L 243/40 Uradni list Evropske unije 16.9.2010 UREDBA KOMISIJE (EU) št. 812/2010 z dne 15. septembra 2010 o uvedbi začasne protidampinške dajatve na uvoz nekaterih izdelkov iz brezkončnih steklenih vlaken s poreklom iz Ljudske republike Kitajske EVROPSKA KOMISIJA JE (4) Vsem zainteresiranim stranem, ki so zahtevale zaslišanje in dokazale, da zanj obstajajo posebni razlogi, je bilo zaslišanje odobreno. ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije, ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1225/2009 z dne 30. novembra 2009 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti ( 1 ) ( osnovna uredba ), in zlasti člena 7 Uredbe, po posvetovanju s svetovalnim odborom, (5) Zaradi domnevno velikega števila proizvajalcev izvoznikov, uvoznikov in proizvajalcev Unije je bilo v obvestilu o začetku predvideno vzorčenje za določitev dampinga in škode v skladu s členom 17 osnovne uredbe. Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru izbrala vzorec, je pozvala vse proizvajalce izvoznike, uvoznike in proizvajalce Unije, da se ji javijo in predložijo, kot določa obvestilo o začetku, osnovne informacije o svojih dejavnostih, povezanih z zadevnim izdelkom v obdobju preiskave (od 1. oktobra 2008 do 30. septembra 2009). ob upoštevanju naslednjega: 1. Začetek A. POSTOPEK (1) Komisija je 17. decembra 2009 z obvestilom, objavljenim v Uradnem listu Evropske unije ( 2 ), naznanila začetek protidampinškega postopka pri uvozu nekaterih izdelkov iz brezkončnih steklenih vlaken s poreklom iz Ljudske republike Kitajske ( LRK ali zadevna država ). (6) Osem kitajskih proizvajalcev izvoznikov ali skupin proizvajalcev izvoznikov in sedem proizvajalcev ali skupin proizvajalcev Unije je predložilo zahtevane informacije in se strinjalo z vključitvijo v vzorec. Po proučitvi predloženih informacij in ob upoštevanju velikega števila proizvajalcev izvoznikov in proizvajalcev Unije, ki so bili pripravljeni sodelovati, je bilo sklenjeno, da je za te proizvajalce potrebno vzorčenje (glej uvodni izjavi (12) in (13)). (2) Postopek se je začel na podlagi pritožbe, ki jo je 3. novembra 2009 vložila Evropska zveza proizvajalcev steklenih vlaken APFE ( pritožnik ) v imenu proizvajalcev, ki predstavljajo glavni delež, v tem primeru več kot 50 %, celotne proizvodnje Unije nekaterih izdelkov iz brezkončnih steklenih vlaken. Pritožba je vsebovala dokazila o dampingu zadevnega izdelka in o znatni škodi, ki iz tega izvira, kar se je štelo kot zadostno, da se upraviči začetek postopka. 2. Strani, ki jih zadeva postopek (3) Komisija je pritožnika, druge znane proizvajalce Unije, proizvajalce izvoznike in predstavnike LRK, uvoznike, dobavitelje in uporabnike, za katere je znano, da jih to zadeva, vključno z njihovimi združenji, uradno seznanila z začetkom postopka. Zainteresirane strani so imele možnost, da predstavijo svoja stališča v pisni obliki in zahtevajo zaslišanje v roku iz obvestila o začetku. ( 1 ) UL L 343, 22.12.2009, str. 51. ( 2 ) UL C 307, 17.12.2009, str. 39. (7) Glede nepovezanih uvoznikov so v fazi vzorčenja v preiskavi samo trije uvozniki predložili zahtevane informacije v rokih iz obvestila o začetku. Zato je bilo sklenjeno, da se vzorčenje ne uporabi in da se pošljejo vprašalniki vsem uvoznikom, ki so se javili. (8) Da bi vzorčeni proizvajalci izvozniki v LRK lahko predložili zahtevek za tržnogospodarsko obravnavo ( TGO ) ali individualno obravnavo ( IO ), če tako želijo, jim je Komisija poslala obrazce za zahtevek. Vse vzorčene družbe (vzorčene skupine družb) so zahtevale TGO v skladu s členom 2(7) osnovne uredbe, ali pa IO, če bi preiskava pokazala, da ne izpolnjujejo pogojev za TGO. (9) Komisija je rezultate ugotovitev o TGO razkrila zadevnim proizvajalcem izvoznikom v LRK, organom LRK in pritožniku. Ti so imeli tudi možnost, da predstavijo svoja stališča v pisni obliki in zahtevajo zaslišanje, če so zanj obstajali posebni razlogi.
16.9.2010 Uradni list Evropske unije L 243/41 (10) Komisija je poslala vprašalnike vzorčenim proizvajalcem izvoznikom, vzorčenim proizvajalcem Unije, uvoznikom ter vsem znanim uporabnikom in združenjem uporabnikov. V celoti izpolnjene vprašalnike so predložili vzorčeni proizvajalci izvozniki v LRK, vsi vzorčeni proizvajalci Unije, dva uvoznika in 13 uporabnikov. (11) Komisija je poiskala in preverila vse informacije, ki so se ji zdele potrebne za začasno ugotovitev dampinga, nastale škode ali nevarnosti škode in interesa Unije. Preveritveni obiski so bili izvedeni v prostorih naslednjih družb: (a) proizvajalci izvozniki v LRK: Chongqing Polycomp International Corporation ( CPIC ) Jushi Group (Jushi Group Co., Ltd.; Jushi Group Chengdu Co., Ltd.; Jushi Group Jiujiang Co. Ltd.; Jushi P-D Interglas Co. Ltd.; China National Building Materials & Equipment Import and Export Corporation; CNBM International Corporation; Tongxiang Leishi Mineral Powder Co., Ltd.; Tongxiang Juzhen Mining Co., Ltd.; Tongxiang Jinshi Precious Metal Equipment Co., Ltd.; Zhejiang Songyang Mingshi Mining Co., Ltd. in Zhenshi Group Zhejiang Yushi Int Logistics) ter New Changhai Group (Changzhou New Changhai Fiberglass Co., Ltd. in Jiangsu Changhai Composite Materials Holding Co., Ltd.); (b) proizvajalci Unije: Johns Manville Slovakia, Trnava, Slovaška; European Owens Corning Fiberglas, Bruselj, Belgija; Owens Corning France, Chambéry, Francija; PPG Industries BV, Hoogezand, Nizozemska; (c) uporabniki Unije: Sabic Europe BV, Sittard, Nizozemska in Genk, Belgija; Sabic Innovative Plastics BV, Bergen op Zoom, Nizozemska; (d) proizvajalec v primerljivi državi: Cam Elyaf Sanayii A.Ș, Turčija. 3. Vzorčenje (12) Od osmih kitajskih proizvajalcev izvoznikov ali skupin proizvajalcev izvoznikov, ki so se javili, je Komisija v skladu s členom 17 osnovne uredbe izbrala vzorec na podlagi največjega reprezentativnega obsega izvoza, ki ga je mogoče ustrezno preiskati v razpoložljivem času. Izbrani vzorec je sestavljen iz treh (skupin povezanih) družb, ki predstavljajo nad 70 % obsega izvoza sodelujočih strani iz LKR v Unijo. V skladu s členom 17(2) osnovne uredbe je bilo opravljeno posvetovanje z zadevnimi stranmi, ki niso predložile pripomb. (13) Kar zadeva proizvajalce Unije, je sedem proizvajalcev izvoznikov predložilo zahtevane informacije in se strinjalo z vključitvijo v vzorec. Komisija je na podlagi informacij, ki jih je prejela od navedenih sodelujočih proizvajalcev Unije, izbrala vzorec treh po prodaji in proizvodnji največjih (skupin) proizvajalcev Unije, ki predstavljajo 64 % prodaje vseh sodelujočih proizvajalcev Unije. 4. Obdobje preiskave (14) Preiskava dampinga in škode je zajela obdobje od 1. oktobra 2008 do 30. septembra 2009 ( obdobje preiskave ali OP ). Proučitev gibanj, pomembnih za oceno škode, je zajela obdobje od leta 2006 do konca obdobja preiskave ( obravnavano obdobje ). B. ZADEVNI IZDELEK IN PODOBNI IZDELEK 1. Zadevni izdelek (15) Zadevni izdelek, kakor je opisan v obvestilu o začetku, so rezane niti iz steklenega vlakna, dolžine največ 50 mm; rovingi iz steklenega vlakna, trakovi in preja iz steklenih vlaken ter rogoznice iz steklenih vlaken razen rogoznice iz steklene volne ( zadevni izdelek ), ki se trenutno uvršča v oznake KN 7019 11 00, 7019 12 00, 7019 19 10 in ex 7019 31 00. (16) Zadevni izdelek je surovina, ki se najpogosteje uporablja za termoplastične in duroplastne smole v industriji kompozitov. Taki kompozitni materiali (s steklenimi vlakni ojačane plastike) se uporabljajo v številnih sektorjih: avtomobilska industrija, elektrika/elektronika, vetrnice za mline na veter, gradbeništvo, rezervoarji/cevi, potrošniško blago, vesoljska/vojaška industrija itn. (17) Obstajajo štiri osnovne vrste izdelkov iz brezkončnih steklenih vlaken, ki jih zajema ta postopek tj. rezane niti, rovingi, rogoznice (razen iz steklene volne) in preja. Preiskava je pokazala, da imajo skoraj vse različne vrste zadevnega izdelka kljub različnemu videzu in morebitnim razlikam pri končni uporabi enake osnovne fizikalne, kemijske in tehnične lastnosti ter se v osnovi uporabljajo za iste namene. Vendar je bilo ugotovljeno, da trakovi nimajo enakih osnovnih fizikalnih, kemijskih in tehničnih lastnosti, ker niso brezkončna steklena vlakna, temveč končne niti nepravilne dolžine. Preiskava je tudi pokazala, da je treba izključiti nekatere zelo specifične vrste rovingov in nekatere zelo specifične vrste preje, ki so trenutno uvrščene v oznako KN 7019 12 00 oz. 7019 19 10, saj so te vrste posebno obdelane s prevlečenjem ali impregniranjem in imajo izgubo pri sežigu več kot 3 %, zaradi česa imajo različne fizikalne in kemijske lastnosti.
L 243/42 Uradni list Evropske unije 16.9.2010 (18) Več uporabnikov na koncu proizvodne verige je za prejo trdilo, da jo je treba popolnoma izločiti iz izdelkov na področju uporabe postopka zaradi skoraj neznatne produkcijske baze v Uniji in nenadomestljivosti preje z drugimi vrstami izdelkov. (19) Vendar je preiskava pokazala, da obstaja vsaj eno nadomestno povpraševanje (tj. preja se lahko uporablja za številne druge načine uporabe namesto drugih vrst izdelkov, čeprav zaradi razmeroma višje cene preje to ni vedno gospodarsko upravičena možnost), omejena produkcijska baza kakega izdelka ne more biti sama na sebi razlog za izločitev take vrste izdelka s področja uporabe, dokler ima iste osnovne fizikalne, kemijske in tehnične lastnosti ter uporabe kot druge vrste izdelkov. Ker ima preja iz brezkončnih steklenih vlaken enake osnovne lastnosti kot drugi izdelki iz brezkončnih steklenih vlaken, ki so delno medsebojno zamenljivi, je bilo začasno sklenjeno, da ni razloga za izključitev preje iz opredelitve izdelka. Gre pa omeniti, da bo nadaljnji oceni te trditve posvečena posebna pozornost. 2. Podobni izdelek (20) Za zadevni izdelek in izdelke iz brezkončnih steklenih vlaken, proizvedene in prodane na domačem trgu LRK ter na domačem trgu Turčije, ki je bila začasno uporabljena kot primerljiva država, ter izdelke iz brezkončnih steklenih vlaken, ki jih industrija Unije proizvede in proda v Uniji, je bilo ugotovljeno, da imajo enake osnovne fizikalne, kemijske in tehnične lastnosti in uporabe. Zato se začasno šteje, da so ti izdelki podobni v skladu s členom 1(4) osnovne uredbe. C. DAMPING 1. Tržnogospodarska obravnava ( TGO ) (21) V skladu s členom 2(7)(b) osnovne uredbe se v protidampinških preiskavah v zvezi z uvozom s poreklom iz LRK normalna vrednost določi v skladu z odstavki 1 do 6 navedenega člena za tiste proizvajalce, za katere je bilo ugotovljeno, da izpolnjujejo merila iz člena 2(7)(c) osnovne uredbe. (22) Ta merila so zaradi večje jasnosti povzeta tako: 1. poslovne odločitve in stroški so posledice tržnih razmer, brez večjega vmešavanja države; 2. računovodske evidence se neodvisno revidirajo v skladu z mednarodnimi računovodskimi standardi in se uporabljajo za vse namene; 3. ni večjih izkrivljanj, prenesenih iz nekdanjega sistema netržnega gospodarstva; 4. stečajno in lastninsko pravo zagotavljata pravno varnost in stabilnost; 5. valute se menjajo po tržnem tečaju. (23) Vsi trije vzorčeni proizvajalci izvozniki ali skupine so v tej preiskavi zahtevali TGO v skladu s členom 2(7)(b) osnovne uredbe in v predpisanih rokih izpolnili obrazec zahtevka za TGO: Chongqing Polycomp International Corporation ( CPIC ), Jushi Group in New Changhai Group. (24) Komisija je pridobila vse potrebne informacije o navedenih vzorčenih proizvajalcih izvoznikih ali skupinah in po presoji preverila informacije, navedene v zahtevku za TGO, in vse druge informacije v prostorih zadevnih družb. (25) Pri preiskavi je bilo ugotovljeno, da dva vzorčena proizvajalca izvoznika/skupini proizvajalcev izvoznikov iz LRK nista izpolnjevala/i meril iz člena 2(7)(c) osnovne uredbe za odobritev TGO. (26) Zlasti en proizvajalec izvoznik/skupina proizvajalcev izvoznikov ni mogel/mogla dokazati zadostne neodvisnosti poslovnih odločitev od vmešavanja države. Večino direktorjev v upravnem odboru je imenovala družba v večinski lasti države. Posledično lahko država uspešno ustavi kakršno koli odločitev. Zato je jasno, da ima država večjo vlogo v postopku sprejemanja odločitev v družbi. Poleg tega družba ni mogla dokazati, da ima jasen seznam računovodskih evidenc, ki se neodvisno revidirajo v skladu z mednarodnimi računovodskimi standardi, saj obdavčljivi prihodki družbe niso bili pravilno razkriti v računovodskih izkazih. (27) Tudi drugi vzorčeni proizvajalec izvoznik/skupina proizvajalcev izvoznikov ni mogel/mogla dokazati zadostne neodvisnosti poslovnih odločitev od vmešavanja države. Dva trgovca v skupini sta podjetji v državni lasti. Država lahko bistveno posega v odločanje enega proizvajalca izvoznika v skupini zaradi izrecne pravice do veta direktorja, ki predstavlja nadrejeno družbo v večinski lasti države. Ta proizvajalec je nato sam matična družba in večinski delničar dveh drugih proizvajalcev izvoznikov v skupini, tako da država lahko spet bistveno posega v njihovo odločanje. Poleg tega trije proizvajalci izvozniki v skupini niso mogli dokazati, da izpolnjujejo 2. merilo, saj pri dveh ni bila omenjena preferenčna davčna obravnava v računovodskih izkazih, pri tretjem pa revizija ni bila videti neodvisna. Za povrh pet družb v skupini ne izpolnjuje 3. merila (večinoma zaradi netržnih cen za pravice do uporabe zemljišč).
16.9.2010 Uradni list Evropske unije L 243/43 (28) En vzorčeni proizvajalec izvoznik, ki sestoji iz skupine dveh povezanih družb, je dokazal, da izpolnjujeta merila iz člena 2(7)(c), in jima je lahko bila odobrena TGO. (29) Po razkritju ugotovitev TGO so pripombe poslali industrija Unije in dva vzorčena proizvajalca izvoznika/ skupini proizvajalcev izvoznikov, za katera/i je bilo predlagano, da se jima ne odobri TGO. Vendar nobena prejeta pripomba ni bila take narave, da bi spremenila ugotovitve o tem. 2. Individualna obravnava ( IO ) (30) V skladu s členom 2(7)(a) osnovne uredbe se za države, ki jih zajema navedeni člen, po potrebi vzpostavi dajatev na ravni države, razen kadar lahko družbe dokažejo, da izpolnjujejo vsa merila iz člena 9(5) osnovne uredbe. Le zaradi lažjega sklicevanja so na kratko povzeta naslednja merila: lahko pri družbah ali skupnih družbah, ki so v celoti ali deloma v tuji lasti, izvozniki svobodno vrnejo kapital in dobičke v domovino, so izvozne cene ter obseg in pogoji prodaje svobodno določeni, navedeno, je bilo poleg tega ugotovljeno, da nobena od teh dveh (skupin) družb ni dokazala, da izpolnjuje merilo iz člena 9(5)(e), tj. da vmešavanje države ni takšno, da bi omogočalo izogibanje ukrepom, če se družbam odobrijo drugačne stopnje dajatve. Zato je bilo treba njihove zahteve za IO zavrniti. (33) Zato je bilo sklenjeno, da ne gre odobriti IO nobenemu vzorčenemu proizvajalcu izvozniku/skupini proizvajalcev izvoznikov, ki mu/je je bila zavrnjena TGO. 3. Normalna vrednost 3.1. Določitev normalne vrednosti za proizvajalca izvoznika/skupino, ki mu/ji je bila TGO odobrena (34) V skladu s členom 2(2) osnovne uredbe je Komisija za navedenega proizvajalca najprej določila, ali je bila njegova skupna domača prodaja izdelkov iz brezkončnih steklenih vlaken reprezentativna, tj. ali je bil celoten obseg te prodaje najmanj 5 % njegovega skupnega izvoza zadevnega izdelka v Unijo. Pri preiskavi je bilo ugotovljeno, da je bila domača prodaja podobnega izdelka reprezentativna. je večina deležev v lasti zasebnikov. Državni uradniki, ki so člani upravnih odborov ali zasedajo ključne vodstvene položaje, morajo biti v manjšini ali pa je treba dokazati, da je družba kljub temu dovolj neodvisna od vmešavanja države, (35) Komisija je nato opredelila tiste vrste izdelka, ki so jih družbe s skupno reprezentativno domačo prodajo prodale na domačem trgu in ki so enake ali zelo podobne vrstam, prodanim za izvoz v Unijo. se valute menjajo po tržnih tečajih in vmešavanje države ni takšno, da bi omogočalo izogibanje ukrepom, če se individualnim izvoznikom odobrijo drugačne stopnje dajatve. (31) Navedeni vzorčeni družbi/skupini družb, ki jima je bila zavrnjena TGO, sta zahtevali tudi IO, če jima ne bi bila odobrena TGO. (32) Na podlagi razpoložljivih informacij je bilo ugotovljeno, da nobena od teh dveh zadevnih družb/skupin družb ni dokazala, da v celoti izpolnjuje vse zahteve za IO iz člena 9(5) osnovne uredbe. Ugotovljeno je bilo namreč, da družbe niso uspele izpolniti merila iz člena 9(5)(c) osnovne uredbe, ki določa, da večina deležev pripada zasebnikom ali je družba dovolj neodvisna od vmešavanja države, saj je bilo pri vseh družbah ugotovljeno, da so nazadnje večinoma v državni lasti, kakor je razloženo v uvodnih izjavah (26) in (27). Kakor je bilo že (36) Pri vsaki vrsti, ki jo je proizvajalec izvoznik prodal na domačem trgu in za katero je bilo ugotovljeno, da je primerljiva z vrsto izdelkov iz brezkončnih steklenih vlaken, ki je bila prodana za izvoz na trg Unije, se je ugotavljalo, ali je domača prodaja dovolj reprezentativna za namene člena 2(2) osnovne uredbe. Domača prodaja posamezne vrste izdelka se je štela za dovolj reprezentativno, če je obseg prodaje navedene vrste izdelka neodvisnim strankam na domačem trgu v OP predstavljal okrog 5 % celotnega obsega prodaje primerljive vrste izdelka za izvoz v Unijo. Pri preiskavi je bilo ugotovljeno, da je bila pri vseh vrstah izdelkov razen štirih domača prodaja reprezentativna. (37) Komisija je naknadno preverila, ali se lahko za vsako vrsto zadevnega izdelka, ki je bila prodana na domačem trgu v reprezentativnih količinah, šteje, da je bila prodana v običajnem poteku trgovine v skladu s členom 2(4) osnovne uredbe. Pri tem je bil za vsako vrsto izdelka določen delež dobičkonosne prodaje neodvisnim strankam na domačem trgu med obdobjem preiskave.
L 243/44 Uradni list Evropske unije 16.9.2010 (38) Kadar je obseg prodaje vrste izdelka, prodane po neto prodajni ceni, ki je enaka izračunanim stroškom proizvodnje ali višja, predstavljal več kot 80 % celotnega obsega prodaje navedene vrste in kadar je bila tehtana povprečna prodajna cena navedene vrste enaka stroškom na enoto ali višja, je bila normalna vrednost po vrstah izdelka izračunana kot tehtano povprečje vseh domačih prodajnih cen za zadevno vrsto izdelka. (39) Kadar je obseg dobičkonosne prodaje določene vrste izdelka predstavljal 80 % ali manj celotnega obsega prodaje navedene vrste izdelka ali kadar je bila tehtana povprečna cena navedene vrste nižja od stroškov proizvodnje na enoto, je normalna vrednost temeljila na dejanski domači ceni, izračunani kot tehtana povprečna cena samo dobičkonosne domače prodaje zadevne vrste izdelka. (45) Komisija se je za sodelovanje obrnila ne proizvajalce podobnih izdelkov v Turčiji, Kanadi, ZDA, Republiki Koreji in Indiji. Vendar je le edini turški proizvajalec izrazil pripravljenost na sodelovanje in predložil izpolnjeni vprašalnik. (46) Priznano je, da je Turčija reprezentativna primerljiva država po obsegu domače prodaje. Vendar je normalno vrednost za eno vrsto podobnega izdelka, ki se ne proizvaja v Turčiji, treba konstruirati. Gre pa tudi navesti, da turška protidampinška preiskava v teku za uvoz izdelkov iz brezkončnih steklenih vlaken kaže na morebitno padanje cen na turškem domačem trgu. Ker pa je bila Turčija edina država, ki je privolila v sodelovanje, se začasno sklene, da se Turčija uporabi kot primerljiva država. (40) Kadar so bile vse vrste izdelkov prodane z izgubo, se je štelo, da niso bile prodane v običajnem poteku trgovine. (41) Pri preiskavi je bilo ugotovljeno, da so dobičkonosne prodaje vseh primerljivih vrst izdelkov razen ene predstavljale več kot 80 % skupne domače prodaje, tako da je bila vsa domača prodaja uporabljena pri izračunu povprečne cene za normalno vrednost. Pri eni vrsti izdelkov so bile uporabljene samo dobičkonosne prodaje. Za prodajo štirih vrst izdelkov, ki niso bile prodane v reprezentativnih količinah na domačem trgu, je Komisija za normalno vrednost uporabila ustrezno prilagojene reprezentativne domače cene zelo podobnih vrst. 3.2. Določitev normalne vrednosti za proizvajalce izvoznike/skupine proizvajalcev izvoznikov, ki jim TGO ni bila odobrena (a) Primerljiva država (42) V skladu s členom 2(7) osnovne uredbe je bila normalna vrednost za družbe, ki jim TGO ni bilo mogoče odobriti, določena na podlagi cen ali konstruirane vrednosti v primerljivi državi. (43) V obvestilu o začetku postopka je Komisija izrazila svoj namen uporabiti Turčijo kot ustrezno primerljivo državo za določitev normalne vrednosti za LRK in pozvala zainteresirane strani, da predložijo svoje pripombe k temu. (44) Dve zainteresirani strani sta se javili in navedli, da naj Turčija ne bi bila ustrezna primerljiva država, čeprav trditve nista nadalje utemeljili. Druga zainteresirana stran je dala pripombo k izbiri primerljive države in predlagala, naj se namesto nje uporabi Indija, ker je Indija na primerljivi stopnji razvitosti kot LRK, trga sta primerljiva, ker so na obeh trgih naprave za vetrno energijo zelo pomembne, in primerljive vrste se proizvajajo podobno. Poleg tega je bil indijski trg opisan kot odprt trg s precejšnjim uvozom. Nazadnje je bilo navedeno, da naj bi bil dostop do surovin primerljiv v obeh državah. (b) Določitev normalne vrednosti (47) V skladu s členom 2(7)(a) osnovne uredbe je bila normalna vrednost za proizvajalce izvoznike, ki jim TGO ni bila odobrena, opredeljena na podlagi preverjenih informacij proizvajalca iz primerljive države, in sicer po splošni metodologiji, ki je bila prej navedena za skupino družb, ki ji je bila odobrena TGO. Kadar so bile vse vrste izdelkov na domačem trgu primerljive države prodane z izgubo ali noben podoben izdelek ni bil prodan, se je normalna vrednost konstruirala v skladu s členom 2(3) in (6) osnovne uredbe. 4. Izvozna cena (48) Pri izvozu zadevnega izdelka neodvisnim strankam v Unijo se je v večini primerov izvozna cena določala v skladu s členom 2(8) osnovne uredbe, in sicer na podlagi izvoznih cen, ki so se dejansko plačevale ali se plačujejo. (49) Za maloštevilni izvoz enega proizvajalca izvoznika v svoje povezane družbe v Uniji je bilo ugotovljeno, da je šlo za lastno uporabo in zato ni bil uporabljen pri začasnem izračunu dampinga. 5. Primerjava (50) Normalna vrednost in izvozne cene so bile primerjane na podlagi cene franko tovarna. Da bi zagotovili pošteno primerjavo med normalno vrednostjo in izvozno ceno, se v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe v obliki prilagoditev ustrezno upoštevajo razlike, ki vplivajo na cene in primerljivost cen. Ustrezne prilagoditve so bile odobrene v vseh primerih, v katerih je bilo ugotovljeno, da so upravičene, pravilne in podprte s preverjenimi dokazi. Odobrena je bila prilagoditev za posredne davke, čezmorski prevoz in zavarovanje, prevoz v državo izvoznico, stopnjo trgovine (za razlike v distribucijskih kanalih), izdatke pri jamstvu, stroške kredita in bančne stroške.
16.9.2010 Uradni list Evropske unije L 243/45 6. Stopnje dampinga (51) Začasne stopnje dampinga so bile izražene v odstotku cene CIF meja Unije, dajatev neplačana. (57) Kot je navedeno v uvodni izjavi (12), je bil izbran vzorec treh proizvajalcev, kar predstavlja približno 64 % celotne proizvodnje Unije. Ker gre pri dveh od teh proizvajalcev za skupini povezanih družb z več proizvodnimi subjekti v Uniji, sestoji vzorec iz skupno devetih posameznih družb. (52) V skladu s členom 2(11) in (12) osnovne uredbe je bila za sodelujočo skupino proizvajalcev izvoznikov, ki ji je bila odobrena TGO, določena individualna stopnja dampinga na podlagi primerjave med tehtano povprečno normalno vrednostjo in tehtano povprečno izvozno ceno. (53) Stopnja dampinga za vzorčene družbe, ki jim nista bila odobrena niti TGO niti IO, ter za nevzorčene sodelujoče družbe je bila izračunana kot povprečje treh vzorčenih družb/skupin družb. (54) Zaradi visoke ravni sodelovanja v preiskavi, sodelujoče družbe namreč predstavljajo okrog 100 % vsega uvoza iz LRK med OP, je bila za kakršne koli nesodelujoče družbe stopnja dampinga za vso državo določena na podlagi najvišje stopnje, ki je bila ugotovljena za vzorčene družbe/skupine družb. (58) Nekatere zainteresirane strani so izrazile domnevo, da se vzorčeni proizvajalci Unije ne bi smeli šteti za industrijo Unije, ker imajo vsi trije povezane kitajske proizvajalce, ki proizvajajo zadevni izdelek. Preiskava je potrdila, da imata dva od treh vzorčenih proizvajalcev Unije res povezane kitajske družbe proizvajalke. Vendar je bilo ugotovljeno, da kljub tej povezavi ravnanje teh dveh vzorčenih proizvajalcev Unije na noben način ne ogrozi zanesljivosti ugotovitev preiskave. Obseg uvoza teh proizvajalcev Unije iz njunih povezanih družb v LRK je omejen (manj kot 4 % uvoza iz LRK). Poleg tega je mogoče šteti ta uvoz za zanemarljiv v primerjavi s skupno proizvodnjo zadevnih proizvajalcev Unije, ki jih nikakor ni mogoče imeti za uvoznike, saj gre jasno za pristne proizvajalce steklenih vlaken. Nazadnje se ta omejeni uvoz ne pozna na kazalcih škode za zadevne proizvajalce Unije. Zaradi navedenega je Komisija menila, da izločitev katerega koli vzorčenega proizvajalca Unije iz opredelitve industrije Unije ni utemeljena v smislu člena 4(1) osnovne uredbe. (55) Začasne stopnje dampinga so zato naslednje: 2. Potrošnja Unije (59) Potrošnja Unije je bila ugotovljena na podlagi obsega prodaje industrije Unije na trgu Unije in Eurostatovih podatkov o obsegu uvoza za trgu Unije. Družba Začasna stopnja dampinga New Changhai Group 8,5 % druge sodelujoče družbe 43,6 % preostalo 43,6 % (60) Potrošnja Unije je med letom 2006 in OP strmo upadla za 24 %. Vendar se je potrošnja rahlo povečala leta 2007 in v prvi polovici leta 2008. D. ŠKODA 1. Proizvodnja Unije in industrija Unije (56) V OP je podobni izdelek proizvajalo 11 proizvajalcev Unije. Sedem od teh 11 proizvajalcev je sodelovalo v preiskavi. Ugotovljeno je bilo, da so bili vsi od teh sedem proizvajalcev člani pritožnika in da so predstavljali večji delež, v tem primeru več kot 90 %, celotne proizvodnje podobnega izdelka v Uniji. Od preostalih štirih proizvajalcev Unije je eden tudi pritožnik, dva sta dejavno podprla pritožbo, četrti pa je ni niti podprl niti ji ni nasprotoval. Zato teh 11 proizvajalcev predstavlja industrijo Unije v smislu člena 4(1) in člena 5(4) osnovne uredbe ter bodo v nadaljnjem besedilu navedeni kot industrija Unije. enote (v tonah) indeksirano Preglednica 1 Potrošnja Unije 2006 2007 2008 OP 982 831 1 043 611 1 035 795 748 045 100 106 105 76
L 243/46 Uradni list Evropske unije 16.9.2010 3. Uvoz iz zadevne države 3.1. Obseg dampinškega uvoza (61) Obseg uvoza zadevnega izdelka iz LRK na trg Unije se je v obravnavanem obdobju bistveno povečeval. Na splošno se je v obravnavanem obdobju uvoz iz LRK povečal za več kot 50 %. Posebno med letoma 2006 in 2008 se je uvoz iz LRK več kot podvojil. Uvoz v OP se je v primerjavi z letom 2008 zmanjšal, vendar je bila stopnja zmanjševanja (25 %) nižja kot stopnja zmanjševanja potrošnje (28 %). enote (v tonah) indeksirano Preglednica 2 Uvoz iz LRK (obseg) 2006 2007 2008 OP 77 283 122 190 155 875 116 413 100 158 202 151 Povprečna cena za tono (EUR) Preglednica 4 Uvoz iz LRK (cene) 2006 2007 2008 OP 930 936 970 943 indeksirano 100 101 104 101 (b) Nelojalno nižanje prodajnih cen (64) Primerjava cen posameznih vrst je bila opravljena med prodajnimi cenami kitajskih proizvajalcev izvoznikov in prodajnimi cenami v Uniji vzorčenih proizvajalcev Unije. V ta namen so se cene vzorčenih proizvajalcev Unije, zaračunane nepovezanim strankam, primerjale s cenami vzorčenih proizvajalcev izvoznikov zadevne države. Če je bilo to potrebno, so bile izvedene prilagoditve zaradi upoštevanja razlik v stopnji trgovine in stroškov, nastalih po uvozu. (65) Primerjava je pokazala, da je bil v OP uvoz zadevnega izdelka s poreklom iz LRK prodani v Uniji po cenah, ki so nelojalno nižale cene industrije Unije za 23 % do 39 %. 3.2. Tržni delež dampinškega uvoza (62) Tržni delež dampinškega uvoza iz LRK se je nenehno povečeval v obravnavanem obdobju. V OP je bil tržni delež kitajskega uvoza 15,6 %, kar je skoraj dvakrat toliko kot njegov tržni delež leta 2006. 4. Gospodarski položaj industrije Unije 4.1. Uvodne opombe (66) Komisija je v skladu s členom 3(5) osnovne uredbe proučila vse pomembne gospodarske dejavnike in kazalce, ki vplivajo na stanje industrije Unije. V nadaljevanju prikazani podatki se nanašajo na celotno industrijo Unije glede prodaje in tržnih deležev ter na vzorčene proizvajalce glede vseh preostalih kazalcev. tržni delež ( %) Preglednica 3 Uvoz iz LRK (tržni delež) 2006 2007 2008 OP 7,9 % 11,7 % 15,0 % 15,6 % 4.2. Proizvodnja (67) Obseg proizvodnje Unije je ostal razmeroma stanoviten od leta 2006 do leta 2008, vendar je strmo padel med OP: Preglednica 5 indeksirano 100 149 191 198 vzorčeni proizvajalci Industrija Unije proizvodnja 2006 2007 2008 OP 3.3. Cene (a) Razvoj cen (63) Naslednja preglednica kaže povprečno ceno dampinškega uvoza iz LRK na meji Unije brez plačane carine, kot navaja Eurostat. Povprečna cena uvoza iz LRK se v obravnavanem obdobju ni bistveno spreminjala. To je bilo razvidno kljub precejšnji svetovni podražitvi surovin za proizvodnjo brezkončnih steklenih vlaken v obravnavanem obdobju (kot kaže tudi preglednica 18). enote (v tonah) indeksirano 495 942 508 837 502 729 312 824 100 103 101 63 4.3. Proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti (68) Proizvodnja zmogljivost industrije Unije se je gibala tako:
16.9.2010 Uradni list Evropske unije L 243/47 Preglednica 6 Industrija Unije proizvodna zmogljivost vzorčeni proizvajalci 2006 2007 2008 OP zmogljivost (v tonah) 575 900 573 600 585 350 510 700 indeksirano 100 100 102 89 (72) Obseg prodaje industrije Unije kot celote je padel za 30 %. Leta 2007 je industrija Unije povečala obseg prodaje zadevnega izdelka na trgu Unije za samo 1 %, čeprav se je potrošnja Unije povečala za 6 % (kot kaže preglednica 1). To pomeni, da industrija Unije v navedenem obdobju ni imela koristi od povečanja potrošnje. Nato se je leta 2008 in v OP obseg prodaje industrije Unije močno zmanjšal. izkoriščenost zmogljivosti ( %) 86 % 89 % 86 % 61 % indeksirano 100 103 100 71 (69) V OP se je proizvodna zmogljivost zmanjšala. Ob nižanju cen in izgubi tržnega deleža, ki ju je povzročil dampinški uvoz iz LRK, je bilo namreč več proizvodnih linij odpravljenih, začasno zaprtih ali zmanjšanih. Kljub temu zmanjšanju proizvodne zmogljivosti je stopnja izkoriščenosti zmogljivosti upadla s 86 % na 61 %, tj. za 29 %. 4.6. Tržni delež (industrija Unije skupaj) (73) Tržni delež industrije Unije se je močno zmanjšal v letih 2007 in 2008, čemur je sledilo rahlo okrevanje v OP. Na splošno pa je industrija Unije izgubila 5,6 odstotnih točk tržnega deleža v obravnavanem obdobju, medtem ko se je tržni delež dampinškega uvoza iz LRK v obravnavanem obdobju skoraj podvojil, kot kaže preglednica 3. 4.4. Zaloge (70) Naslednja preglednica kaže, da so se zaloge leta 2007 sprva zmanjšale, ko je potrošnja največja, potem pa so se močno povečale leta 2008 zaradi nenadnega padca povpraševanja v četrtem četrtletju navedenega leta. V OP so se zaloge vrnile na običajnejše ravni. Preglednica 9 Industrije Unije tržni delež vsi proizvajalci EU 2006 2007 2008 OP Preglednica 7 Industrija Unije zaloge tržni delež EU ( %) 75,1 % 71,3 % 68,2 % 69,5 % indeksirano 100 95 91 93 vzorčeni proizvajalci 2006 2007 2008 OP enote (v tonah) indeksirano 88 968 73 018 123 910 82 160 100 82 139 92 4.5. Obseg prodaje (industrija Unije skupaj) (71) Obseg prodaje vseh proizvajalcev Unije na trgu EU, vključno s prodajo za lastno uporabo, se je gibal tako: 4.7. Prodajne cene (74) Glede povprečnih prodajnih cen naslednja preglednica kaže, da industrija Unije ni mogla povišati prodajnih cen nepovezanim strankam v obravnavanem obdobju. Nasprotno so se povprečne cene znižale za 2 %, kar je še opaznejše ob povišanju cen surovin. Industrija Unije namreč višjih stroškov surovin ni mogla vključiti v prodajne cene, ker je dampinški uvoz iz LRK potiskal cene na trgu Unije navzdol. Preglednica 8 vsi proizvajalci EU enote (v tonah) indeksirano Industrija Unije prodaja EU (obseg) 2006 2007 2008 OP 737 818 743 784 706 746 520 064 100 101 96 70 Preglednica 10 Industrija Unije prodaja EU (povprečne cene) vzorčeni proizvajalci 2006 2007 2008 OP EUR/tona 1 179 1 166 1 192 1 159 indeksirano 100 99 101 98
L 243/48 Uradni list Evropske unije 16.9.2010 4.8. Zaposlenost (75) Stopnja zaposlenosti proizvajalcev Unije kaže, da je industrija Unije racionalizirala proizvodnjo skozi vse obravnavano obdobje, da bi znižala stroške proizvodnje in izravnala višje stroške za surovine. Število zaposlenih se je namreč zmanjšalo za 20 odstotnih točk v vsem obdobju, z zmanjšanjem za 15 odstotnih točk v samem obdobju med letom 2007 in OP. Preglednica 13 Industrija Unije stroški dela vzorčeni proizvajalci 2006 2007 2008 OP plače na leto (EUR) 42 649 43 257 43 991 41 394 indeksirano 100 101 103 97 Preglednica 11 Industrija Unije zaposlenost vzorčeni proizvajalci 2006 2007 2008 OP število zaposlenih oseb 4 114 3 890 3 705 3 302 indeksirano 100 95 90 80 4.11. Dobičkonosnost in donosnost naložb (78) Dobičkonosnost industrije Unije je bila določena tako, da se je čisti dobiček pred obdavčitvijo pri prodaji podobnega izdelka izrazil kot odstotek prihodkov od te prodaje. Pri ugotavljanju dobičkonosnosti proizvajalcev Unije so bili preverjeni zneski prilagojeni, da na to analizo ne bi vplivala izredna vprašanja, ki so lastna posameznim družbam in so imela nesorazmerne posledice na njihove zneske dobička v kakem obdobju. Po teh prilagoditvah sta se pri vzorčenih proizvajalcih dobičkonosnost in donosnost naložb, povezanih s prodajo podobnega izdelka v Uniji, v obravnavanem obdobju gibali tako: 4.9. Produktivnost (76) Kot posledica prizadevanj industrije Unije, opisanih v prejšnji uvodni izjavi, se je produktivnost delovne sile proizvajalcev Unije precej povečala v letih 2007 in 2008. Ta pozitivni razvoj se je obrnil v OP, zaradi česar se je produktivnost zmanjšala za 21 % v obravnavanem obdobju. Ta obrat v produktivnosti je delno posledica upada povpraševanja, delno pa dampinškega uvoza iz LRK, ki je nelojalno močno nižal prodajne cene industrije Unije, zaradi česar je proizvodnja zelo upadla, zaposleni na enoto proizvedenega steklenega vlakna pa so se s tem povečali. Preglednica 14 Industrija Unije dobičkonosnost in donosnost naložb vzorčeni proizvajalci 2006 2007 2008 OP čisti dobiček (kot % prometa) 0,3 % 4,7 % 3,5 % 15,0 % donosnost naložb 2,5 % 6,2 % 3,0 % 16,8 % Preglednica 12 Industrija Unije produktivnost vzorčeni proizvajalci 2006 2007 2008 OP tone na zaposlenega 121 131 136 95 (79) Kot kaže zgornja preglednica, je večji del obravnavanega obdobja industrija Unije lahko dosegala omejene stopnje dobička, razen leta 2007, ko je povprečna stopnja dobičkonosnosti dosegla 4,7 %. Namesto dobička je v OP nastala velikanska izguba: povprečna stopnja izgube industrije Unije je znašala kar 15 %. indeksirano 100 108 113 79 4.10. Plače (77) V obravnavanem obdobju je industriji Unije uspelo obvladati povišanje stroškov dela. Naslednja preglednica namreč kaže, da so se povprečne plače na leto rahlo povečale v letih 2007 in 2008, vendar so se zmanjšale v OP. V vsem obdobju so se stroški dela znižali za 3 %. To znižanje pa bi bilo izrazitejše, če navedeno gibanje ne bi vključevalo stroškov zneskov odpravnin. (80) Pri donosnosti naložb, izraženih kot dobiček v odstotkih neto knjigovodske vrednosti naložb, se zdi, da je ta kazalec sledil gibanju dobičkonosnosti. Na splošno je donosnost naložb ostala precej omejena skozi vse obravnavano obdobje razen leta 2007. Nazadnje je v OP povprečna donosnost naložb industrije Unije upadla na 16,8 %.
16.9.2010 Uradni list Evropske unije L 243/49 (81) Ta ranljivi finančni položaj je nastal kljub povečani potrošnji v obdobju med letoma 2006 in 2008, kot je opisano v uvodni izjavi (60), in kljub prizadevanjem industrije Unije za racionalizacijo stroškov proizvodnje, kot je opisano v uvodnih izjavah (75) in (76). V obravnavanem obdobju je močno naraščajoči obseg poceni dampinškega uvoza iz LRK prizadel obseg prodaje industrije Unije in pri tem tudi močno znižal cene. Ti dejavniki so vplivali na finančni položaj industrije Unije. To se najbolje pokaže v dramatični izgubi 15 % v OP. 4.12. Denarni tok in zmožnost zbiranja kapitala (82) Neto denarni tok iz poslovanja se je gibal tako: Preglednica 15 Industrija Unije denarni tok vzorčeni proizvajalci 2006 2007 2008 OP denarni tok (EUR) 34 261 986 17 230 139 7 452 912 22 001 723 indeksirano 100 50 22 64 (83) Ta preglednica potrjuje ranljivi finančni položaj industrije Unije v obdobju 2006 2008 in posledično dramatično poslabšanje v OP. 4.13. Naložbe (84) V obravnavanem obdobju so se naložbe vzorčenih proizvajalcev gibale tako: Preglednica 16 Industrija Unije naložbe vzorčeni proizvajalci 2006 2007 2008 OP neto naložbe (EUR) 40 089 991 20 804 311 43 613 463 28 387 044 indeksirano 100 52 109 71 (85) V letih viška 2006 in 2008 je bila raven naložb razmeroma visoka zaradi ponovnega postavljanja peči. V tej kapitalsko intenzivni industriji je treba peči na novo postaviti vsakih 7 do 10 let, stroški pri postavitvi peči pa lahko znašajo od 8 do 13 milijonov EUR (razpon je naveden zaradi zaupnosti). Dobršen del drugih, bolj strukturnih visokih stroškov naložb je povezan s porabo zlitin iz puš in posledično njihovo ponovno postavitvijo. 4.14. Višina dejanske stopnje dampinga (86) Stopnja dampinga za uvoz iz LRK je zelo visoka, kot je navedeno v uvodni izjavi (55). Glede na obseg, tržni delež in cene dampinškega uvoza se učinek stopenj dampinga ne more obravnavati kot zanemarljiv. 5. Sklep o škodi (87) Kljub resnim prizadevanjem industrije Unije, da bi povečala svojo konkurenčnost, večina kazalcev škode za industrijo Unije kaže negativno gibanje v obravnavanem obdobju. To je posebno opazno pri analizi kazalcev za finančno uspešnost industrije Unije, zlasti donosnosti naložb, denarnega toka in dobičkonosnosti, ki so se vsi gibali zelo negativno. Poleg tega so kazalci za proizvodnjo, proizvodno zmogljivost, izkoriščenost zmogljivosti, obseg prodaje in tržni delež prav tako potrdili jasno poslabšanje gibanja. (88) Hkrati je uvoz steklenih vlaken iz LRK nelojalno zniževal cene industrije Unije za do 39 % v OP in industrija Unije je izgubila 5 odstotnih točk tržnega deleža v manj kot štirih letih.
L 243/50 Uradni list Evropske unije 16.9.2010 (89) Glede na navedeno se začasno sklene, da je industriji Unije nastala znatna škoda v smislu člena 3(5) osnovne uredbe. 1. Uvod E. VZROČNA ZVEZA (90) Komisija je v skladu s členom 3(6) in (7) osnovne uredbe proučila, ali je dampinški uvoz povzročil škodo industriji Unije do stopnje, ki se lahko opredeli kot znatna. Poleg dampinškega uvoza so bili proučeni tudi drugi znani dejavniki, ki bi lahko istočasno povzročili škodo industriji Unije, s čimer se je zagotovilo, da se morebitna škoda zaradi teh drugih dejavnikov ni pripisala dampinškemu uvozu. 2. Učinek dampinškega uvoza (91) Med letom 2006 in OP se je obseg dampinškega uvoza zadevnega izdelka povečal za 51 %, zaradi česar se je tržni delež Unije povečal za 98 %, od 7,9 % na 15,6 %. (92) To povečanje dampinškega uvoza zadevnega izdelka iz LRK v obravnavanem obdobju se je ujemal z gibanjem navzdol pri večini kazalcev škode za industrijo Unije. Industrija Unije je izgubila 5,6 odstotnih točk tržnega deleža in njene prodajne cene so se znižale za 2 % zaradi pritiska na cene poceni dampinškega uvoza na trgu Unije. Precejšnje nelojalno nižanje prodajnih cen je preprečilo, da bi industrija Unije v sprejemljivem obsegu prenesla povišane stroške proizvodnje v prodajne cene, kar je povzročilo nizke stopnje dobičkonosnosti, v OP pa negativne. (93) Gre omeniti, da se je tržni delež dampinškega uvoza iz LRK še naprej povečeval celo v OP. Kakor navaja tudi uvodna izjava (62), se je drugače povedano obseg dampinškega uvoza iz LRK zmanjševal počasneje kot potrošnja Unije. četudi bi drugi dejavniki igrali vlogo pri poslabšanem stanju industrije Unije in s tem kako vplivali na gibanje dobičkonosnosti v industriji Unije, to nikakor ne more blažiti posledic dampinškega uvoza iz LRK, ki je stalno nelojalno zniževal prodajne cene Unije, zlasti ker se je to dogajalo na razmeroma stanovitni ravni, kljub spremembam na trgu, kot sta rast in upad potrošnje ali spremembe cen surovin. (95) Podoben argument je bil dan za domnevno pomanjkanje zveze med vrednostmi dobičkonosnosti industrije Unije in spremembami njenega tržnega deleža. Ravni dobičkonosnosti industrije Unije so se na primer začasno izboljšale od leta 2006 do 2007 kljub padcu njenega tržnega deleža. To je bilo delno zaradi okrepljenih razmer na trgu Unije leta 2007 (glej 6-odstotno povečanje potrošnje Unije v uvodni izjavi (60)). Pomembnejše pa je, da se je industrija Unije v letih 2006 in 2007 osredotočila na racionalizacijo proizvodnje z zniževanjem proizvodnih stroškov, kar je ravno tako imelo posledice na ravni dobičkonosnosti. Drugi primer je rahlo povečanje tržnega deleža industrije Unije med letom 2008 in OP, medtem ko je njena stopnja dobičkonosnosti upadla na hudo 15-odstotno izgubo. Vendar je v istem obdobju tudi dampinški uvoz iz LRK lahko povečal svoj tržni delež, medtem ko je še vedno nelojalno precej zniževal prodajne cene v Uniji. Zaradi tega je industrija Unije imela zelo veliko izgubo. Oba primera namreč kažeta, da se en ali dva ločena kazalca ne moreta upoštevati sama pri merjenju posledic dampinškega uvoza na stanje industrije Unije. (96) Glede na navedeno se začasno sklene, da je poceni dampinški uvoz iz LRK, ki je vstopil na trg Unije v velikem in stalno naraščajočem obsegu ter ki je nelojalno občutno zniževal prodajne cene industrije Unije skozi vse obravnavano obdobje, znatno negativno vplival na gospodarsko stanje industrije Unije. (94) Nekatere zainteresirane strani so trdile, da ni vzročne zveze med dampinškim uvozom in škodo, ki jo je utrpela industrija Unije. Eden od argumentov za to je, da se razlika med prodajnimi cenami na Kitajskem in v Uniji ni bistveno spremenila skozi vse obravnavano obdobje, medtem ko je dobičkonosnost industrije Unije v istem času nihala. Glede tega je treba upoštevati, da na prodajo industrije Unije ni močno pritiskala samo raven cen, ampak tudi obseg že poceni dampinškega uvoza. In 3. Učinek drugih dejavnikov 3.1. Uvoz iz tretjih držav (97) V obravnavanem obdobju je potekal omejen uvoz iz tretjih držav. Skupni tržni delež uvoza iz držav, ki niso LRK, se je zmanjšal za 2 odstotni točki, in sicer od 17 % na 15 %. Drugi največji vir uvoza, Norveška, je imela v OP tržni delež 3,3 %. Turčija je imela v OP tržni delež 2,5 % in je bila četrti največji vir uvoza, ZDA so imele v OP tržni delež pod 2 %.
16.9.2010 Uradni list Evropske unije L 243/51 Preglednica 17 Uvoz iz drugih držav Država 2006 2007 2008 OP Norveška obseg (v tonah) 34 990 28 834 35 410 24 993 tržni delež ( %) 3,6 % 2,8 % 3,4 % 3,3 % povp. cena (EUR) 1 254 1 412 1 360 1 256 Turčija obseg (v tonah) 28 981 25 035 20 658 18 874 tržni delež ( %) 2,9 % 2,4 % 2,0 % 2,5 % povp. cena (EUR) 1 097 1 155 1 202 1 077 ZDA obseg (v tonah) 22 921 24 246 20 447 13 569 tržni delež ( %) 2,3 % 2,3 % 2,0 % 1,8 % povp. cena (EUR) 2 309 2 101 2 506 2 615 Malezija obseg (v tonah) 9 541 25 569 35 200 12 601 tržni delež ( %) 1,0 % 2,5 % 3,4 % 1,7 % povp. cena (EUR) 979 1 019 1 022 1 025 Tajvan obseg (v tonah) 19 318 18 150 14 655 11 285 tržni delež ( %) 2,0 % 1,7 % 1,4 % 1,5 % povp. cena (EUR) 1 193 1 146 1 069 975 Indija obseg (v tonah) 4 365 11 231 3 757 5 361 tržni delež ( %) 0,4 % 1,1 % 0,4 % 0,7 % povp. cena (EUR) 1 308 1 232 1 315 1 240 Republika Koreja obseg (v tonah) 7 959 5 974 13 934 5 116 tržni delež ( %) 0,8 % 0,6 % 1,3 % 0,7 % povp. cena (EUR) 1 430 1 607 894 1 004 Japonska obseg (v tonah) 21 671 10 727 11 174 4 609 tržni delež ( %) 2,2 % 1,0 % 1,1 % 0,6 % povp. cena (EUR) 1 197 1 315 1 401 1 804 Mehika obseg (v tonah) 4 894 9 713 7 226 3 689 tržni delež ( %) 0,5 % 0,9 % 0,7 % 0,5 % povp. cena (EUR) 1 488 1 204 1 289 1 359 Kanada obseg (v tonah) 4 136 3 309 2 196 2 244 tržni delež ( %) 0,4 % 0,3 % 0,2 % 0,3 % povp. cena (EUR) 1 303 2 025 1 761 2 146 druge države obseg (v tonah) 8 954 14 848 8 519 9 227 tržni delež ( %) 0,9 % 1,4 % 0,8 % 1,2 % povp. cena (EUR) 1 517 1 527 1 891 1 615
L 243/52 Uradni list Evropske unije 16.9.2010 (98) Ta preglednica, ki temelji na Eurostatovih podatkih, kaže, da so tudi povprečne ravni cen na meji Unije na splošno dosti višje kot cene uvoza iz LRK, kot povzema uvodna izjava (63). Pri primerjavi teh cen po Eurostatu s prodajnimi cenami industrije Unije iz uvodne izjave (74) je bilo za uvoz iz Turčije videti, da nelojalno znižuje prodajne cene industrije Unije v OP. Vendar je uvoz iz Turčije v OP imel le 2,5-odstotni tržni delež, kar je pod njenim tržnim deležem leta 2006. Poleg tega so bile cene tega uvoza stalno precej nad ravnmi cen uvoza iz LRK, in sicer za 14 % do 23 %. Tudi za uvoz iz Malezije, Tajvana in Republike Koreje je videti, da je pod cenami industrije Unije, vendar so njihovi tržni deleži omejeni in se še krčijo. Zato se za uvoz iz Turčije, Malezije, Tajvana in Republike Koreje ali uvoz iz katere koli druge tretje države ni štelo, da negativno vpliva na stanje industrije Unije. Glede na navedeno je primerno začasno skleniti, da uvoz iz drugih držav ni pretrgal vzročne zveze med ugotovljenim dampingom in znatno škodo za industrijo Unije. 3.2. Vpliv gospodarske krize (99) Več strani je trdilo, da je škodo, ki jo je utrpela industrija Unije, povzročila gospodarska kriza, zaradi katere je povpraševanje strmo upadlo. potrošnje. Vendar bi to bilo mogoče le, če ne bi bilo nepoštene konkurence poceni dampinškega uvoza na trgu. Še več, vpliv kitajskega dampinškega uvoza, ki je nelojalno precej nižal prodajne cene Unije v OP, je mogoče šteti za še bolj škodljivega v času gospodarske krize. (102) Glede na navedeno upada gospodarske rasti ni mogoče šteti za mogoči vzrok pretrganja vzročne zveze med škodo za industrijo Unije in dampinškim uvozom iz LRK. 3.3. Razvoj kitajskega obsega uvoza in finančnega položaja industrije Unije (103) Nekatere zainteresirane strani so trdile, da ni vzročne zveze med dampinškim uvozom in finančnim položajem industrije Unije, ker je ta dosegla najboljše stopnje dobičkonosnosti v letih, ko je uvoz zadevnega izdelka iz LRK imel največji obseg, in bila najmanj uspešna, ko se je uvoz iz LRK spustil na najnižjo raven v obravnavanem obdobju. (104) Pri tem gre najprej omeniti, da je gibanje potrošnje, zlasti upad gospodarske rasti v OP, vsekakor vplivalo na obseg uvoza iz LRK in finančni položaj industrije Unije zaradi svetovnega pomena krize. (100) Med letom 2008 in OP je bilo namreč mogoče opaziti močan padec potrošnje Unije, kot navaja uvodna izjava (60). To zmanjšanje je bilo 28-odstotno in priznano je, da ga je povzročila gospodarska kriza, ki je v tistem času prizadela Unijo. Večino sektorjev, ki uporabljajo izdelke, ki vsebujejo izdelek v preiskavi (avtomobilska industrija, vetrna energija, gradbeništvo itn.), je gospodarska kriza hudo prizadela, zaradi česar je na začetku verige upadlo povpraševanje po steklenih vlaknih. (105) Kakor je bilo že navedeno, pa je dampinški uvoz iz LRK nelojalno precej nižal prodajne cene industrije Unije v OP, tj. med upadom gospodarske rasti. Povrhu je proizvajalcem izvoznikom iz LRK uspelo še rahlo povečati svoj tržni delež tudi v času upada gospodarske rasti, medtem ko je industrija Unije imela hude izgube, ker ni mogla prodajati po ugodnejši ceni. (101) Vendar je povečani dampinški uvoz iz LRK, ki je nelojalno občutno nižal prodajne cene industrije Unije, še povečal negativne učinke upada gospodarske rasti in zmanjševanja povpraševanja. Čeprav bi se zato lahko štelo, da je gospodarska recesija prispevala k škodi v OP, to nikakor ne more zmanjšati škodljivega učinka zelo poceni dampinškega uvoza iz LRK na trg Unije skozi vse obravnavano obdobje. Tudi ob čedalje manjši prodaji bi industrija Unije zmogla vzdrževati sprejemljiv obseg in cene ter s tem omejila negativni vpliv upada (106) Lahko se namreč oceni, da sta navedeno nelojalno nižanje prodajnih cen ob čedalje večjem tržnem deležu dampinškega uvoza iz LRK povzročila še več škode industriji Unije, kot če bi to potekalo v času brez spremenljive potrošnje zaradi upada gospodarske rasti. (107) Glede na navedeno nikakor ni mogoče skleniti, da se primerjava golega gibanja obsega dampinškega uvoza iz LRK in finančne uspešnosti industrije Unije lahko šteje za dejavnik, ki bi pretrgal vzročno zvezo med dampinškim uvozom in škodo za industrijo Unije.
16.9.2010 Uradni list Evropske unije L 243/53 3.4. Upad izvoza in/ali prodaje za lastno uporabo v industriji Unije (108) Nekatere zainteresirane strani so trdile, da naj bi dobičkonosnost industrije Unije domnevno poslabšal upad izvoza ali upad proizvodnje za lastno uporabo, ne pa upad njihove prodaje v Uniji. Pri tem gre najprej spomniti, da so bili z izjemo obsega prodaje vsi kazalci škode, vključno z dobičkonosnostjo, ocenjeni na podlagi prodaje na trgu Unije nepovezanim strankam. Drugače povedano, izvoz in prodaja za lastno uporabo sta izločena iz izračuna. Nadalje je res, da se je obseg izvoza zmanjšal za spoznanje hitreje kot prodaja Unije, ampak to se ni zgodilo pri proizvodnji za lastno uporabo, ki je v vsem obravnavanem obdobju predstavljala med 22,4 % in 24,4 % skupne prodaje Unije. Poleg tega pa zaradi pomena izvoza v primerjavi s prodajo industrije Unije v EU (nihanja med 10 % in 14 % skozi vse obravnavano obdobje) te prodaje ni mogoče šteti za tako pomembno, da bi postavila pod vprašaj vzročno zvezo med dampinškim uvozom in vplivom na industrijo Unije. Ta argument se torej zavrne. (111) Navedeno gibanje stroškov surovin na proizvedeno enoto steklenih vlaken je posledica naložb v večjo učinkovitost in konkurenčnost. Industrija Unije je namreč sprejela več ukrepov za okrepitev in racionalizacijo proizvodnih postopkov in vhodnih stroškov v obravnavanem obdobju. (112) Pri stroških dela, kot je bilo že navedeno v uvodnih izjavah (75) do (77), je industrija Unije zmanjšala število zaposlenih za 20 % v obravnavanem obdobju, medtem pa so se povprečne plače zmanjšale celo brez izločitve precejšnjih odpravnin. (113) Zaradi teh razlogov se zavrne argument, da je slabšanje industrije Unije posledica povišanih proizvodnih stroškov, mogoče zaradi neučinkovitosti ali visokih stroškov dela. 3.6. Konkurenčnost dampinškega uvoza iz LRK in samopovzročena škoda s povezanimi kitajskimi proizvajalci 3.5. Povečana zmogljivost industrije Unije in povišani stroški proizvodnje (109) Ena zainteresirana stran je trdila, da je upad industrije Unije povzročila napačna odločitev za povečanje zmogljivosti. Pri tem gre najprej omeniti, da je bil trg steklenih vlaken več let rastoč trg in da odločitve za povečanje zmogljivosti v nekaterih obratih ni mogoče šteti za nerazumno poslovno načrtovanje ob čedalje večji potrošnji. Poleg tega gre omeniti, da se je v celoti gledano v obravnavanem obdobju zmogljivost industrije Unije pravzaprav zmanjšala (glej uvodno izjavo (68)). (114) Navedeno je bilo, da sta bolj kot damping izdelka v preiskavi škodo povzročila obseg proizvodnje in sodobna tehnologija, ki ju uporabljajo kitajski izvozniki. V celoti gledano se lahko ugotovi, da imajo proizvajalci Unije tudi proizvodnjo velikega obsega in sodobne proizvodnje postopke. (115) Ena zainteresirana stran je navedla, da si je industrija Unije verjetno sama prizadejala samopovzročeno škodo z uvozom od kitajskih proizvajalcev, povezanih z njo. Pri tem gre omeniti, da je bil obseg takega uvoza zelo omejen po proizvodnji industrije Unije in uvozu zadevnega izdelka iz LRK, kakor navaja uvodna izjava (58). (110) V vsakem primeru gre omeniti, da je industriji Unije uspelo znižati stroške na enoto glavnih surovin kljub povišanju stroškov surovin v obravnavanem obdobju: (116) Zato ne pomanjkanja konkurenčnosti ne uvoza od povezanih kitajskih proizvajalcev ni mogoče šteti za dejavnik, ki bi pretrgal vzročno zvezo med dampinškim uvozom iz LRK in ugotovljeno škodo. Preglednica 18 Stroški surovin in stroški na enoto proizvedenih steklenih vlaken cena/tona surovine (*) strošek surovine/tona steklenih vlaken (*) (*) indeksirano. 2006 2007 2008 OP 100 106 104 102 100 99 97 94 4. Sklep o vzročni zvezi (117) Skratka, iz zgornje analize je razvidno, da se je uvoz steklenih vlaken iz LRK po količinah močno povečeval v obravnavanem obdobju in s tem postopno zmanjševal tržni delež industrije Unije. Poleg tega so te povečane količine, ki so vstopile na trg Unije po dampinških cenah, nelojalno močno zniževale prodajne cene industrije Unije in ji s tem preprečevale, da na svoje stranke prenese višje stroške surovin. Čeprav je industrija Unije nekaj časa zmogla izravnavati negativne učinke tega pritiska z izboljšanjem učinkovitosti, to ni bilo več mogoče, ko je gospodarska kriza občutno zmanjšala raven povpraševanja.