Navodila za izdelavo diplomskega dela

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA GRADBENIŠTVO Doris Zrim ALTERNATIVNI POGON PLOVIL-PRIMER GREENLINE 33 Projektna naloga Diplomski izpit univerzitetnega študijskega programa 1. stopnje Maribor, september 2012

Alternativni pogon plovil-greenline 33 Stran I Diplomski izpit univerzitetnega študijskega programa 1. stopnje ALTERNATIVNI POGON PLOVIL-PRIMER GREENLINE 33 Študent: Študijski program: Doris ZRIM univerzitetni, Prometno inženirstvo Mentor: izr. prof. dr. Matjaž ŠRAML, univ.dipl.inž. str. Maribor, september 2012

Alternativni pogon plovil-greenline 33 Stran II ZAHVALA Zahvaljujem se mentorju izr. prof. dr. Matjaţu Šramlu za pomoč in vodenje pri izdelavi projektne naloge. Prav tako se zahvaljujem podjetju Seaway za strokovno pomoč. Posebna zahvala velja druţini, ki so mi omogočili študij.

Alternativni pogon plovil-greenline 33 Stran III ALTERNATIVNI POGON PLOVIL - PRIMER GREENLINE 33 Ključne besede: alternativni pogon, alternativni viri, Greenline 33 Povzetek Projektna naloga obravnava alternativne pogone plovil ter njihov vpliv na okolje. Predstavljen je razvoj pogonskih sistemov in vpliv izpušnih plinov na okolje. Podrobneje so opisane vrste alternativnega pogona pri plovilih in njihov princip delovanja, osredotočili smo se tudi na vire napajanja, ki omogočajo alternativni pogon. Predstavili smo pa tudi razvoj prve hibridne jahte na svetu, Greenline 33.

Alternativni pogon plovil-greenline 33 Stran IV THE ALTERNATIVE DRIVE OF VESSEL FOR EXAMPLE GREENLINE 33 Key words: alternative drive of vessel, alternative sources, Greenline 33 Abstract Project assignment is based on the alternative drive of the vessel and there impact on the environment. Presented is the development of drive systems and the impact of exhaust gases on the environment. More detailed are described the types of alternative drive by the vessel and there principle of working. We have focused on the sources of power which are enabling the alternative drive. We also presented the development of the first hybrid yacht at the world it's named Greenline 33.

Alternativni pogon plovil-greenline 33 Stran V VSEBINA 1 UVOD... 1 1.1 PROBLEM IN PREDMET RAZISKAVE... 1 1.2 NAMEN IN CILJ RAZISKAVE... 1 1.3 METODE DELA... 1 1.4 STRUKTURA DELA... 2 2 RAZVOJ POGONSKEGA SISTEMA IN IZPUŠNI PLINI... 3 2.1 POGONSKI SISTEM... 3 2.2 IZPUŠNI PLINI PLOVIL... 4 3 ALTERNATIVNI POGON... 5 3.1 AKUMULATORSKO-ELEKTRIČNI POGONSKI SISTEM... 5 3.2 HIBRIDNI POGONSKI SISTEM... 6 3.2.1 Dizelsko-električni pogon... 7 3.2.2 Zaporedni hibrid (serijski hibrid)... 7 3.2.3 Vzporedni hibrid (paralelni hibrid)... 8 3.3 PREDNOSTI IN SLABOSTI HIBRIDNEGA POGONA... 9 4 ALTERNATIVNI VIRI NAPAJANJA... 11 4.1 SONČNE CELICE... 11 4.2 VETRNI GENERATOR... 13 4.3 GORIVNE CELICE... 14 5 RAZVOJ HIBRIDNE JAHTE GREENLINE (2007-2013)... 15 5.1 SPECIFIKACIJE... 15 5.2 ENERGETIKA... 19 5.3 DELOVANJE HIBRIDNEGA SISTEMA... 21 6 ZAKLJUČEK... 25 7 VIRI IN LITERATURA... 27 8 PRILOGE... 29

Alternativni pogon plovil-greenline 33 Stran VI 8.1 SEZNAM SLIK... 29 8.2 SEZNAM GRAFOV... 30 8.3 SEZNAM TABEL... 30 8.4 SEZNAM PRILOG... 30 8.5 NASLOV ŠTUDENTA... 30 8.6 KRATEK ŢIVLJENJEPIS... 31

Alternativni pogon plovil-greenline 33 Stran VII UPORABLJENI SIMBOLI NO x dušikovi oksidi NO dušikov oksid NO 2 dušikov dioksid CO ogljikov oksid Ah - ampere-hour (amper-ura) (kapaciteta akumulatorja) V volt (električna napetost) W watt (moč) HP (KM) horsepower (konjska moč) RPM - revolutions per minute (obrati na minuto) em/g električni motor/ generator kg - kilogram m- meter L- liter km/h kilometer na uro LiPo - lithium-ion polymer batteries (litij-ionska polimerna baterija) L MAX - maximum length (maksimalna dolţina) L H - lenght of hull (dolţina trupa) L WL - lenght of waterline (dolţina vodne gladine) B MAX - maximum beam (maksimalna širina) B H - beam of hull (širina trupa) B WL - beam of waterline (širina vodne gladine) D MAX - maximum depth (maksimalna globina) D L/WL - midship depth (globina na sredini jahte) T MAX - maximum draught (maksimalni ugrez)

Alternativni pogon plovil-greenline 33 Stran 1 1 UVOD 1.1 Problem in predmet raziskave V današnjem svetu se daje velik pomen skrbi za okolje, izjema ni niti navtika. Da bi se zmanjšali izpušni plini, ter poraba fosilnih goriv, je podjetje Seaway kot odgovor na nastalo problematiko izdelalo plovilo Greenline 33. Omenjeno plovilo bi se ponašalo z povečanjem udobja, predvsem pa bi se zniţali stroški uporabe, ter močno bi se zmanjšale emisije ogljika med plovbo. Predmet in problem raziskave se nanašata na dva objekta raziskave to pa sta: motorna plovila in alternativni viri pogona. 1.2 Namen in cilj raziskave Namen projektne naloge je predstaviti razvoj alternativnega pogona plovil, ki je vse bolj v uporabi. Pri tem se bom osredotočila na pogon motornih čolnov do deset metrov. Opisane bodo teoretične značilnosti akumulatorsko-električnega pogona kot tudi hibridnega pogona. Kot primer pa sem se obrnila na slovensko podjetje Seaway, ki je prvo podjetje katero se je lotilo izdelave jahte s hibridnim pogonom. Cilj raziskave pa je ugotovi kakšne so prednosti alternativnih pogonov, če le ti proizvajajo manj emisij in če je to smotrno uporabljati tudi v navtiki. 1.3 Metode dela Pri izdelavi naloge bom uporabila teoretično metodo in sicer deskriptivno metodo,kjer sem pregledala javno dostopno literaturo, tako domačo kot tujo ter zbrala informacije.

Alternativni pogon plovil-greenline 33 Stran 2 1.4 Struktura dela Projektna naloga Alternativni pogon plovil-primer Greenline 33 je razdeljena v šest medsebojnih delov. V Uvodu so predstavljeni problem, predmet in objekt raziskovanja, podan je namen in cilj raziskave, opisana je tudi struktura dela. V drugem delu z naslovom Razvoj pogonskega sistema in izpušni plini je prikazan razvoj vodnega prometa in kako se je razvijal pogonski sistem, ki je ključen za delovanje plovila. Ta del zajema tudi izpušne pline, ki nastajajo pri delovanju plovila. V tretjem delu, ki ima naslov Alternativni pogoni so podani tipi alternativnega pogona, podrobneje so prikazane vrste hibridnega pogona ter prednosti in slabosti tega. Četrti del projektne naloge, Alternativni viri napajanja predstavlja vire, ki dodatno proizvajajo električno energijo na plovilu in tako omogočajo ekološko čisti pogon. To so sončne celice, vetrni generator in gorivne celice. V predzadnjem, petem delu z naslovom Razvoj hibridne jahte Greenline 33 (2007-2013) so podani splošni podatki o jahti, energetika, podani so tudi načini delovanja jahte. Zadnji del, Sklep vsebuje objektivno oceno rezultatov, ki so povezani s problemom raziskovanja, zastavljenim v uvodu.

Alternativni pogon plovil-greenline 33 Stran 3 2 RAZVOJ POGONSKEGA SISTEMA IN IZPUŠNI PLINI V tem poglavju je opisan razvoj pogonskega sistema, vse od prvih začetkov pa do danes, kjer v ospredje prihajajo alternativni pogoni. Ti so v današnjem času pomembni precej zaradi izpušnih plinov, ki se sproščajo kot posledica izgorevanja goriv. 2.1 Pogonski sistem Verjetno sodi prevoz med najstarejše oblike človekove dejavnosti. Uradno naj bi obstajale prve oblike transporta ţe pred vsaj 10.000 leti ni pa izključeno, da so jih poznali ţe prej. Najstarejše najdbe, ki bi jih lahko opisali kot prevozna sredstva, so bili najpreprostejši, grobi čolni iz pradavnine; pred pribliţno 20.000 leti je človek ţe toliko napredoval, da si je znal izdolbsti kanu (Velika ilustrirana enciklopedija: Stroji, 1982). Pred pribliţno 7000 leti pa so se začele pojavljati prve ladje z dolgimi, pritrjenimi vesli in z dvema dolgima vesloma za krmarjenje. Med najbolj napredne narode takratnega časa lahko prištevamo Feničane in Egipčane. Čez nekaj časa so si oblike trupa in jadrovja trgovskih ladij v Evropi postajale čedalje bolj podobne. Vse to je pripeljalo do iznajdbe ladijskega vijaka, ki ga zasledimo šele okrog leta 1840, ostaja pa vprašanje kdo je lastnik patenta. Pri tem pa ne smemo pozabiti, da prve predloge o Arhimedovi vijačnici zasledimo ţe v 18. stoletju (Šraml, 2009). 19. stoletje je zaznamoval razvoj parnega stroja, deluje, tako da iz generatorja pridobljeno paro vodimo v motor. Za premagovanje odporov poti iz generatorjev do motorja para porablja 3-10 % svoje energije (Friščić, 2004). V dvajsetih letih dvajsetega stoletja se je uveljavil dizelski motor in s tem motorji z notranjim izgorevanjem. Prednost teh motorjev je velika ekonomičnost, mala specifična masa, kompaktnost gradnje, takojšnja pripravljenost za delo po zagonu, uporabljajo gorivo velike energetske vrednosti, ter porabi gorivo samo takrat ko delajo. Slabosti motorjev z notranjim izgorevanjem pa so odvisnost od kvalitete goriva, nesamostojni pričetek dela, majhna moţnost preobremenitve,

Alternativni pogon plovil-greenline 33 Stran 4 kompleksna konstrukcija, ter neugodne ekološke karakteristike. V današnjem času pa se začnejo pojavljati alternativni pogoni kot sta električni in hibridni pogonski sistem, vendar pa nam zgodovina navaja podatek, da so ţe leta 1936 uvrstili v plovbo tovorno ladjo Wuppertal, ki je prva imela dizel-električni pogon (Šraml, 2009). 2.2 Izpušni plini plovil Izpušni plini, ki jih proizvajajo motorji z notranjim izgorevanjem, so neprijetni po svojem vonju, istočasno pa so tudi zelo škodljivi. Pri zgorevanju ogljikovodikov, ki so osnovna sestavina goriv, proizvedenih iz nafte, nastajajo številne zdravju škodljive spojine. Kot posledica nepopolnega zgorevanja nastajajo nezgoreti ogljikovodiki, ki so strupeni. Zaradi visokih temperatur v zgorevalnem prostoru nastajajo dušikovi oksidi (NOx). Dušik oksidira v dušikov monoksid (NO), ki povzroča obolenja dihal. Dušikov monoksid oksidira dalje v dušikov dioksid (NO 2 ), ki sodeluje pri nastanku ozona, ki nas v atmosferi varuje pred UV-ţarki, v atmosferi pa povzroča razdraţenje dihal. Njegov nastanek je posledica fotokemičnih reakcij med dušikovimi oksidi in ogljikovodiki. V atmosfero se sprošča tudi strupen plin ogljikov monoksid (CO). Ta je nevaren predvsem v zaprtih prostorih. Pri dizelskih motorjih, ki so v plovilih v večini, predstavljajo poseben problem prašni delci (Meden, Tehnika: Čisti izpušni plini na plovilih). Zaradi vse večjega onesnaţevanja so bile uvedene stroţje mejne vrednosti za emisije dušikovih oksidov, ogljikovodikov in trdnih delcev v izpušnih plinih. Za motorje na kompresijski vţig so te mejne vrednosti določene na podlagi standardov ameriške agencije za varovanje okolja, ki veljajo za dizelske motorje pomorskih plovil za rekreacijo. Za motorje na prisilni vţig so mejne vrednosti določene na podlagi emisijskih standardov ameriške agencije za varovanje okolja, ki veljajo za nove necestne motorje na prisilni vţig, opremo in plovila. V skladu s tem pristopom so mejne vrednosti določene na ravni, ki odraţa tehnični razvoj čistejših tehnologij motorjev plovil in omogoča napredek pri usklajevanju mejnih vrednosti emisij izpušnih plinov na svetovni ravni. Mejne vrednosti za CO so nekoliko omiljene, kar je kompromis za dosego znatnega zmanjšanja drugih onesnaţeval zraka in sorazmernih stroškov usklajevanja za industrijo. Ta omilitev ne ogroţa varnosti (Direktiva 2003/44/ES, 2003).

Alternativni pogon plovil-greenline 33 Stran 5 3 ALTERNATIVNI POGON Alternativni pogoni niso samo modna muha. Mnogi pravijo, da bodo v bliţnji prihodnosti imeli pomembno mesto. Ne le v avtomobilih, vse bolj se selijo tudi v počitniška plovila. Posebno pozornost pa trenutno vzbujajo plovila na alternativne pogone ali kombinacijo "klasičnih" dizelskih oziroma bencinskih motorjev v kombinaciji z elektromotorjem. V Sloveniji je še najdlje šel projekt bratov Jakopin, Seawayev Greenline 33, ki bo v nadaljevanju tudi opisan. Ekološke zahteve v ospredje vse bolj izpostavljajo prednosti električnega pogona, saj je izpustov v vodo manj ali nič, pogon je tišji, večje so manevrske sposobnosti plovil (Lenič, 2010). 3.1 Akumulatorsko-električni pogonski sistem Značilnost te vrste pogona je, da uporablja za pogon izključno električno napetost iz akumulatorjev, katere polni bodisi klasično iz omreţne napetosti na obali ali pa s pomočjo alternativnih (ekološko čistih) izvorov električne energije. Tu bomo zanemarili dejstvo, da je skoraj vedno moţno uporabiti tudi kakšen manjši generator za polnjenje akumulatorjev. Čisti električni pogon je lahko alternativni občasni pogon običajnih plovil ali pa kot trajni pogon za posebna plovila v notranjih vodah (jezera, reke). Osnovna slabost in omejitev je danes še v zmogljivosti akumulatorjev. Na manjših ribiških ali podobnih čolnih zadošča ţe avtomobilski akumulator, na večjih jezerskih in počitniških plovilih pa potrebujemo niz akumulatorjev, ki omogočajo skoraj celodnevno obratovanje in nabiranje sveţih moči v nočnih urah. Ker pa vemo, da napreduje razvoj akumulatorjev izjemno hitro - v laboratorijih so ţe razvili akumulatorje, ki imajo 8-krat boljše tehnične lastnosti kot sedanji vrhunski litijevi ali podobni akumulatorji - je samo vprašanje časa, kdaj jih bomo videli na prodajnih policah. Verjetno se bo to zgodilo vzporedno z ekspanzijo električnih avtomobilov, po vsej verjetnosti nekje med leti 2011 in 2014.

Alternativni pogon plovil-greenline 33 Stran 6 Razvoj akumulatorjev pa ne gre samo v smeri povečevanje njihovih zmogljivosti (večje število Ah), ampak tudi v smeri povečevanja sposobnosti hitrega polnjenja v nekaj minutah, hkrati s tem pa tudi sposobnosti, da lahko v kratkem času oddajo veliko moč. Seveda vsi pričakujejo tudi, da bo njihova ţivljenjska doba zelo dolga in se ne bi končala nekje pri 1.000 ciklih (Peteh, Električni pogon plovil). 3.2 Hibridni pogonski sistem Hibridno plovilo lahko doseţe pogon z uporabo goriva, ki je vir energije (npr. dizelski motor) ali preko shranjenega vira energije (npr. akumulator in elektromotor) (What is a hybrid?). Hibridni pogoni so se sprva začeli pojavljati zaradi dveh razlogov. Prvi je bil ta, da so z električnim pogonom dosegali večje navore za namen premikanja večjih plovil in boljših manevrskih sposobnosti (trajekti). Drugi razlog se je začel uveljavljati pri plovilih za prosti čas, in sicer potreba, da se veliki pogonski dizelski motor, ki običajno zaseda mesto nekje v sredini plovila in omejuje projektantske ideje glede notranjosti, premakne nekam drugam, v bolj odročen del plovila, za pogon pa se nameni majhen in zmogljiv električni motor. V zadnjem času ima hibridni koncept tudi ekološko funkcijo, saj je za električni pogon potrebno manj bazične moči, poraba goriva je vsaj za tretjino manjša, ob kombinaciji z alternativnimi viri pa celo več. Pri tej vrsti pogona gre za to, da ločen motor z notranjim izgorevanjem poganja generator kot izvor električne energije, ki potem poganja elektromotor. Ta ideja sploh ni mlada, ampak sega ţe v leta v začetku tega stoletja, vendar se zaradi hitrega razvoja bencinskih in dizelskih motorjev nikoli ni tako razvila, da bi izdelki postali konkurenčni bodisi zaradi cene, preprostosti uporabe ali česa drugega (Električni pogon plovil).

Alternativni pogon plovil-greenline 33 Stran 7 Slika 3.1: Osnovni+hibrid Vir: http://www.hybrid-marine.co.uk/10.html (sneto dne: 6.6.2012) 3.2.1 Dizelsko-električni pogon Motor (bencinski ali dizelski) je priključen neposredno na električni generator. Iz tega sledi, da moč v sistem prenese električna pogonska gred preko motornih krmilnikov in električnega motorja (slika 3.2). Ta tehnologija pa je tudi uporabljena v dizelsko/električnih vlakih in številnih velikih ladjah. Stroga opredelitev poudarja, da to ni hibrid saj nima nobenih virov shranjene električne energije (What is a hybrid?). Slika 3.2: Dizelsko-električni pogon Vir: http://www.hybrid-marine.co.uk/10.html (sneto dne: 6.6.2012) 3.2.2 Zaporedni hibrid (serijski hibrid) Serijski hibrid deluje podobno kot dizelsko-električni pogon (slika 3.3), vendar pa tu ni mehanske povezave med motorjem in pogonsko gredjo. Vendar pa je akumulator vseeno povezan z električnim zbiralnikom energije. V tem sistemu se motor lahko ustavi in

Alternativni pogon plovil-greenline 33 Stran 8 namesto tega uporablja shranjeno energijo iz akumulatorja. Z večjimi akumulatorji je moţno dalj časa uporabljati električni pogon, kar pomeni da ni potrebno dodatne pomoči generatorja (What is a hybrid?). Slika 3.3: Serijski hibrid Vir: http://www.hybrid-marine.co.uk/10.html (sneto dne: 6.6.2012) Glede na prikazano sliko zgoraj, lahko razberemo da gre za zaporedni hibridni pogon. Pri tem pogonu se bodo pojavljale izgube v električnem generatorju, akumulatorju, krmilniku motorja in samem motorju. Če se še vedno dovaja ista moč na gredi, to posredno pomeni da mora motor imeti vsaj 100 konjskih moči, da nadomesti nastale izgube. Ker morajo generator, krmilnik motorja in motor v celoti posredovati 100 konjskih moči, jih to naredi precej drage. Iz zgornjega pravila je razvidno, da motor pri polni moči deluje relativno z visokim izkoristkom, kar pomeni da hibridni sistem ne more zagotoviti izboljšav glede tega. Da bi dobili enako operacijsko moč je potrebno povečati električne komponente, da te delujejo pri največji moči motorja, kar pa hibridnemu sistemu ne daje nobene prednosti. Pri vse tem so stroški zelo visoki kar pojasnjuje, zakaj je lahko zaporedni hibridni pogon tako zelo drag (What is a hybrid?). 3.2.3 Vzporedni hibrid (paralelni hibrid) Vzporedni hibrid (slika 3.4) ohranja mehansko povezavo med motorjem in pogonsko gredjo. Kot samo ime pove elektromotor deluje na pogonsko gred vzporedno z pomočjo motorja. Deljiva moč mehanske naprave, omogoča prenos moči med notranjimi povezavami. Propeler lahko deluje neposredno s pomočjo motorja ali elektromotorja ali pa

Alternativni pogon plovil-greenline 33 Stran 9 sta ta dva zdruţena in deluje na principu obeh. Prav tako je lahko propeler izključen in deluje kot samostojna funkcija generatorja. Pri ponovnem zagonu je motor izklopljen (What is a hybrid?). Slika 3.4: Paralelni hibrid Vir: http://www.hybrid-marine.co.uk/10.html (sneto dne: 6.6.2012) V vzporednem hibridnem sistemu sta lahko funkciji motorja in generatorja zdruţena kot celota kar pomeni, da varčujeta z energijo in stroški. Električni pogonski deli so namenjeni zagotavljanju moči in sicer tam kjer se pričakuje največ koristi od njih to je pri nizki do srednji potovalni hitrosti. Največja moč se proizvaja neposredno iz motorja, kar pomeni da hibrid v tem procesu ni vključen. Vzporedni hibrid tako da večjo učinkovitost pri večji moči v primerjavi z zaporednim (serijskim) hibridom (What is a hybrid?). Vzporedni hibrid je dejansko tudi bolj zanesljiv kot serijski hibridni pogon. Če je na primer elektronska komponenta v okvari lahko onemogoči serijski hibridni pogon. Če pa je vzporedni hibrid v okvari motor naprej zagotavlja poganjanje sistema na običajen način. Ker so električne komponente pri vzporednem hibridu manjše in laţje, je lahko omenjen hibrid precej cenejši kot serijski hibridni pogon. Tako se paralelni hibridni pogon uporablja v navtiki, serijski pa bolj v avtomobilski industriji (What is a hybrid?). 3.3 Prednosti in slabosti hibridnega pogona Vse ima svoje prednosti in slabosti prav tako je tudi pri hibridnem pogonu. Kot prednosti hibridnega pogona bi lahko izpostavili, da je skupna teţa agregata in elektromotorja laţja od klasičnega motornega pogona tudi za polovico, da z omenjenim hibridom lahko prihranimo tudi do 40% manj goriva kot sicer. Tudi sama odzivnost plovila je precej boljša, saj omogoča izjemne manevrske sposobnosti pri manjših hitrostih in kar je

Alternativni pogon plovil-greenline 33 Stran 10 presenetljivo celo na mestu, na plovilu pa je tudi bistveno manj vibracij. Pogon ima tudi do 300 % večji navor na vijaku pri nizkih vrtljajih kot pri klasičnem motorju. Zaradi tega so potrebne niţje moči. Agregata zaradi večje odmaknjenosti povzročata manj hrupa, tudi pospeški so znatno boljši (Električni pogon plovil). Slabosti je bistveno manj kot prednosti. Kot slabost bi lahko izpostavili omejeno število ciklusov polnjenja akumulatorja in ko enkrat preseţemo ta ciklus, lahko akumulator zavrţemo.

Alternativni pogon plovil-greenline 33 Stran 11 4 ALTERNATIVNI VIRI NAPAJANJA Najpomembnejše tehnične lastnosti vira energije so zaloga, moč, masa, prostornina, izkoristek, ekološki vpliv, vzdrţljivost in odzivnost. Za uveljavitev v industrijski uporabi in kasneje v vsakdanjem ţivljenju pa so pomembni tudi kriteriji kot so cena, enostavnost uporabe, razširjenost tehnologije in seveda stanje razvoja konkurenčnih tehnologij (Lampič, 2006). 4.1 Sončne celice Bilo je ţe skoraj 20 let nazaj, ko so se začeli na plovilih pojavljati prvi zbiralniki sončne energije in jo pretvarjali v električno energijo (fotovoltaika), ali po domače: sončne celice. Sončne celice se v navtiki uporabljajo za vzdrţevanje in polnjenje akumulatorjev. Solarni moduli pretvarjajo na plovilih sončno energijo v električno. Sončne celice na plovilih so idealna rešitev za vzdrţevanje električne napolnjenosti akumulatorjev. S tem se akumulatorjem bistveno podaljša ţivljenjska doba (Velog). Moč, ki jo sončna svetloba proizvajajo, je odvisna od intenzitete in valovne dolţine vpadne svetlobe, velikosti njihove površine, naklona proti vpadni poti svetlobe in izkoristka energijske pretvorbe. Večina tehnologij sončnih celic temelji na polprevodniških elementih iz silicija. Amorfni silicij ima izkoristek do 8 %, medtem ko imajo celice, narejene iz mono- ali polikristalnega silicija, okoli 16-odstotni izkoristek. Za proizvodnjo polprevodniških elementov iz silicija porabimo pribliţno toliko energije, kot jo sončne celice proizvedejo v nekaj letih, oziroma desetih odstotkih svoje ţivljenjske dobe. V zadnjih letih se v razvoju uveljavljajo tudi organski materiali, ki obetajo pocenitev in razširitev tehnologije. Izkoristek pretvorbe svetlobne energije v električno, je v običajnih silicijevih sončnih celicah okoli deset odstoten, kar pomeni, da lahko s kvadratnim metrom površine v sončnem vremenu proizvedemo pribliţno 100 W električne moči. V večini primerov sončne celice

Alternativni pogon plovil-greenline 33 Stran 12 same po sebi ne zadostijo energijskih potreb vozila, lahko pa kot vir ekološko neoporečne in poceni energije postanejo koristen dodatek (Lampič, 2006). Solarne celice pretvarjajo sončno energijo v električno, dokler je na razpolago sončna svetloba, torej tudi takrat, ko je vreme oblačno. Intenzivnost tvorbe električne energije pa je odvisna tudi od sončnega obsevanja. Sončne celice delujejo ne le poleti, ampak tudi pozimi. Več med seboj povezanih sončnih celic sestavlja solarni modul. Njihova značilnost je modularnost, torej jih je mogoče povezovati in tako graditi v večje solarne sisteme. Pri zaporednem povezovanju modulov večamo napetost, medtem ko pri vzporednem povezovanju povečujemo njihovo izhodno moč. Najpomembnejša podatka pri solarnem modulu sta njegova moč in električni tok, katerega je sposoben oddajati. Podatek velja za največji tok pri polnem sončnem sevanju in optimalni postavitvi glede na kot, pod katerim je modul izpostavljen soncu. Na izhodno moč solarnih modulov vpliva tudi temperatura solarnih celic, katera je opredeljena na 25 stopinj Celzija. Pri vsakem dvigu temperature za 5 stopinj se zmanjša moč solarnega modula za okoli 2,5 %. Pri izbiri zmogljivosti solarnega modula moramo poznati skupno moč naprav, katerih porabo ţelimo nadomestiti, njihov čas delovanja in povprečno dnevno sončno sevanje. Po povzetku podatkov iz Agencije Republike Slovenije za okolje, ima Portoroţ 6,6 ur sončnega sevanja dnevno. Moč porabnikov je izraţena v vatih (W). Najdemo jo na napisni ploščici ali v navodilih za uporabo. Pozorni moramo biti na porabnike z velikim zagonskim tokom, saj nam ga le-ti lahko preseţejo do sedemkratne vrednosti glede na nazivni tok (Zupan). Slika 4.1: Sončne celice na jahti Greenline 33 Vir: http://www.greenlinehybrid.com/index.php?id=multimedia&sid=gallery&ssid=13 (sneto dne: 15.2.2012)

Alternativni pogon plovil-greenline 33 Stran 13 4.2 Vetrni generator Vetrna energija sluţi v navtiki kot dopolnilni vir elektrike. Izkoriščajo jo za vzdrţevanje in polnjenje akumulatorjev ter baterij. Pogosto je izraba vetrne energije zdruţena v hibridni sistem z izrabo sončne energije. Izraba vetrne in sončne energije v navtiki se idealno dopolnjujeta. Vetrna energija kor vir elektrike postaja tudi v Evropi čedalje bolj pomembna. V nekaterih drţavah Evropske Unije izraba energije vetra prevladuje pred izrabo solarne energije v zadnjih letih. Vetrna energija v Sloveniji in njena uporaba za proizvodnjo elektrike zaostaja za evropskimi trendi. Vetrni generatorji (slika 4.2) so namenjeni samostojnim sistemom, ki niso vključeni v javno električno omreţje in uporabljajo se za izrabo vetrne energije z vetrnicami, ki so instalirane na zemlji, strehi ali na plovilih. Energija vetra za proizvodnjo elektrike je komplementarna izrabi sončne energije, ta ţene vetrne turbine tudi v slabem vremenu in ponoči, takrat ko sončne energije ne moremo izkoriščati. Govorimo o hibridnih sistemih solar - veter. Na plovilih so vetrni generatorji večinoma namenjeni vzdrţevanju in polnjenju akumulatorjev in baterij. Navadno so vetrnice za pridobivanje energije v navtiki zdruţene v hibridni sistem s sončnimi celicami za zagotavljanje električne energije na plovilih. (Velog) Slika 4.2: Vetrni generator Vir: http://www.akumulator.si/index.aspx?source=katalog&kategorija=22&nadgrupa=s10&gru pa=s10%2001&id=s10%2000%2004%20bm (sneto dne: 3.9.2012)

Alternativni pogon plovil-greenline 33 Stran 14 4.3 Gorivne celice Gorivne celice proizvajajo elektriko brez šuma, polnijo akumulatorje in baterije. Gorivne celice pretvarjajo na osnovi elektrokemičnih reakcij izbrane tvarine v električno energijo. V navtiki so v uporabi gorivne celice Efoy, katere uporabljajo za kemično pretvorbo metanol. Vse bolj se uveljavljajo kot dopolnilo solarnim sistemom. (Velog) Metanolna gorivna celica za gorivo uporablja čisti metanol, ki je pomešan s paro in se dovaja neposredno v anodo gorivne celice. Delovanje te je prikazano na spodnji sliki 4.3. Za te gorivne celice niso značilni problemi shranjevanja goriva, saj ima metanol višjo specifično teţo kot vodik. Metanol je primernejši za transport in shranjevanju na javnih mestih, saj ga je mogoče skladiščiti v tekočem agregatnem stanju. Tehnologija metanolnih gorivnih celic je v primerjavi s tehnologijo vodikovih gorivnih celic še relativno nova. (Šuper, 2008) Slika 4.3: Delovanje metanolne gorivne celice Vir: Šuper, D. (2008). Tehnologija gorivnih celic

Alternativni pogon plovil-greenline 33 Stran 15 5 RAZVOJ HIBRIDNE JAHTE GREENLINE (2007-2013) Osnovni namen operacije je razviti motorno jahto, ki se bo lahko s svojimi lastnostmi uspešno kosala z vsemi izzivi današnjega sveta, kot so: vse višje cene nafte, globalno ogrevanje, pomanjkanje fosilnih goriv, finančna kriza, ekološka naravnanost kupcev. Cilj operacije je tako razviti prvo hibridno motorno jahto na svetu, ki je hkrati tudi končni izdelek projekta (končna izdelka sta še inovativni trup in električni sistem). Operacija rešuje problematiko okoljskega onesnaţevanja, energetske neodvisnosti in cene tovrstnih motornih jaht (Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo). Začetek projekta je bil 23.10.2008, predviden zaključek pa 30.11.2009. Projekt je delno financiran iz sredstev Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007-2013. Vrednost celotnega projekta znaša 503.300,00, medtem ko je vrednost sofinanciranja 300.000,00 (Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo). 5.1 Specifikacije Greenline 33 je 9,99 m dolga jahta v katero je vgrajen VW Marine TDI 75-5 dizelski motor, ki omogoča voţnjo z največjo hitrostjo 10 vozlov. Pri 7 vozlih hitrosti opravimo ţe 700 navtičnih milj. Emisje CO 2 pri tej hitrosti so 15g/navtično miljo. Dizelski motor VW Marine 165-5 pa nam omogoča maksimalno hitrost 15 vozlov, vendar pa se je na testu izkazalo, da je največja hitrost, ki so jo dosegli 13,1 vozla (24,2 km/h). Ostale hitrosti z motorjem so prikazane v spodniji tabeli (tabela 5.1) (Meden, 2012).

Alternativni pogon plovil-greenline 33 Stran 16 Tabela 5.1: Hitrost plovbe Vir: http://www.revijakapital.com/navtika/clanki.php?idclanka=1808 (sneto dne: 7.5.2012) Spodaj sta prikazana tudi grafa, ki prakazujeta porabo goriva v litrih na navtično miljo in porabo goriva v litrih na plovno sezono. Iz grafa 5-1 je razvidno, da Greenline 33 porabi ¾ manj goriva kot gliser enake dolţine z dvojnim dizelskim motorjem. Tako Greenline 33 pri hitrosti 7 vozlov porabi le 0,55 l/morsko miljo oziroma 0,29 l/km. V prilogi 1 pa je dodana tudi shema, ki prikazuje kako je speljan sistem za gorivo. Graf 5-1: Primerjava porabe goriva v litrih na navtično miljo: Greenline 33 pri dizelskem pogonu (hitrost 7 vozlov) proti gliserju enake dolţine z dvojnim dizelskim motorjem (hitrost 15 vozlov) Vir: Seaway

Alternativni pogon plovil-greenline 33 Stran 17 Tekom plovne sezone (graf 5-2) bo Greenline 33 porabil enko količino goriva, enaka bo tudi količina izpušnih plinov kot pri jadrnica iste dolţine, v primerjavi z gliserjem enake dolţine z dvema dizelskima motorjema pa bo količina obeh vrednosti kar 10 krat večja. Graf 5-2: Primerjava poraba goriva v litrih in emisije CO2 v gramih na plovno sezono (35 plovnih dni): jadrnica 33 čevljev z dizelskim motorjem proti Greenline 33 Hibrid proti gliserju 33 čevljev z dvema dizelskima motorjema Vir: Seaway Opravljena je bila tudi plovba s pogonom na elektromotor, ta doseţe hitrost do 6 vozlov. Najbolj optimalno plovbo omogoča pri 7,7 km/h oziroma 4,2 vozla in porabi okoli 60 amperov. To pomeni, da motor takrat deluje z nekaj manj kot tremi kilovati moči in zaloge električne energije so zadoščale za slabe štiri ure, v katerih bi prepluli pribliţno 29,6 km/h oziroma 16 navtičnih milj daleč (Meden, 2012).

Alternativni pogon plovil-greenline 33 Stran 18 V nadaljevanju so predstavljeni še ostali podatki jahte Greenline 33, nekatere osnovni podatki pa so prikazani tudi v prilogi 2. Tabela 5.2: Osnovni podatki Greenline 33 PARAMETER SIMBOL ENOTA VREDNOST Dolţina Maksimalna dolţina L MAX m 9,99 Dolţina trupa L H m 9,99 Dolţina vodne gladine L WL m 9,85 Širina Maksimalna širina B MAX m 3,49 Širina trupa B H m 3,47 Širina vodne gladine B WL m 3,07 Globina Maksimalna globina Globina na sredini jahte D MAX m 2,02 D LWL/2 m 1,86 Ugrez Maksimalni ugrez T MAX m 0,750 Motor Število motorjev Model Največja moč motorja 1 VW SDI 75-5 KW(HP) 55(75)

Alternativni pogon plovil-greenline 33 Stran 19 Največja hitrost motorja Zmogljivost Največja konstrukcijsko določena hitrost (naloţeno plovilo) Akumulator RPM (obrati na minuto) 3600 kts(km/h) 15(27,78) Hibrid (LiPo) Ah(V) 240(48) Motor (svinčeni) Rezervoar Rezervoar za gorivo Rezervoar za vodo Certifikat Kategorija namembnosti Ah(V) 100(12) Ah(V) 120(12) l 400 l 300 B»Offshore«Vir: http://www.seawaygroup.eu/videoupload/gl33%20-owners%20manual%20- %2006-04-2011_01.pdf (sneto dne: 3.9.2012) 5.2 Energetika V trupu Superdisplacement TM, ki porabi manj goriva ter posledično skrbi za majše izpuste CO 2 se skriva Volkswagnov turbodizelski agregat VW Marine 165 TDI (slika 5.2 levo) moči 121 kw. Omeniti je potrebno, da je ta motor opcijski in da je v standardni verziji vgrajen VW Marine TDI 75-5(slika 5.2 desno) s 55 kw moči, ki omogoča hitrost preko 10 vozlov in doseg 700 navtičnih milj pri hitrosti 7 vozlov (kapaciteta goriva 400 l, 10%

Alternativni pogon plovil-greenline 33 Stran 20 rezerva). Je tih, brez vibracij in zelo zanesljiv. Danes je to verjetno najbolj razširjen in čist sodoben dizelski motor na trgu. (Seaway, 2012) Slika 5.1: Levo: Dizelski motor SDI 165-5, desno: Dizelski motor SDI 75-5 Vir: http://www.seawaygroup.eu/videoupload/gl33%20-owners%20manual%20- %2006-04-2011_01.pdf (sneto dne: 3.9.2012) Na odprtem morju in v zalivih, kjer ni na voljo 220-voltnega stabilnega omreţja, predstavlja dizelski motor osnovni vir energije za pogon plovila in posredno vseh agregatov na njem. Ta motor poganja plovilo in električni generator moči 7 kw, ki polni akumulatorje s kapaciteto kar 240 Ah pri 48 V napetosti. Uskladiščene energije je torej ob polnih akumulatorjih toliko, kot da bi imeli 960 Ah v navadnih 12-voltnih akumulatorjih, kar je zares veliko. Električni generator, ki je proizvod slovenske Iskre Avtoelektrika, je povezan z akumulatorji in s pretvornikom, ki v vsakem trenutku nudi tok napetosti 230 V. Generator napaja akumulatorje pri voţnji z dizelskim motorjem ali ob mirovanju na sidrišču. Ta tehnična rešitev privarčuje denar, prostor in teţo. Deluje tudi kot električni motor s 5 kw moči in tako omogoča plovbo na električni pogon. Kapaciteta akumulatorjev zadošča za pribliţno štiri ure plovbe pri štirih vozlih, ob ugodnih sončnih razmerah in izklopljenih drugih porabnikih pa seveda še več, odvisno od tega, koliko energije v sistem sprotno dovajajo sončne celice. Celotnemu sistemu namreč nekaj električne energije dodajo sončne celice, ki pokrivajo celotno streho in ob optimalni jakosti in kotu sonca dajejo 1,2 kw električne moči. Ugotovitve, da ob visokem soncu in optimalnem kotu celic na strehi dobimo iz njih do 25 amperov električnega toka, ki bo pognal plovilo do hitrosti

Alternativni pogon plovil-greenline 33 Stran 21 2,4 vozla. Toliko lahko teoretično ob sončnem dnevu plujemo na direktni sončni pogon. Seveda se da na elektromotor pluti tudi hitreje, vse do 6 vozlov, vendar smo takrat ţe v energetskem deficitu. Električnemu sistemu je dodan še pretvornik, ki enosmerni električni tok spremni v izmeničnega z 220 voltov napetosti. To predstavlja dobro rešitev, saj lahko na plovilu uporabljamo električne naprave, tako kot v vsakdanjem ţivljenju. Največja prednost je uporaba navadnega hladilnika/zamrzovalnika, ki je bistveno cenejši od ladijskih. Teţav nimamo niti z uporabo televizorja, računalnika in še marsikatere naprave. Kljub prednostni uporabe električne energije, pa bi bilo bolje, če bi namesto električnega štedilnika, ki je eden največjih porabnikov električne energije v gospodinjstvu, namestili npr. plinski štedilnik. Zadostno energijo, ki jo potrebuje štedilnik, lahko tako zagotovimo le ob priključku v marini (Meden, TEST: Greenline 33 hybrid). Vsi viri napajanja so natančneje prikazani v prilogi 3. 5.3 Delovanje hibridnega sistema Greenline 33 ima moţnost delovanja samega pogona na dizelski ali električni način. Kadar ţelimo okolju prijazen način delovanja, izberemo električni pogon. Takrat moramo biti pozorni, da je ročica za motor v nevtralnem poloţaju, šele nato dvosmerno stikalo obrnemo na električni pogon. Naslednji korak, ki sledi je, da ključ, ki priţge dizelski motor obrnemo na ON, takrat pa tudi zasveti zelena lučka kot prikazuje spodnja slika (slika 5.3). Kadar pa ţelimo ugasniti ta način pogona najprej obrnemo dvosmerno kazalo v nevtralni poloţaj, zatem pa še ugasnemo dizelski motor, takrat pa se ugasne tudi zelena lučka (Seaway group). Sistem pri zagonu dizelskega pogona je enak kot v prej opisanem električnem pogonu. Razlika, ki se tu pojavi je povsem logična, tukaj moramo dvosmerno stikalo obrniti na dizelski način, takrat pa zasveti rumena lučka (slika 5.4). Kadar ta zasveti je edina stvar, ki jo še naredimo ta da zaţenemo motor (Seaway group).

Alternativni pogon plovil-greenline 33 Stran 22 Slika 5.2: Električni in dizelski način delovanja Vir: http://www.seawaygroup.eu/videoupload/gl33%20-owners%20manual%20- %2006-04-2011_01.pdf (sneto dne: 3.9.2012) V nadaljevanju je prikazanih pet načinov delovanja plovila Greenline 33 in sicer na način marina, električni pogon,.. Hibridna jahta Greenline 33 nam omogača pet različnih načinov plovbe oziroma pet načinov delovanja sistema: marina, električni pogon, dizelski pogon, na sidru in sidrno/napajlni način. Vsi ti načini so predstavljeni v nadaljevanju. Marina barka je priključena na omreţje 230 V izmeničnega električnega toka (slika 5.5.). Akumulatorji se polnijo, pretvornik pa daje do 3 kw izmeničnega električnega toka za oskrbo domačih električnih aparatov, kot so hladilnik, TV, idr. (Seaway, 2012) Slika 5.3: Priključek v marini Vir:http://www.greenlinehybrid.com/index.php?id=greenline_33&sid=technology&ssid=m odes-of-operation (sneto dne: 9.2.2012) Električni pogon kot prikazuje spodnja slika (slika 5.6) čoln poganja em/g, pri čemer uporablja do 7 kw električne moči. Ta način se uporablja pri vhodih in izhodih iz

Alternativni pogon plovil-greenline 33 Stran 23 pristanišča/marine oz. sidrišča ter kratkih izletih in je brez hrupa, dima izpušnih plinov in valov ter omogoča hitrost do 6 vozlov. Pri hitrosti 4 5 vozlov in polnih akumulatorjih lahko čoln doseţe razdalje do 20 morskih milj (Seaway, 2012). Slika 5.4: Električni pogon Vir:http://www.greenlinehybrid.com/index.php?id=greenline_33&sid=technology&ssid=m odes-of-operation (sneto dne: 9.2.2012) Dizelski pogon čoln poganja dizelski motor (slika 5.7), ki obenem vrti generator, ta pa polni akumulatorje z močjo od 100 do 50 V(5 kw), odvisno od vrtljajev dizelskega motorja. Akumulator se lahko napolni do 53,6 V, kar je dovolj energije za različne potrošnike le te (Seaway, 2012). Slika 5.5: Dizelski pogon Vir:http://www.greenlinehybrid.com/index.php?id=greenline_33&sid=technology&ssid=m odes-of-operation (sneto dne: 9.2.2012) Na sidru akumulatorji preko pretvornika oskrbujejo čoln z napetostjo 230 V izmeničnega električnega toka (slika 5.8), kar zadostuje za uporabo naprav, ki rabijo do 3 kw električne moči (Seaway, 2012).

Alternativni pogon plovil-greenline 33 Stran 24 Slika 5.6: Na sidru Vir:http://www.greenlinehybrid.com/index.php?id=greenline_33&sid=technology&ssid=m odes-of-operation (sneto dne: 9.2.2012) Kadar napetost akumulatorjev pade, vklopimo dizelski motor, ki vrti generator, ta pa polni akumulatorje z močjo do 5 kw (slika 5.9). Vijak je v mirovanju (menjalnik v nevtralnem poloţaju). To je sidrno/napajalni način (Seaway, 2012). Slika 5.7: Sidrno/napajlni način Vir:http://www.greenlinehybrid.com/index.php?id=greenline_33&sid=technology&ssid=m odes-of-operation (sneto dne: 9.2.2012)

Alternativni pogon plovil-greenline 33 Stran 25 6 ZAKLJUČEK Alternativni pogoni bodo v bliţnji prihodnosti zaznamovali tehnološki razvoj plovil. Vse bolj bodo v ospredje prihajala plovila na električni pogon, saj bodo le ta imela manj izpustov v vodo, pogon teh plovil pa bo znatno tišji. V projektni nalogi so zajete tudi pod vrste alternativnih pogonov in sicer akumulatorsko-električni pogon, hibridni pogonski sistem, ki ga lahko razvejamo potem na dizelsko-električni pogon, zaporedni in vzporedni hibrid. V projektni nalogi je bila predstavljena razlika med zaporednim oziroma serijskim hibridnim motorjem, ter zaporednim oziroma paralelnim hibridnim motorjem. Bistvena razlika med tema dvema motorjema pa je naslednja; pri zaporednem hibridnem motorju z notranjim izgorevanjem poganja motor le generator, ki z elektriko napaja akumulator ali neposredno pogonski elektromotor. O vzporednem hibridu pa smo govorili kadar je motorju z notranjim izgorevanjem pomagal le elektromotor. Omenjeni elektromotor lahko sluţi tudi kot generator pri zaviranju. V navtiki je od prej omenjenih hibridnih pogonov, torej vzporednega in zaporednega, najbolj pogost prav vzporedni hibridni pogon. In ravno ta pogon se uporablja pri plovilu, ki smo ga predstavili v projektni nalogi to je Greenline 33. Samo plovilo ima moţnost delovanja na dizelski ali električni način. Seveda je boljše in ko je le moţno uporabljamo električni način. Vendar pa tu naletimo na problem, saj je plovba ekološka samo za tisti kratek čas, ko plovilo pluje na energijo, ki jo dovaja iz akumulatorjev napolnjenih iz sončnih celic, je pa seveda to odvisno tudi od samega okolja, tu predvsem mislimo na moţnost osvetlitve, ter temperature sončnih panelov. Dejstvo je, da če ţelimo pluti dlje, moramo za delovanje uporabljati generator, saj imajo akumulatorji premalo kapaciteto, da bi lahko zadoščali za daljšo plovbo, ti akumulatorji imajo energije pribliţno za pet ur plovbe. Omenimo, da tudi ostale naprave kot so elektromotor, regulator polnjenja, propeler, regulator elektromotorja in ostali električni deli predstavljajo energetsko izgubo, ki pa jo s

Alternativni pogon plovil-greenline 33 Stran 26 pomočjo sončne energije teţko nadomestimo. Tudi sami akumulatorji nimajo dolge ţivljenjske dobe in predstavljajo velik obremenilni faktor za okolje. Sam projekt daje velik korak naprej k razvoju tehnologije ekološko naravnanih in energetskih rešitev in samo vprašanje časa je kdaj bo večina plovil opremljena z energetsko varčnimi motorji kot jo ima sedaj ta inovativna rešitev plovilo Greenline 33.

Alternativni pogon plovil-greenline 33 Stran 27 7 VIRI IN LITERATURA 1. Električni pogon plovil. Alaris. Dostopno na:» http://www.alaris.si/np/cla226.htm«[8.3.2012] 2. Friščić, F. (2004). Transportna sredstva-pogonski in gnani stroji. Ljubljana: Tehniška zaloţba Slovenije, d.d. str. 14 3. Gorivne celice. Velog. Dostopno na:»http://www.akumulator.si/index.aspx?source=katalog&kategorija=24&nadgrupa= N10«[30.8.2012] 4. Greenline 33. Grenline the hybrid. Dostopno na:»http://www.greenlinehybrid.com/index.php?id=greenline_33«[15.2.2012] 5. Lampič, G. (2006). Analiza uvajanja električnih pogonov v različne vrste vozil in zasnova pogna za sodobni mestni električni hibridni avto (SMEH).Magistrsko delo, Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakluteta za elektrotehniko 6. Lenič, B. (2010). Alternativni pogoni na valovih.nedeljski dnevnik.[online]. Dostopno na:»http://www.dnevnik.si/nedeljski_dnevnik/skrinja_nedeljskega/1042334662«[8.3.2012] 7. Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo. Razvoj hibridne jahte Greenline 33 (2007-2013). EU-skladi. Dostopno na:»http://www.eu-skladi.si/skladi/primeridobrih-praks/op-rr/razvoj-hibridne-jahte-greenline«[8.3.2012] 8. Meden, S. Tehnika: Čisti izpušni plini na plovilih.revija navtika kapital.[online]. Dostopno na :»http://www.revijakapital.com/navtika/clanki.php?idclanka=472«[12.9.2012] 9. Meden, S. TEST: Greenline 33 hybrid. Revija kapital navtika. [online]. Dostopno na:»http://www.revijakapital.com/navtika/clanki.php?idclanka=1808«[7.5.2012]

Alternativni pogon plovil-greenline 33 Stran 28 10. Peteh, B. Električni pogon plovil.val navtika. Dostopno na:»http://www.valnavtika.net/?doc=911&cat=63«[8.3.2012] 11. Predlog Direktiva evropskega parlamenta in sveta o plovilih za rekreacijo in osebnih plovilih, Uradni list Evropske Unije, (2003)214, 26.8.2003. Dostopno na:http://eurlex.europa.eu/lexuriserv/lexuriserv.do?uri=com:2011:0456:fin:sl:pdf [3.9.2012] 12. Seaway. (2012). Greenline 33 hybrid. Bled, Slovenija (angleščina) 13. Seaway group. Owner's manual Greenline 33.[online]. Dostopno na:»http://www.seawaygroup.eu/videoupload/gl33%20- OWNERS%20MANUAL%20-%2006-04-2011_01.pdf«[3.9.2012] 14. Sončne celice v navtiki. Velog. Dostopno na:»http://www.akumulator.si/index.aspx?source=katalog&kategorija=24&nadgrupa= N4«[30.8.2012] 15. Šraml, M. (2009), Transportna sredstva v prometu, Fakulteta za gradbeništvo Maribor 16. Šuper, D. (2008). Tehnologija gorivnih celic. Diplomska naloga, Maribor: Univerza v Mariboru, Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko 17. Velika ilustrirana enciklopedija: Stroji, ur. Krušič, M., prev. Dr. Dobovišek, B. et al. Mladinska knjiga, Ljubljana 1982.str.110 18. Vetrna energija v navtiki. Velog. Dostopno na:»http://www.akumulator.si/index.aspx?source=katalog&kategorija=24&nadgrupa= N9&grupa=S10%2001«[30.8.2012] 19. What is a hybrid?.hybrid Marine. Dostopno na:»http://www.hybridmarine.co.uk/10.html«[6.6.2012] 20. Zupan, M. Solarni moduli. Val navtika. Dostopno na:»http://www.val-navtika.net/val- 141/elektrika/solarni_moduli/«[9.9.2012]

Alternativni pogon plovil-greenline 33 Stran 29 8 PRILOGE 8.1 Seznam slik Slika 3.1: Osnovni+hibrid... 7 Slika 3.2: Dizelsko-električni pogon... 7 Slika 3.3: Serijski hibrid... 8 Slika 3.4: Paralelni hibrid... 9 Slika 4.1: Sončne celice na jahti Greenline 33... 12 Slika 4.2: Vetrni generator... 13 Slika 4.3: Delovanje metanolne gorivne celice... 14 Slika 5.1: Levo: Dizelski motor SDI 165-5, desno: Dizelski motor SDI 75-5... 20 Slika 5.2: Električni in dizelski način delovanja... 22 Slika 5.3: Priključek v marini... 22 Slika 5.4: Električni pogon... 23 Slika 5.5: Dizelski pogon... 23 Slika 5.6: Na sidru... 24 Slika 5.7: Sidrno/napajlni način... 24

Alternativni pogon plovil-greenline 33 Stran 30 8.2 Seznam grafov Graf 5-1: Primerjava porabe goriva v litrih na navtično miljo: Greenline 33 pri dizelskem pogonu (hitrost 7 vozlov) proti gliserju enake dolţine z dvojnim dizelskim motorjem (hitrost 15 vozlov)... 16 Graf 5-2: Primerjava poraba goriva v litrih in emisije CO2 v gramih na plovno sezono (35 plovnih dni): jadrnica 33 čevljev z dizelskim motorjem proti Greenline 33 Hibrid proti gliserju 33 čevljev z dvema dizelskima motorjema... 17 8.3 Seznam tabel Tabela 5.1: Hitrost plovbe... 16 Tabela 5.2: Osnovni podatki Greenline 33... 18 8.4 Seznam prilog Priloga 1: Sistem za gorivo Priloga 2: Dimenzije plovila Priloga 3: Viri energije na jahti Greenline 33 8.5 Naslov študenta Zrim Doris Slovenska ulica 3 9000 Murska Sobota Telefon: 051 343 419 e-mail: doris.zrim@gmail.com

Alternativni pogon plovil-greenline 33 Stran 31 8.6 Kratek življenjepis Rojena: 22.8 1989 Šolanje: 1996 2004 Osnovna šola III Murska Sobota 2004 2008 Gimnazija Murska Sobota 2008 2012 Fakulteta za gradbeništvo Maribor,UN, program prometno inţenirstvo

Priloga 1: Sistem za gorivo

Priloga 2: Dimenzije plovila

Priloga 3: Viri energije na jahti Greenline 33