije v TC Merkur Brežice 26
Slika 21: Komercialna klasifikacija asortimana in tipizacija TC Vir: Merkur trgovina d.d., b.d. Vsako blago je klasificirano po VRB, SB in šifri blaga. Zaporedje označevanja je naslednje: VRB-SB-šifra blaga oziroma s številkami XXX-XXX-XXX, kjer X pomeni številko. Vsak izdelek pa ima tudi svojo šifro artikla ter EAN kodo. V primeru uvedbe novega artikla se zanj»odpre«nova šifra, kar uredi UBS centralno za vse TC. V našem primeru imajo fugirne mase VRB 199, SB 020 in šifro blaga 010. Torej fugirna masa Mapei Ultracolor 100 bela 5 kg ima prej omenjene VRB, SB in šifro blaga, določeno pa ima šifro artikla 1544182 ter EAN kodo 8022452029172. V MPIS-u oziroma podprogramu»vpogled zalog in cen«je možnih več načinov iskanja artikla. Eden izmed lažjih načinov je vsekakor iskanje z aplikacijo»hitro iskanje«-to uporabljamo v primeru, če ne vemo šifre artikla ali EAN kode. V tem načinu moramo biti dokaj natančni v nazivu, saj se lahko zgodi, da MPIS ne najde iskanega artikla oziroma, če je naziv presplošen, prikaže vse artikle z iskano besedo v nazivu. Drugi način iskanja je s šifro artikla v aplikaciji»artikel«. Ta način je natančen in prikaže le iskani artikel, slabost pa je, da zahteva poznavanje šifer na pamet, kar pa je ob takem številu artiklov nemogoče. Pri iskanju artikla z EAN kodo v aplikaciji»koda«ročno vpišemo EAN kodo ali odčitamo črtno kodo s čitalcem črtnih kod. MPIS prikaže izbrani artikel. Simon Jabuka: ABC klasifikacija z uvedbo B artiklov na VRB 199 na oddelku kemije v TC Merkur Brežice 27
Vrednost (v 1000 EUR) 2.5.1 Slaboidoče zaloge Med slaboidoče zaloge spadajo izdelki s KOZ 0,2 ali manj oziroma je bila prodaja v treh mesecih premajhna. Število artiklov se iz meseca v mesec spreminja, saj se nekateri izdelki odprodajo oziroma novi zapadejo v slaboidoče. V TC Merkur Brežice se s slaboidočimi zalogami spopadamo tako, da izpostavimo izdelke na oddelku in jih aktivno ponujamo strankam. Atraktivnost izdelkov poizkušamo povečati tudi z znižanjem cene. Stanje skupnih slaboidočih zalog centra se v TC Merkur Brežice obravnava za obdobje zadnjih 13 mesecev, posamezno po oddelku pa za 3 mesece nazaj. Na Sliki 22 vidimo vrednost slaboidočih zalog po mesecih od decembra 2013 do decembra 2014. Kot vidimo, se vrednost slaboidočih zalog manjša do maja 2014, ko vrednost nekoliko poraste v poletnih mesecih. Od avgusta vrednost slaboidočih zalog ponovno pada tja do decembra, ko vrednost vrtoglavo poskoči na 275.660 EUR. Do takega poskoka je prišlo zaradi obnove centra v septembru 2014 in letne inventure konec novembra 2014, ko se blago natančno popiše. Slika 22: Vrednost slaboidočih zalog za obdobje december 2013 december 2014 280 260 240 220 200 180 160 140 120 100 80 60 40 20 0 DEC 2013 JAN 2014 FEB 2014 MAR 2014 APR 2014 MAJ 2014 JUN 2014 JUL 2014 AVG 2014 Vrednost 239,8 231,16 229,55 222,97 220,36 231,48 262,53 266,09 258,99 248,77 241,47 235,19 275,66 Obdobje po mesecih SEP 2014 OKT 2014 NOV 2014 DEC 2014 Simon Jabuka: ABC klasifikacija z uvedbo B artiklov na VRB 199 na oddelku kemije v TC Merkur Brežice 28
2.6 Komercialna ABC analiza artiklov V preteklosti je bila Merkurjeva klasifikacija asortimana nekonsistentna in begajoča za stranke. Tudi sama ponudba v TC ni bila standardizirana, kar je pomenilo, da TC niso bili tipizirani. Naročanje za zalogo v TC je bilo povsem ročno in odvisno od prodajalcev kot tudi zamudno in razdrobljeno. Sama urejenost blagovnih skupin ter pozicioniranje izdelkov se je razlikovala od TC do TC. Ker so se kupci zaradi neurejenosti kategorij težko znašli, je prihajalo do manjše prodaje. Pred uvedbo nove ABC klasifikacije je bilo na oddelku Kemija okoli 10.000 različnih artiklov. V letu 2010 so izvedli komercialno ABC analizo in tako zmanjšali število artiklov na okoli 3.000. Od tega je okoli 1.600 artiklov klasifikacije A in okoli 300 artiklov klasifikacije B. Blagu so določili 3 glavne elemente, to so VRB, SB ter šifra blaga. Artikle so razdelili v 3 cenovne razrede in to v nizkocenovni razred, srednje cenovni razred ter višji cenovni razred. ABC analizo kot tako ne izvaja vsak TC posamezno, temveč jo opravi UBS na ravni celotnega Merkurja. Glavni faktor pri analizi je prodaja artiklov, torej neto prodajna vrednost artikla v vseh TC, kjer se analizira vsaka SB posebej. Velik vpliv ima tudi KOZ. Na Sliki 23 je predstavljen proces UBS-a urejanja BS. Slika 23: Proces UBS Vir: Merkur trgovina d.d., b.d. Simon Jabuka: ABC klasifikacija z uvedbo B artiklov na VRB 199 na oddelku kemije v TC Merkur Brežice 29
2.6.1 Planogram na oddelku Kemija Na oddelku Kemija so uredili postavitev izdelkov s planogrami za vsako SB posebej. Planogram se je naredil na podlagi analize prodaje, na podlagi plana prodaje dobavitelja ter na podlagi KOZ. Vsak dobavitelj mora predložiti plan prodaje na letni ravni, ki je narejen na podlagi analize trga. Na oddelku Kemija na VRB 199 sta bila narejena 2 planograma za vsako BS posebej. Tako sta bila narejena planograma za: fugirne mase in silikonske tesnilne mase (na Sliki 24 so samo izdelki A klasifikacije) in odstranjevalce vlage in plesni (Slika 25). Slika 24: Planogram fugirnih mas in silikonskih tesnilnih mas Vir: Merkur trgovina d.d., b.d. Simon Jabuka: ABC klasifikacija z uvedbo B artiklov na VRB 199 na oddelku kemije v TC Merkur Brežice 30
Slika 25: Planogram odstranjevalcev vlage in plesni Vir: Merkur trgovina d.d., b.d. 2.7 Analiza obstoječega stanja na VRB 199 v TC Merkur Brežice V TC Merkur Brežice poslujemo v večji meri z artikli klasifikacije A, nekaj manj pa z izdelki klasifikacije B, C in D, ki so le po naročilu kupca. Tako pravilo velja tudi na oddelku Kemija. Iz Slike 26 je razvidno gibanje prometa po mesecih za leto 2012, 2013 in 2014. V Tabeli 1 je razvidna prodaja po letih na oddelku Kemija, kjer vidimo, da se promet oziroma neto prodajna vrednost artiklov klasifikacije A vsako leto povečuje. V prvih treh letih od uvedbe nove ABC klasifikacije se je promet povečeval tudi na izdelkih B klasifikacije, vendar začne po letu 2012 upadati. Ocenjujemo, da je v prvih 2 letih naraščal promet B artiklov zaradi obstoječih zalog v TC in aktivnega povpraševanja kupcev po tem blagu. Med ostalo spadajo artikli klasifikacije C, D, S in N, ki se jim promet na letni ravni zmanjšuje. Ne glede na upad prometa artiklov ostale klasifikacije se skupni promet veča. To pomeni, da se kupci raje odločajo za izdelke, ki so na zalogi, kot pa da čakajo na izdelke po naročilu, kar pa ne pomeni, da ta možnost ne obstaja. Simon Jabuka: ABC klasifikacija z uvedbo B artiklov na VRB 199 na oddelku kemije v TC Merkur Brežice 31
Promet (v EUR) Slika 26: Promet po mesecih na oddelku Kemija 45.000 40.000 35.000 30.000 25.000 20.000 15.000 10.000 5.000 0 JAN FEB MAR APR MAJ JUN JUL AVG SEPT OKT NOV DEC 2012 15.864 14.882 25.639 33.592 30.830 31.235 34.411 38.006 31.091 32.963 25.153 33.617 2013 15.066 19.581 21.313 34.148 36.698 33.915 36.165 40.922 34.977 33.709 26.194 34.542 2014 18.515 19.401 29.173 34.932 33.179 33.070 36.581 39.705 34.498 32.717 24.812 38.636 Obdobje po mesecih Tabela 1: Prodaja po letih na oddelku Kemija Neto prodajna vrednost (v EUR) Leto A B Ostalo Skupaj 2010 136.041 10.272 151.203 297.516 2011 163.678 12.953 137.250 313.881 2012 217.963 13.922 115.398 347.283 2013 253.203 13.739 100.290 367.232 2014 305.312 6.381 63.525 375.218 Skupaj 1.076.198 57.266 567.666 1.701.129 Simon Jabuka: ABC klasifikacija z uvedbo B artiklov na VRB 199 na oddelku kemije v TC Merkur Brežice 32
Artikli s klasifikacijo A naj bi predstavljali od 70 80 % celotne neto prodajne vrednosti, B artikli 10 20 % in ostali artikli 10 %. Kot vidimo v Tabeli 2, je delež prodaje A artiklov v letu 2010 še dokaj nizek, samo 45,73%, na kar je vplivala neurejena zaloga blaga. Vendar se delež prodaje A artiklov, z uvedbo nove ABC klasifikacije, viša iz leta v leto. Tabela 2: Delež prodaje po letih na oddelku Kemija Delež neto prodajne vrednosti (v %) Leto A B Ostalo Skupaj 2010 45,73 3,45 50,82 100,00 2011 52,15 4,13 43,73 100,00 2012 62,76 4,01 33,23 100,00 2013 68,95 3,74 27,31 100,00 2014 81,37 1,70 16,93 100,00 Skupaj 63,26 3,37 33,37 100,00 Na Sliki 27 je z zelenim obarvan delež prodaje A artiklov v opazovanem obdobju in znaša 63,26 %. Skupen delež B artiklov, označen z rumeno, je zelo majhen in znaša le 3,37% skupne prodajne vrednosti. Rdeče obarvani so vsi ostali artikli, ki imajo sorazmerno visok delež neto prodajne vrednosti, kar predstavlja 33,37%. Simon Jabuka: ABC klasifikacija z uvedbo B artiklov na VRB 199 na oddelku kemije v TC Merkur Brežice 33
Slika 27: Skupen delež prodaje A 63,26 % B 3,37 % Ostalo 33,37 % V Tabeli 3 smo prikazali neto prodajno vrednost za VRB 199, kjer je neto prodajna vrednost izdelkov A po uvedbi nove ABC klasifikacije rasla. Tudi na VRB 199 je prodaja artiklov B nihala. Največji porast prodaje je v letu 2013, ko je bilo prodanih 189 kosov in je neto prodajna vrednost skočila iz 371 EUR na 1.607 EUR. Opaziti pa je trend upadanja prodaje artiklov ostalih klasifikacij, saj je vrednost prodaje padla iz 16.059 EUR na 8.276 EUR v opazovanem obdobju. Tabela 3: Prodaja po letih na VRB 199 Neto prodajna vrednost (v EUR) Leto A B Ostalo Skupaj 2010 13.570 490 16.059 30.119 2011 16.375 686 15.999 33.061 2012 29.034 371 12.694 42.099 2013 37.022 1.607 11.649 50.278 2014 44.381 1.214 8.276 53.871 Skupaj 140.382 4.368 64.678 209.428 Simon Jabuka: ABC klasifikacija z uvedbo B artiklov na VRB 199 na oddelku kemije v TC Merkur Brežice 34
Tabela 4: Prodajna količina po letih na VRB 199 Količina prodanih izdelkov (v kosih) Leto A B Ostalo Skupaj 2010 2.356 124 2.434 4.914 2011 2.648 162 2.517 5.327 2012 5.493 81 1.865 7.439 2013 8.018 189 1.741 9.948 2014 9.457 147 1.372 10.976 Skupaj 27.972 703 9.929 38.604 Iz Tabele 4 razberemo, da je bila prodaja po kosih na VRB 199 različna skozi leta. Količina prodanih A artiklov je z leti rasla. Prodana količina B artiklov je rasla do leta 2012, ko je zaradi slabše založenosti upadla. Količina izdelkov ostale klasifikacije je sicer nekoliko porasla v letu 2011, nato pa konstantno padala do leta 2014. Zaradi nedostopnih podatkov za leto 2010 in 2011 smo v Tabeli 5 prikazali povprečno vrednost zalog (v nadaljevanju PVZ) na VRB 199 le za leta 2012-2014. Kot vidimo v tabeli, je znašala povprečna zaloga B artiklov v letu 2012 le 205 EUR. Tako nizka zaloga B artiklov v tem letu je posledica slabše oskrbe naročenega blaga dobaviteljev zaradi posledic insolventnosti podjetja Merkur. V letu 2013 se je zaloga B artiklov povečala, predvsem na račun boljšega sodelovanja z dobavitelji in povpraševanja potrošnikov. V letu 2014 pa se vidi ponoven upad vrednosti zalog, predvsem zaradi reorganizacije zalog, ki določa v srednjih centrih samo zalogo A artiklov. PVZ A artiklov je zrasla iz 51.449 EUR na 82.445 EUR v 3 letih. V letu 2014 je, glede na prej omenjeno reorganizacijo zalog, še dokaj veliko PVZ artiklov ostalih klasifikacij. Potrebna je aktivnejša prodaja in odprodaja teh zalog. Simon Jabuka: ABC klasifikacija z uvedbo B artiklov na VRB 199 na oddelku kemije v TC Merkur Brežice 35
Tabela 5: Povprečna vrednost zalog po letih na VRB 199 Povprečna vrednost zalog (v EUR) Leto A B Ostalo Skupaj 2012 51.449 205 47.540 99.194 2013 61.451 2.685 51.945 116.081 2014 82.445 1.572 40.026 124.043 Skupaj 195.345 4.462 139.511 339.318 2.7.1 Proces sprejema blaga iz CS Po naročilu, ki ga kreira prodajalec, prevoznik pripelje blago iz CS. Prevoznik izroči dokumentacijo skladiščniku, ta pa začne razkladati kamion. Ko je blago zloženo, skladiščnik opravi grobi prevzem, torej prešteje število palet in kartonov. Dokument»prevozni list«skladiščnik podpiše in ga vrne prevozniku, dobavnice pa razdeli po oddelkih. Blago odpelje na oddelek, kjer naredi prodajalec fini prevzem. V primeru ugotovljenih nepravilnosti naredi prodajalec reklamacijski zapisnik. Blago, ki se je ujemalo z dokumentacijo, zloži na police v trgovini, ostanek pa v skladišče za poznejše polnjenje polic. Dokumente, t.j. dobavnice odnese vodji poslovnih knjig, ki naredi prevzem blaga. To naredi z ročnim vnašanjem v računalnik v KIS. Opisani postopek smo predstavili še s Sliko 28. Proces smo ovrednotili s procesno karto v Tabeli 6. Simon Jabuka: ABC klasifikacija z uvedbo B artiklov na VRB 199 na oddelku kemije v TC Merkur Brežice 36
Slika 28: Postopek sprejema blaga iz CS Simon Jabuka: ABC klasifikacija z uvedbo B artiklov na VRB 199 na oddelku kemije v TC Merkur Brežice 37
Št. operacije Tehnološka Transportna Kontrolna Skladiščna Čakalna Razdalja (m) Koristen čas (s) Potreben čas (s) Nekoristen čas (s) Tabela 6: Procesna karta sprejema blaga iz CS Opravilo 1 Pot viličarja do vozila 25 30 2 Razklad blaga 90 3 Sprejem in pregled dokumentov 30 4 Grobi pregled blaga 30 5 Podpis in vračilo dokumentov prevozniku 6 Transport blaga v skladišče 7 Transport dokumentov in blaga do oddelka 15 25 30 60 90 8 Fini prevzem blaga 600 9 Reševanje nepravilnosti reklamacija 180 10 Prenos dokumentov do vodje poslovnih knjig 30 25 11 Ročni vnos podatkov v računalnik 150 Simon Jabuka: ABC klasifikacija z uvedbo B artiklov na VRB 199 na oddelku kemije v TC Merkur Brežice 38
12 Polnjenje polic 600 13 Skladiščenje 300 2 4 3 2 2 Skupaj 140 105 1735 330 Iz procesne karte je razvidno število opravil v procesu, ki so časovno ovrednotena. Navedena je tudi dolžina transportnih poti. Iz procesne karte razberemo: da je število opravil 13; da znaša koristen čas procesa, 1 minuto in 45 sekund; da znaša potreben čas procesa 28 minut in 55 sekund; da znaša nekoristen čas procesa 5 minut in 30 sekund; da je skupni čas procesa 36 minut in 10 sekund; da je skupna dolžina poti opravljene pri tem procesu 140 metrov. 2.7.2 Proces izdaje blaga iz skladišča Kot primer bomo navedli nakup 10 vreč zunanjega lepila za ploščice MQ, ki ga kupec prevzame v skladišču. Kupec ob plačilu blaga na blagajni prejme račun in izdajnico. Z izdajnico gre v skladišče po kupljeno blago, kjer jo izroči skladiščniku. Ta poišče blago v skladišču in ga naloži kupcu v vozilo. Kot vidimo na Sliki 29, je blago različno razporejeno po RO ne glede na frekvenco izdajanja. Razvidno je tudi, da regali niso označeni s številko regala, regalnega okna kot tudi ne paletnega mesta. Glede na količino in lokacijo blaga uporabi skladiščnik električni viličar za transport blaga do kupčevega vozila in potem nazaj v skladišče, vendar mora prej najti blago, v katerem RO je. Ko stranki naloži blago v vozilo, stranka podpiše izdajnico, da je prejela blago. Skladiščnik izdajnico odnese in shrani v sprejemni pisarni, kjer jo naslednji dan blagajničarka zaključi. Postopek smo predstavili na Sliki 30, proces pa ovrednotili s procesno karto v Tabeli 7. Simon Jabuka: ABC klasifikacija z uvedbo B artiklov na VRB 199 na oddelku kemije v TC Merkur Brežice 39
Slika 29: Regal za skladiščenje in izdajo blaga Na Sliki 29 je z oranžno zvezdo označeno zunanje lepilo za ploščice MQ, razporejeno celo na 2 PM. Glede na to, da se tega lepila izda največ, je postavitev na mestu, kjer je, napačna. Primernejše bi bilo PM označeno z modro zvezdo. Simon Jabuka: ABC klasifikacija z uvedbo B artiklov na VRB 199 na oddelku kemije v TC Merkur Brežice 40
Slika 30: Postopek izdaje blaga iz skladišča Simon Jabuka: ABC klasifikacija z uvedbo B artiklov na VRB 199 na oddelku kemije v TC Merkur Brežice 41
Št. Operacije Tehnološka Transportna Kontrolna Skladiščna Čakalna Razdalja (m) Koristen čas (s) Potreben čas (s) Nekoristen čas (s) Tabela 7: Procesna karta izdaje blaga iz skladišča Opravilo 1 Prevzem dokumentov izdajnice 2 Hoja do el. viličarja in iskanega blaga 20 40 20 50 3 Iskanje blaga 5 50 4 Transport blaga do vozila stranke 25 40 5 Izdaja blaga 60 6 Podpis dokumentov - izdajnice (kupec) 10 7 Skladiščenje preostalega blaga 8 Prenos izdajnice v prevzemno pisarno 25 40 30 50 9 Podpis in shranitev dokumentov (skladiščnik) 10 Zaključevanje dokumentov - izdajnice 10 15 0 6 3 2 2 Skupaj 125 60 220 85 Simon Jabuka: ABC klasifikacija z uvedbo B artiklov na VRB 199 na oddelku kemije v TC Merkur Brežice 42
Iz procesne karte je razvidno: da je število opravil 10; da znaša koristen čas procesa 1 minuto; da znaša potreben čas procesa 3 minute in 40 sekund; da znaša nekoristen čas procesa 1 minuto in 25 sekund; da je skupni čas procesa 6 minut in 5 sekund; da je skupna dolžina poti opravljene pri tem procesu 125 metrov. 2.8 Kritična analiza Na primeru TC Merkur Brežice bomo analizirali neučinkovito vodenje zalog na VRB 199 na podlagi posnetka obstoječega stanja, kjer smo za prikaz uporabili vzročnoposledični diagram (Slika 31). Tako smo izpostavili 4 glavne vzroke, ki povzročajo neučinkovito vodenje zalog. Poskušali bomo najti rešitve, kako odpraviti te vzroke. Prioritetno bomo obravnavali vzroka 1 in 2, saj bi s predlaganimi rešitvami rešili največji delež težav. Glavni povzročitelji oziroma vzroki so: komercialna ABC analiza; prostor; človeški faktor; informacijska podpora. Simon Jabuka: ABC klasifikacija z uvedbo B artiklov na VRB 199 na oddelku kemije v TC Merkur Brežice 43
Slika 31: Vzroki neučinkovitega vodenja zalog Simon Jabuka: ABC klasifikacija z uvedbo B artiklov na VRB 199 na oddelku kemije v TC Merkur Brežice 44
Vzrok 1: Komercialna ABC analiza Največji odstotek neučinkovitega vodenja zalog, kar 60 %, prispeva komercialna ABC analiza, pri kateri smo kot probleme navedli založenost z A artikli oziroma nezaloženost z B in C artikli. Pravzaprav nas bolj kot C artikli zanimajo B artikli in z njimi možno povečanje prometa na letni ravni. Komercialna ABC analiza je narejena za vse centre enako, vendar ni ustrezna. Kot primer navedemo lepilo za ploščice Mapei Keraflex, ki se ga na Gorenjskem proda bistveno več kot na Štajerskem ali v Posavju. S komercialno ABC analizo, narejeno po regijah oziroma TC, bi pregledali, kateri izdelki se kje prodajajo bolje in jih uvedli v redni asortiman centra. Problem: centralno narejena komercialna ABC analiza; na zalogi le A artikli; artikli B in C se dobavljajo le po naročilu kupca. Posledica: Ker je komercialna ABC analiza narejena centralno, se naroča na zalogo le blago A klasifikacije. Zaradi različne prodaje artiklov po regijah se nekateri artikli prodajajo bolj, nekateri pa manj, s tem pa se niža KOZ slaboidočih artiklov, česar pa si nobeno trgovsko podjetje ne želi. Stranke pa potrebujejo tudi artikle drugih klasifikacij, ki pa imajo določen rok dobave. To pa je s strani kupca nesprejemljivo, saj potrebuje blago takoj in ne šele čez nekaj dni. Rešitev: komercialna ABC analiza narejena po regijah oziroma po TC; uvedba B artiklov v redni asortiman; dodatna prodaja. Simon Jabuka: ABC klasifikacija z uvedbo B artiklov na VRB 199 na oddelku kemije v TC Merkur Brežice 45
Vzrok 2: Prostor Drugi vzrok je prostor, ki predstavlja 20 % delež vzrokov. Pomanjkanje prostora zmanjšuje zalogovno zmogljivost. S tem je povezano pomanjkanje nadstreška oziroma strehe v zunanjem skladišču, kar ima za posledico tudi vremenske vplive na določeno blago. Skladiščnega prostora je veliko, vendar del blaga ostaja zunaj nezavarovanega skladišča, ki je večji del nepokrito in nezavarovano proti vremenskim vplivom. Hkrati je zunanje skladišče talno, kar pa bi se lahko uredilo s postavitvijo montažnega šotora ter dodatnih regalov. Problem: nezadostna zalogovna zmogljivost; zunanji del skladišča je v večini nepokrito; blago je izpostavljeno vremenskim vplivom; zaradi vremenskih vplivov pride do poškodb blaga ali celo do uničenja; velik letni strošek odpisa blaga. Posledica: Velik strošek odpisa blaga se pojavi zaradi poškodovanega ali uničenega blaga. Blago, skladiščeno zunaj, je izpostavljeno raznim vremenskim pogojem in vplivom, pa tudi bolj je dovzetno za kraje. Veter vpliva na lahko blago, kot je stiropor, dež in sneg pa na higroskopne materiale, kot so lepila in ometi v vrečah ter podobno. Rešitev: postavitev montažnega šotora in regalov; dodatna obtežitev lahkega materiala. Vzrok 3: Človeški faktor Kot 3 vzrok z 10 % deležem smo navedli človeški faktor. Gre za problem napake pri prevzemu in izdaji blaga kot tudi nepazljivosti pri manipulaciji z blagom in s tem Simon Jabuka: ABC klasifikacija z uvedbo B artiklov na VRB 199 na oddelku kemije v TC Merkur Brežice 46
povezane poškodbe blaga. Kot problem lahko upoštevamo tudi nepazljivost pri roku uporabnosti blaga. Človek je variabilni faktor, ki nikoli ne bo 100 % pri svojem delu. Problem: pri prevzemu blaga se dogajajo napake; iz skladišča se izda napačno blago; nepazljivost pri manipulaciji z blagom in s tem povezane poškodbe blaga; nepazljivost pri roku uporabnosti blaga. Posledica: Pri samem prevzemu blaga so možne napake zaradi neskoncentriranosti prodajalca oz. skladiščnika ali pa motenj pri prevzemu, saj je potrebno tudi postreči stranke, ki prihajajo po nakupih. Tudi pri izdaji lahko pride do napak, saj so določeni artikli brez EAN kode ali pa so na pogled zelo podobni. Rešitev: prevzemanje z optičnimi čitalci črtnih kod; izpostavitev izdelkov, ki so pred potekom roka uporabnosti. Vzrok 4: Informacijska podpora Četrti vzrok za neučinkovito vodenje zalog (predstavlja 10 % delež vzrokov) pa je informacijska podpora z ročnim vnašanjem v MPIS oziroma KIS in zastarelim informacijskim sistemom MPIS. Problem: vnos podatkov v računalnik (v KIS) je ročen; MPIS je zastarel in zelo počasen; računalniki so zastareli in potrebni zamenjave. Simon Jabuka: ABC klasifikacija z uvedbo B artiklov na VRB 199 na oddelku kemije v TC Merkur Brežice 47
Posledica: Zaradi ročnega vnosa podatkov v sistem KIS lahko prihaja do napak, sam postopek pa je počasen in zamuden. Sistem KIS je odvisen tudi od interneta, ki pa je zaradi slabše povezave tudi počasnejši. Rešitev: skeniranje EAN kod s čitalci in direkten prenos podatkov v KIS; uvedba RFID kode; zamenjava obstoječega sistema MPIS z novejšim; zamenjava računalnikov. 2.9 Diskusija V drugem poglavju smo uporabili metodo sinteze, kjer smo zbrali podatke v podjetju Merkur in jih analizirali. V tem poglavju smo predstavili obstoječe stanje TC Merkur Brežice oziroma njegove osnovne procese. Predstavili smo tudi skladiščno poslovanje ter vodenje zalog v TC Merkur Brežice. Podrobneje smo analizirali prodajo na oddelku Kemija in prodajo po VRB 199 s komercialnega vidika, ki nam bo tudi uvod v analizo uvedbe B artiklov v redni asortiman. Postopek prevzema blaga iz CS ter postopek izdaje blaga iz skladišča smo predstavili s procesnimi kartami. Za slikovno gradivo smo uporabili interno gradivo podjetja Merkur trgovina d.d., kot tudi slike, ki smo jih posneli sami. Simon Jabuka: ABC klasifikacija z uvedbo B artiklov na VRB 199 na oddelku kemije v TC Merkur Brežice 48
3 PREDLOGI UČINKOVITEJŠEGA SKLADIŠČNEGA POSLOVANJA V TC MERKUR BREŽICE V tem poglavju se bomo posvetili analizi ustreznih rešitev oziroma izboljšav skladiščnega poslovanja v smislu povečanja prometa na oddelku Kemija za VRB 199 v TC Merkur Brežice. 3.1 Predlog učinkovitejšega vodenja zalog v TC Merkur Brežice Samo računalniško vodenje zalog ni dovolj. Skrb za zalogo je prodajalčeva glavna obveznost takoj za prodajo. Potrebna je mesečna kontrola blaga, da se ugotovijo manki oziroma viški zaradi kraj ali pa napačne izdaje. Kajti če neko blago manjka, MPIS zalogo še vedno prikaže, dejansko pa artikla ni. To je pomembno pri predlogi naročanja, saj predloga sama manjkajočega artikla ne razknjiži in ga tudi ne predlaga v naročilu. Potrebno je narediti odpis tip 12, ki razknjiži knjižno zalogo za število manjkajočih artiklov, vendar se zaloga poknjiži nazaj na dan letne inventure, kar se pokaže kot manko. Ko naredimo odpis tip 12 za manjkajoče artikle, predloga za naročanje zazna novo stanje zaloge, kar upošteva pri predlogu količine. Predloga za naročanje ni samodejno naročanje artiklov, ampak mora predlagano količino prodajalec analizirati in ustrezno korigirati ali potrditi predlog. Predloga je samo pripomoček za lažje naročanje. Pomemben je tudi natančen fini prevzem. Sedaj podatke iz dobavnic ročno vnaša v KIS vodja poslovnih knjig, kar je zamudno in lahko pride do napak. Predlagamo rešitev prevzemanja s prenosnimi čitalci kod, kjer bi se odčitala EAN koda artikla. S tem bi olajšali in pospešili sam prevzem ter preprečili napake pri vnosu v KIS. Ena izmed rešitev bi bila uvedba označevanja izdelkov z RFID kodo. Strošek označevanja bi padel na dobavitelje, strojna in informacijska podpora pa na Merkur trgovino d.d., saj bi bilo potrebno zamenjati tako strojno opremo kot informacijski sistem. Najprej bi uvedli označevanje pakirnih enot, postopoma pa vsakega artikla posebej. Slabosti označevanja z RFID kodo so razmeroma visoki investicijski stroški, uporaba enotnih protokolov, saj Simon Jabuka: ABC klasifikacija z uvedbo B artiklov na VRB 199 na oddelku kemije v TC Merkur Brežice 49
morajo vsi dobavitelji uporabljati standard GS1, ter nedoseganje 100 % točnosti ob vplivu tekočin in kovin (tekočina vpija elektromagnetne valove, kovina pa jih odbija). Na učinkovitejše vodenje zalog vpliva tudi varovanje blaga z vidika pravilnega skladiščenja. Večji del blaga se skladišči v notranjem skladišču in na trgovskih policah v sami trgovini. Blago večjih dimenzij kot tudi večjih količin pa se skladišči v zunanjem polodprtem oziroma talnem nepokritem skladišču. Zaradi nezadostne zalogovne zmogljivosti skladišča se del blaga skladišči izven ograjenega skladiščnega prostora in je izpostavljeno krajam. Tako se zunaj skladiščijo med drugim tudi stiropor, lepila za ploščice, ometi in podobno blago, kjer so palete ovite s folijo. Vendar se pri manipuliranju lahko folija poškoduje in prihaja do zatekanja vode ob dežju v notranjost palete. Zaradi stika z vodo se taki izdelki v vrečah strdijo in so neprimerni za nadaljnjo prodajo. Stiropor je ovit v pakirno folijo in ta na soncu preperi. Ob vetrovnem vremenu potem veter raznaša stiropor po skladišču in ga poškoduje. S tem znaša letna škoda oziroma odpis blaga 3.200 EUR. Predlagamo rešitev postavitve montažnega šotora dimenzije 15 x 30 metrov z uporabno višino 4 metre, model skladiščni šotor AS podjetja Schwarzmann d.o.o. Sam šotor zaradi svoje dimenzije ne potrebuje gradbenega dovoljenja, le lokacijsko dovoljenje, obvezna pa je intervencijska pot okoli šotora. Priloga 4 prikazuje primer umestitve šotora v skladiščni prostor, dimenzije 15 x 30 metrov, kjer je šotor obarvan z oranžno. Strošek nakupa šotora bi znašal 35.750 EUR brez DDV z dostavo in montažo šotora in bi bremenil lastnika objekta, katerega v najemu ima Merkur trgovina d.d. Strošek najemnine bi se povečal iz sedanjih 454,50 EUR na 1.125 EUR mesečno. Na letni ravni bi tako znašal strošek najema 13.500 EUR, kar je za 8.046 EUR več kot do sedaj. V šotoru bi se postavili skladiščni regali, katerih nakup in postavitev bi znašala 2.700 EUR. Zanima nas, kdaj se bo investicija y povrnila. Uporabili bomo formulo [1], kjer je c n strošek investicije (najemnina in nakup regalov) in c m strošek odpisa; y c c n. [1] m Iz tega sledi: Simon Jabuka: ABC klasifikacija z uvedbo B artiklov na VRB 199 na oddelku kemije v TC Merkur Brežice 50
y cn 16.200 5,06, kjer ugotovimo, da se investicija povrne v 5,06 letih. c 3.200 m Slika 32: Skladiščni šotor AS Vir: ''Industrijski šotori AS'' [Schwarzmann d.o.o.], b.d. Na Sliki 32 je predstavljen model montažnega šotora podjetja Schwarzmann d.o.o. s karakteristikami: dimenzije: o širina: 15 metrov; o dolžina: 30 metrov; o uporabna bočna višina: 4 metre; lahka konstrukcija je narejena iz kvalitetnih pocinkanih cevi; streha je prekrita s ponjavo bele barve, ki prepušča največ svetlobe, zato dodatna osvetlitev v dnevnem času ni potrebna; dvoja drsna vrata Schwarzmann - lahka pocinkana konstrukcija prekrita s ponjavo omogoča enostavno uporabo; za prezračevanje objektov je vgrajeno okno na končnih stenah; šotor je prekrit s kvalitetno ponjavo proizvajalca Sattler Avstrija. Posebno pozornost moramo posvečati izdelkom z določenim rokom uporabnosti. Na oddelku Kemija je 90 % artiklov z določenim rokom uporabnosti. Zato je pomembno, da se blago prodaja po metodi FIFO, kjer se proda oziroma izda blago, ki je prej prišlo v Simon Jabuka: ABC klasifikacija z uvedbo B artiklov na VRB 199 na oddelku kemije v TC Merkur Brežice 51
trgovino. Tudi pri polnjenju blaga na police je potrebno zložiti starejše blago na začetek vrste, da se prej odproda. Blago pred iztekom roka izpostavimo na vidnem mestu ter določimo odstotek popusta, da bo atraktivno za stranke. Blago po roku moramo umakniti oziroma izločiti iz prodaje. Z izpostavitvijo določenega izdelka na vidno mesto ter aktivno prodajo povečamo KOZ tega artikla in postopoma tudi promet. 3.2 Predlog uvedbe B artiklov na VRB 199 v redni asortiman TC Merkur Brežice Sedaj je postavitev planograma fugirnih in silikonskih tesnilnih mas (v nadaljevanju fugirne mase) predvidevala le artikle A klasifikacije, ne pa tudi B in C. Priloga 5 predstavlja seznam artiklov A in B klasifikacije. Planogram je predvideval postavitev artiklov na 4 policah 4- metrskega modula. S predlogom uvedbe B artiklov bi potrebovali 1 dodaten meter za postavitev teh artiklov, kot vidimo na Sliki 33. Za izdelavo planograma smo uporabili brezplačno poskusno verzijo spletnega programa ''PlanogramBuilder'' [zvisuel.com], b.d. Slika 33: Planogram fugirnih in silikonskih tesnilnih mas z B artikli Na Sliki 34 imamo planogram odstranjevalcev vlage in plesni (v nadaljevanju odstranjevalci vlage) z dodanimi artikli B klasifikacije. Za postavitev B artiklov nismo predvideli povečanje prostora modula, ampak postavitev na obstoječi 1 meter modula. Simon Jabuka: ABC klasifikacija z uvedbo B artiklov na VRB 199 na oddelku kemije v TC Merkur Brežice 52
Slika 34: Planogram odstranjevalcev vlage in plesni 3.3 Logistična analiza povečanja prometa na oddelku Kemija v TC Merkur Brežice V TC Merkur Brežice stremimo k povečanju prometa na mesečni ravni kot tudi na letni ravni. Spremlja se vsak oddelek posebej, tako je tudi na oddelku Kemija. Planiramo povečanje prometa z uvedbo B artiklov na VRB 199 na oddelku Kemija za 5 %. Za doseganje tega cilja bi povečali zalogo za 42 različnih artiklov B klasifikacije (Priloga 5). Naročanje bi se izvajalo 1- krat tedensko sočasno z naročanjem A artiklov. Naročilo bi izvedli v torek, kar pomeni dostava v sredo ali v petek. Dostava bi bila istočasno z dostavo A artiklov, tako tranzitna kot tudi dostava iz CS. Z uvedbo B artiklov se stroški dostave ne bi povečali, saj se dostava iz CS v TC že izvaja 3- krat tedensko, kot tudi stroški naročanja ne, saj so B artikli že v CS. Simon Jabuka: ABC klasifikacija z uvedbo B artiklov na VRB 199 na oddelku kemije v TC Merkur Brežice 53
3.3.1 Analiza povečanja prometa s komercialnega vidika Z analizo prodaje A in B artiklov v opazovanem obdobju t = 5 let ugotovimo, da znaša povprečna vrednost prodanega B artikla 6,21 EUR, A artikla pa le 5,02 EUR. To smo izračunali z uporabo izrazov [2] in [3], kjer N(A) in N(B) pomenita neto prodajno vrednost izdelkov A in B klasifikacije, K(A) in K(B) pa količino prodanih izdelkov A in B klasifikacije: NB ( ) 4.368 V( B) 6, 21 EUR/kos, [2] KB ( ) 703 N( A) 140.382 V( A) 5, 02 EUR/kos. [3] K( A) 27.972 Ker oddelek Kemija pokrivamo tudi prodajalci z drugih dveh oddelkov, to sta Les in GM, nas je prodajalcev skupaj 5. Da izračunamo promet na prodajalca v letu 2014 pz 2014 na VRB 199 bomo uporabili izraz [4], promet na prodajalca v opazovanem obdobju pz t, kjer t = 5 let, pa izraz [5], kjer N predstavlja skupno neto prodajno vrednost na VRB 199, N 2014 neto prodajno vrednost na VRB 199 v letu 2014 in e število prodajalcev: pz 2014 N2014 53.871 10.774, 20 EUR, [4] e 5 pz t N 209.428 41.885,60 EUR. [5] e 5 Iz izračunov razberemo, da je vsak prodajalec naredil na VRB 199 za 10.774,20 EUR prometa v letu 2014, oziroma v obdobju t = 5 let za 41.885,60 EUR prometa. S pomočjo izrazov [6], [7] in [8] bomo izračunali povečanje prometa A in B artiklov za 5 % ter znižanje prometa artiklov ostalih klasifikacij za povprečno znižanje 14,55 % na VRB 199, kjer p(a) 2014 pomeni promet artiklov A klasifikacije v letu 2014, p(b) 2014 Simon Jabuka: ABC klasifikacija z uvedbo B artiklov na VRB 199 na oddelku kemije v TC Merkur Brežice 54
promet artiklov B klasifikacije v letu 2014 in p(o) 2014 promet artiklov ostalih klasifikacij v letu 2014: p( A ) 2014 5 44.381 5 p( A ) 2015 p( A ) 2014 44.381 46.600 EUR, [6] 100 100 p( B ) 2014 5 1.214 5 p( B ) 2015 p( B ) 2014 1.214 1.275 EUR, [7] 100 100 p( O ) 2014 14,55 8.276 14,55 p( O ) 2015 p( O ) 2014-8.276-7.072 EUR. [8] 100 100 Po izračunih bi se na VRB 199 promet artiklov A povečal na 46.600 EUR in na 1.275 EUR promet artiklov B ter promet artiklov ostalih klasifikacij zmanjšal na 7.072 EUR. Povečanje prometa v letu 2015, glede na leto 2014, prikažemo v Tabeli 8. Tabela 8: Povečanje prometa A in B artiklov v letu 2015 na VRB 199 za 5% Neto prodajna vrednost (v EUR) Leto A B Ostalo Skupaj 2014 44.381 1.214 8.276 53.871 2015 46.600 1.275 7.072 54.947 Skupaj 90.981 2.489 15.348 108.818 Povečanje prometa prikažemo na Sliki 35. Lepo se vidi povečanje prometa artiklov A in B klasifikacije. Zaradi majhne neto prodane vrednosti B artiklov na grafu ni vidno tolikšno povečanje prometa, vendar pa je prisotno. Vidi pa se tudi padec prometa ostalih klasifikacij. Simon Jabuka: ABC klasifikacija z uvedbo B artiklov na VRB 199 na oddelku kemije v TC Merkur Brežice 55
Promet (v EUR) Slika 35: Povečanje prometa A in B artiklov v letu 2015 na VRB 199 48.000 46.000 44.000 42.000 40.000 38.000 36.000 34.000 32.000 30.000 28.000 26.000 24.000 22.000 20.000 18.000 16.000 14.000 12.000 10.000 8.000 6.000 4.000 2.000 0 A B Ostalo 2014 2015 Artikli po klasifikaciji Ob predpostavki, da prodamo samo po 1 kos vsakega dodatnega B artikla, bi se na mesečni ravni povečal promet za 272 EUR, kar bi na letni ravni zneslo 3.264 EUR neto prodajne vrednosti (podatek povzet iz Priloge 5). Torej bi se z uvedbo B artiklov povečal promet v letu 2015 p(b) q na 4.539 EUR, kar smo dobili z izrazom [9], kjer p(b) 2015 pomeni promet artiklov B klasifikacije in p(b) novi predpostavljen letni promet artiklov B klasifikacije, ki jih uvajamo v redni asortiman: p( B ) p( B ) p( B ) 1.275 3.264 4.539 EUR. [9] q 2015 novi Tabela 9: Povečanje prometa z uvedbo B artiklov v letu 2015 na VRB 199 Neto prodajna vrednost (v EUR) Leto A B Ostalo Skupaj 2014 44.381 1.214 8.276 53.871 2015 46.600 4.539 7.072 58.211 Skupaj 90.981 5.753 15.348 112.082 Simon Jabuka: ABC klasifikacija z uvedbo B artiklov na VRB 199 na oddelku kemije v TC Merkur Brežice 56
Promet (v EUR) Kot vidimo iz Tabele 9, bi se skupen promet v letu 2015 povečal na 58.211 EUR. Bistveno povečanje prometa B artiklov prikažemo na Sliki 36. Tukaj pa je že opazen dvig neto prodajne vrednosti B artiklov. Slika 36: Povečanje prometa z uvedbo B artiklov v letu 2015 na VRB 199 48.000 46.000 44.000 42.000 40.000 38.000 36.000 34.000 32.000 30.000 28.000 26.000 24.000 22.000 20.000 18.000 16.000 14.000 12.000 10.000 8.000 6.000 4.000 2.000 0 A B Ostalo 2014 2015 Artikli po klasifikaciji Najprej bomo izračunali prodajno površino, nato pa prodajo na kvadratni meter modula z A izdelki in uporabili naslednje podatke, ki smo jih dobili z merjenjem v TC Merkur Brežice : g = globina police 0,5 metra; š = širina poti ob polici 0,5 metra; d = dolžina polic d = d (Af) + d (Ao) + d (Al) = 4 + 1 + 2 = 7 metra; d (Af) = dolžina polic 4 metre za fugirne mase; d (Ao) = dolžina polic 1 meter za odstranjevalce vlage; d (Al) = dolžina polic 2 metra za lepila za ploščice (v nadaljevanju lepila). Simon Jabuka: ABC klasifikacija z uvedbo B artiklov na VRB 199 na oddelku kemije v TC Merkur Brežice 57
Za izračun prodajne površine Pp bomo uporabili formulo [10]: Pp = g + š d, [10] iz česar sledi: 2 0,5 0,5 7 1 7 7 m Pp g š d. Za prodajo A artiklov na kvadratni meter pm 2 bomo uporabili izraz [11], kjer V(A) 2014 pomeni povprečno vrednost prodanih A artiklov v letu 2014 in Pp prodajno površino: pm V( A) 44.381 Pp 7 2 2014 2 6.340,14 EUR/m. [11] Prodajna površina VRB 199, kot vidimo iz enačbe, je 7 m 2. Promet na kvadratni meter pa znaša 6.340,14 EUR. Izračunali bomo tudi prodajno površino z uvedenimi B artikli, kjer bomo uporabili formulo [10]. Dobljeni rezultat pa bomo uporabili pri izračunu prometa na kvadratni meter. Za izračun prodajne površine z uvedenimi B artikli, kjer je V(AB) 2015 povprečna vrednost prodanih artiklov A in B v letu 2015, bomo uporabili naslednje podatke: g = globina police 0,5 metra; š = širina poti ob polici 0,5 metra; d = dolžina polic d = d (ABf) + d (ABo) + d (ABl) = 5 + 1 + 2,5 =8,5 metra; d (ABf) = dolžina polic 5 metrov za fugirne mase; d (ABo) = dolžina polic 1 meter za odstranjevalce vlage; d (ABl) = dolžina polic 2,5 metra za lepila. Tako izračunamo prodajno površino na naslednji način: 2 0,5 0,5 8,5 1 8,5 8,5 m Pp g š d. Izračunamo še promet na kvadratni meter z izrazom [12]: pm V ( AB) 51.139 Pp 8,5 2 2015 2 6.016,35 EUR/m. [12] Simon Jabuka: ABC klasifikacija z uvedbo B artiklov na VRB 199 na oddelku kemije v TC Merkur Brežice 58
Iz izračunov vidimo, da se prodajna površina poveča na 8,5 kvadratnih metrov, sam promet na kvadratni meter je pa padel na 6.016,35 EUR. Ob domnevi, da se bo promet na VRB 199 povečal za 5% tudi s prodajo B artiklov iz zaloge, kjer je promet 58.211 EUR (Tabela 9), izračunamo promet na prodajalca pz 2015 v letu 2015 z izrazom [13], razliko r na lansko leto pa z izrazom [14], kjer p 2015 pomeni promet na VRB 199 v letu 2015, e število prodajalcev, pz 2014 pa promet na VRB 199 v letu 2014: pz 2015 p2015 58.211 11.642, 20 EUR, [13] e 5 r pz 2015 pz 2014 11.642, 20 10.774, 20 868 EUR. [14] Izračunali smo, da bi vsak prodajalec naredil za 11.642,20 EUR prometa v letu 2015, kar je za 868 EUR več kot v letu 2014. 3.3.2 Analiza povečanja prometa s skladiščnega vidika Za skladiščenje programa lepil za ploščice klasifikacije A, ki spada pod VRB 199, potrebujemo 3 RO z 5 PM ter še 20 PM v zunanjem talnem skladišču, kar znese 25 palet. Skupna prodaja lepil je 41 vreč (v nadaljevanju kosov) na dan. S formulo [15] bomo izračunali povprečno porabo palet na dan x dan, kjer K pomeni količino prodanih artiklov, j število palet in u število kosov na paleti, s formulo [16] pa povprečno porabo palet na teden x teden, kjer t pomeni čas: x dan = ju K, [15] x = x t. [16] teden dan Na 1 paleti je 48 kosov, kar pomeni, da 5 palet znese 240 kosov lepila iz česar sledi: Simon Jabuka: ABC klasifikacija z uvedbo B artiklov na VRB 199 na oddelku kemije v TC Merkur Brežice 59
x dan K 41 41 ju 5 48 240 0,17 palet/dan, x x t 0,17 7 1,19 palet/teden. teden dan V povprečju se proda 1,19 palet na teden lepila klasifikacije A. Z uvedbo B artiklov bi se zaloga palet povečala na 28 palet. Ob tem bi se povprečna dnevna prodaja lepila povečala na 48 kosov. Tako bomo za izračun prodaje lepila klasifikacije A in B na dan uporabili formulo [15], prodaje na teden pa formulo [16]: x dan K 48 48 ju 8 48 384 0,13 palet/dan, x x t 0,13 7 0,91 palet/teden. teden dan Vidimo, da bi se v povprečju prodalo 0,91 palet na teden. Zunanje lepilo za ploščice MQ, ki se ga proda največ, je trenutno pozicionirano najdlje. Za izdajo tega lepila se opravi več poti, kot je potrebno, in izgubi veliko časa. S pravilnim pozicioniranjem palet lepila in označevanjem regalov bi pridobili tako na času kot na opravljeni poti. Na 1 paleti je 48 kosov, v povprečju pa se jih dnevno proda 12 kosov. Da izračunamo porabo palet na dan formulo [16], iz česar sledi: x dan, bomo uporabili formulo [15], za porabo palet na teden pa x dan K 12 ju 1 48 0, 25 palet/dan, x x t 0, 25 7 1,75 palet/teden. teden dan Za izračun porabe palet na leto bomo uporabili izraz [17]: x x t 1,75 52 91 palet/leto. [17] leto teden Simon Jabuka: ABC klasifikacija z uvedbo B artiklov na VRB 199 na oddelku kemije v TC Merkur Brežice 60
Iz enačb razberemo, da se na teden proda 1,75 palete lepila MQ, kar letno znese kar 91 palet. Zato je pomembno da je lokacija palete lepila MQ čim bližje izdajnemu mestu. Na Sliki 37 prikažemo potek zmanjševanja zaloge lepila MQ. Ko zaloga pade na signalno zalogo ali pod njo, se izvrši naročilo nove zaloge, kjer TSE pomeni paleta. Slika 37: Prikaz zmanjševanja zaloge lepila po TSE na teden 3.4 Analiza učinkovitosti predlagane rešitve Na Sliki 38 smo predstavili novo stanje postavitve blaga za izdajo v RO, kjer je blago, ki se največ izdaja, t.j. zunanje lepilo MQ, označeno z oranžno zvezdo, najbližje izhodu, in s tem povezan prihranek pri času ter opravljeni poti pri 1 procesu. RO smo označili z imenom (A1, A2, B1 ) in PM s številkami (1 in 2). V Tabeli 10 pa smo prikazali izboljšan proces, ki smo ga skrajšali za 1 operacijo in s tem prihranili 50 sekund časa in 15 metrov poti. Izločili smo proces iskanja blaga, saj bo sedaj blago vedno na točno določenem mestu. Lepilo, označeno z oranžno zvezdo, kljub izboljšavi trenutno zaseda še 2 PM. Ko se paletno mesto, označeno z modro zvezdo, sprosti, se tja odloži drugo blago. Tako bo lepilo MQ zasedalo le 1 PM, t.j. A0-2. Simon Jabuka: ABC klasifikacija z uvedbo B artiklov na VRB 199 na oddelku kemije v TC Merkur Brežice 61
Slika 38: Nova postavitev v regalu za skladiščenje in izdajo Simon Jabuka: ABC klasifikacija z uvedbo B artiklov na VRB 199 na oddelku kemije v TC Merkur Brežice 62
Št. Operacije Tehnološka Transportna Kontrolna Skladiščna Čakalna Razdalja (m) Koristen čas (s) Potreben čas (s) Nekoristen čas (s) Tabela 10: Izboljšana procesna karta izdaje blaga iz skladišča Opravilo 1 Prevzem dokumentov izdajnice 2 Hoja do el. viličarja in iskanega blaga 3 Transport blaga do vozila stranke 20 40 20 50 20 40 4 Izdaja blaga 60 5 Podpis dokumentov - izdajnice (kupec) 10 6 Skladiščenje preostalega blaga 7 Prenos izdajnice v prevzemno pisarno 20 40 30 50 8 Podpis in shranitev dokumentov (skladiščnik) 9 Zaključevanje dokumentov - izdajnice 10 15 0 5 3 2 1 Skupaj 110 60 220 35 Simon Jabuka: ABC klasifikacija z uvedbo B artiklov na VRB 199 na oddelku kemije v TC Merkur Brežice 63
Iz procesne karte je razvidno: da se je število opravil zmanjšalo na 9; da znaša koristen čas procesa 1 minuto; da znaša potreben čas procesa 3 minute in 40 sekund; da znaša nekoristen čas procesa po novem le 35 sekund; da je skupni čas procesa 5 minut in 15 sekund; da je skupna dolžina poti opravljene pri tem procesu 110 metrov. 3.5 Diskusija V tretjem poglavju smo analizirali uvedbo B artiklov v redni asortiman, kjer izračuni pokažejo, da bi se promet na letni ravni povečal. Predstavili smo tudi možne rešitve in izboljšave skladiščnega poslovanja. Analizirali smo tudi postopek izdaje blaga, kjer smo s pravilnim pozicioniranjem TSE in označevanjem regalov skrajšali pot za 15 metrov in čas procesa za 50 sekund. Simon Jabuka: ABC klasifikacija z uvedbo B artiklov na VRB 199 na oddelku kemije v TC Merkur Brežice 64
ZAKLJUČEK Naš predlog, kako povečati promet trgovskega podjetja, je povečanje zaloge z B artikli na VRB 199, saj bi z uvedbo teh artiklov v redni asortiman povečali promet na letni ravni. Zaradi povečanja zaloge in s tem povezane nezadostne zalogovne zmogljivosti skladišča bi bilo potrebno postaviti montažni skladiščni šotor, v njem pa postaviti skladiščne regale. S tem bi se zmanjšal strošek odpisa blaga zaradi poškodb kot tudi zaradi poteka roka uporabnosti. S skladiščenjem blaga v samih regalih bi se uvedla večja preglednost nad blagom oziroma nad rokom uporabnosti s tem, da so RO in PM tudi pravilno označena. Poleg samega šotora sta nujno potrebni nadgradnja informacijskega sistema in obnova strojne opreme oziroma priporočena nadgradnja na sistem označevanja regalov s črtno kodo. Povečal bi se nadzor nad zalogami in olajšalo delo skladiščnikom. Z analizo in z izračuni smo dokazali, da bi se promet na VRB 199 na oddelku Kemija v TC Merkur Brežice povečal. S tem potrjujemo tezo, da so možne in seveda tudi potrebne izboljšave vodenja zalog. Potrjujemo tudi tezo, da bi predlagane rešitve omogočile izboljšanje prometa, saj bi se stranke večkrat odločale za nakup B artiklov, ki bi bili na zalogi. Ocena stanja Kot je že omenjeno, bi strošek nakupa montažnega šotora bremenil lastnika stavbe, v kateri je TC Merkur Brežice. S tem bi se letni strošek najema skladiščne površine povečal za 8.046 EUR in bi znašal 13.500 EUR letno. Nabava in postavitev regalov bi znašala 2.700 EUR. Investicija bi se povrnila v 5,06 letih. Podali smo tudi povpraševanje za strojno opremo in informacijsko podporo v podjetje Špica International, Sistemi za avtomatsko identifikacijo d.o.o. iz Ljubljane (v Simon Jabuka: ABC klasifikacija z uvedbo B artiklov na VRB 199 na oddelku kemije v TC Merkur Brežice 65
nadaljevanju Špica d.o.o.), kjer so nam podali informativni znesek, predstavljen v Tabeli 11. Da bi nam podjetje Špica d.o.o. podalo predračun, bi jim morali posredovati točne podatke o potrebah strojne opreme in programske podpore. Predlagali smo uporabo ročnih terminalov modela MC9200, saj je robustnejši in odpornejši na udarce ter je najprimernejša izbira za uporabo v srednje velikih skladiščih. Za uporabo v skladišču v TC Merkur Brežice bi bilo potrebno kupiti 2 terminala, saj so zaposleni 4 skladiščniki, 2 dopoldan in 2 popoldan. Potreben je tudi nakup dodatne opreme za vzpostavitev WLAN omrežja in tiskalnika črtnih kod. Kot programsko opremo so nam predlagali ACCELLOS WMS, ki je informacijski sistem za podporo procesom v skladišču. ACCELLOS WMS obstoječim informacijskim sistemom doda funkcijo nadzora procesov v skladišču ter omogoči avtomatizirano upravljanje skladišča, prav tako pa služi kot posrednik med finančnim sistemom in zunanjim transportnim sistemom, ki upravlja s transportnimi procesi in interakcijami z zunanjimi logističnimi partnerji. Tabela 11: Investicija v strojno in programsko opremo Oprema Znesek Strojna oprema 4.950 Programska oprema 10.000 Skupaj 14.950 Povrnitev investicije v strojno in programsko opremo glede na letni strošek odpisa blaga smo izračunali s formulo [1], kjer sledi: y cn 14.950 4,67, c 3.200 m in ugotovili da se oprema povrne v 4,67 letih. Simon Jabuka: ABC klasifikacija z uvedbo B artiklov na VRB 199 na oddelku kemije v TC Merkur Brežice 66
Pogoji za uvedbo Pogoj za uvedbo bi bila predstavitev rešitev vodstvu TC Merkur Brežice, ki bi jih nato predstavili vodstvu v Naklem. Rešitev postavitve montažnega šotora bi predstavili tudi lastniku objekta, katerega ima v najemu TC Merkur Brežice. Predstavili bi tudi pogoje, kateri morajo biti izpolnjeni pred samo postavitvijo šotora. Zaradi postopnega financiranja izboljšav bi najprej uvedli montažni šotor, skladiščne regale in označitev le-teh. Kasneje pa bi uvedli še nadgradnjo informacijskega sistema MPIS z implementacijo sistema ACCELLOS WMS in strojne opreme v TC Merkur Brežice. Pogoj za to bi bilo izobraževanje zaposlenih. Z izboljšavami bi preoblikovali oziroma dopolnili samo organizacijo dela v skladišču. Možnosti nadaljnjega razvoja Možnosti nadaljnjega razvoja vidimo v označitvi skladiščnih regalov in RO tudi s črtnimi kodami ter v nadgradnji strojne opreme in informacijskega sistema, tako da sistem vodi skladiščnika do blaga za izdajo. Z uvedbo B artiklov v redni asortiman bi se zaloga še povečala in postala še bolj nepregledna. V nadaljevanju vidimo možnost tudi v zamenjavi starejših viličarjev z novimi hibridnimi. Ti so okolju prijaznejši, visoko zmogljivi ter ergonomsko oblikovani. S tem bi izboljšali delovno učinkovitost ter zmanjšali možnosti za poklicno deformacijo ter posledično bolniške odsotnosti z dela. Simon Jabuka: ABC klasifikacija z uvedbo B artiklov na VRB 199 na oddelku kemije v TC Merkur Brežice 67
LITERATURA IN VIRI Andolšek, D. (1975). Skladiščno poslovanje. Ljubljana: Dopisna delavska univerza Univerzum. Arh, G. (2006, 19. junij). Upravljanje z blagovnimi skupinami ni le risanje planogramov. Najdeno 16. januarja 2015 na spletnem naslovu http://www.gfkorange.si/?option=com_gfkorange&itemid=57&id=340 Barcode Scanner [indianbarcode.in]. Najdeno 17. januarja 2015 na spletnem naslovu http://www.products.indianbarcode.in/barcode-scanner/ Bloomberg, D. J., LeMay, S., Hana, J. B. & Jurković, R. (2006). Logistika. Zagreb: Mate; Zagrebačka škola ekonomije i managementa. Category Consulting. (b.l.). Upravljanje prostora (planogrami). Najdeno 16. januarja 2015 na spletnem naslovu http://www.categoryconsulting.eu/?page_id=572 Euro paleta [Adria packing d.o.o.]. Najdeno 29. septembra 2014 na spletnem naslovu http://www.adriapacking.rs/ GS1 Slovenija (2013). Uporabniški priročnik: 14. izdaja. (elektronska izdaja). Ljubljana: GS1 Slovenija. Industrijski šotori AS [Schwarzmann d.o.o.]. Najdeno 16. aprila 2015 na spletnem naslovu http://www.schwarzmann.si/industrijski-sotori/locne-konstrukcije.htm IT rešitve [Ekdis.si]. Najdeno 17. januarja 2015 na spletnem naslovu http://www.ekdis.si/logistika/it-resitve/ Ivanko Š. & Bergant, B. (1999). Poslovanje podjetja, Novo mesto: Visoka šola za upravljanje in poslovanje. Jungheinrich [wieseusa.com]. Najdeno 25. februarja 2015 na spletnem naslovu https://www.wieseusa.com/jungheinrich.html Kaltnekar, Z. (1969). Notranji transport in skladiščenje (tok materiala). Kranj: Višja šola za organizacijo dela. Kaltnekar, Z. (1993). Logistika v proizvodnem podjetju. Kranj: Moderna organizacija. Lee Jr., L. & Dobler, D. W. (1971). Purchasing and Materials Management: Text and Cases. (2nd ed.) New York: McGraw-Hill. Simon Jabuka: ABC klasifikacija z uvedbo B artiklov na VRB 199 na oddelku kemije v TC Merkur Brežice 68
Logožar, K. (2004). Poslovna logistika: elementi in podsistemi. Ljubljana: GV Izobraževanje. Logožar, K. (2005). Organiziranost skladiščnega poslovanja in proizvodne logistike za zagotavljanje sledljivosti blaga. Ljubljana: Odin. Merkur [merkur.si]. Najdeno 17. februarja 2015 na spletnem naslovu http://www.merkur.si/ Merkur trgovina, d.d. (2015, 20. februar). Dobavnica. (interno gradivo). Kranj: Merkur trgovina, d.d. Merkur trgovina, d.d. (2015, 23. februar). Izdajnica. (interno gradivo). Kranj: Merkur trgovina, d.d. Merkur trgovina, d.d. (2015, 26. februar). Dostavni list. (interno gradivo). Kranj: Merkur trgovina, d.d. Merkur trgovina, d.d. (2015, 27. februar). Repro izdajnica. (interno gradivo). Kranj: Merkur trgovina, d.d. Merkur trgovina, d.d. (2015, 9. februar). Prostorski načrt. (interno gradivo). Kranj: Merkur trgovina, d.d. Merkur trgovina, d.d. (b.d.). Priročnik MP. (interno gradivo). Kranj: Merkur trgovina, d.d. Molan, M. (2004). Informatizacija skladiščnega poslovanja v trgovskem podjetju. Diplomsko delo. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta. Oblak, H. (1997). Mednarodna poslovna logistika. Maribor: Ekonomsko-poslovna fakulteta. Planogram [quali-techmfg.com]. Najdeno 17. januarja 2015 na spletnem naslovu http://www.quali-techmfg.com/images/plano/12ft.jpg PlanogramBuilder [zvisuel.com]. Najdeno 16. marca 2015 na spletnem naslovu http://planogrambuilder.zvisuel.com/simon-jabuka_i7dc3jca/users/login.aspx Potočnik, V. (2000). Komercialno poslovanje z osnovami trženja 1: nabava, skladiščenje, prodaja. Ljubljana: Ekonomska fakulteta. Potočnik, V. (2001). Trženje v trgovini. Ljubljana: GV Založba. Potočnik, V. (2002). Nabavno poslovanje s primeri iz prakse. Ljubljana: Ekonomska fakulteta. Simon Jabuka: ABC klasifikacija z uvedbo B artiklov na VRB 199 na oddelku kemije v TC Merkur Brežice 69
Potrč, I. & Lerher, T. (2008). Skladiščno poslovanje. Celje: Fakulteta za logistiko, Univerza v Mariboru. Požar, D. (1985). Teorija in praksa (transporta in) logistike. Maribor: Založba Obzorja. Rak, G. (2011). Logistika notranjega transporta in skladiščenja. Ljubljana: Zavod IRC. Skladiščenje [salomon.si]. Najdeno 18. septembra 2014 na spletnem naslovu http://www.salomon.si/oglas/storitveni-oglasnik/storitveni-oglasnik/logesskladiscenje-prevozi-doo/13.jpmky Žična mrežasta boks paleta [podarimo.si] (2013, 29. julij). Najdeno 2. oktobra 2014 na spletnem naslovu http://www.podarimo.si/168194-zicna-mrezasta-evro-boks-boxpaleta-z-vrati Simon Jabuka: ABC klasifikacija z uvedbo B artiklov na VRB 199 na oddelku kemije v TC Merkur Brežice 70
PRILOGE
KAZALO PRILOG Priloga 1: Dobavnica iz CS... 1 Priloga 2: Izdajnica za repro kupca... 2 Priloga 3: Dostavni list... 4 Priloga 4: Primer postavitve šotora... 6 Priloga 5: Artikli komercialne A in B klasifikacije na VRB 199... 7
Priloga 1: Dobavnica iz CS 1
Vir: Merkur trgovina, d.d., 20. februar 2015 2
Priloga 2: Izdajnica za repro kupca Vir: Merkur trgovina, d.d., 27. februar 2015 3
Priloga 3: Dostavni list 4
Vir: Merkur trgovina, d.d., 26. februar 2015 5
Priloga 4: Primer postavitve šotora Vir: Merkur trgovina, d.d., 9. februar 2015 6