COESI orodje za uporabnike Vprašalnik za merjenje socialne vključenosti
Lebenshilfen Soziale Dienste GmbH (LH SD GmbH) http://lebenshilfen-sd.at CUDV Center za usposabljanje, delo in varstvo Črna na Koroškem, Slovenia (SL) http://www.cudvcrna.si/ FENACERCI National Federation of Social Solidarity Cooperatives Portugal (PT) http://www.fenacerci.pt/ GORABIDE, Biscay Association in Favour of People with Intellectual Disabilities, Spain (ES) https://gorabide.com/ Leben mit Behinderung Hamburg Sozialeinrichtungen ggmbh, Germany (DE) https://www.lmbhh.de Evropska podpora produkciji te publikacije ne vključuje podpore vsebini. Komisija ne odgovarja za kakršnokoli uporabo informacij vključenih v publikacijo. 2
VSEBINA VSEBINA... 3 PREDSTAVITEV COESI PROJEKTA... 4 KAJ JE SOCIALNA VKLJUČENOST?... 6 SOCIALNA VKLJUČENOST KOT JO RAZLAGA JOHN O'BRIEN... 8 KAJ NI SOCIALNA VKLJUČENOST?... 10 KAJ PRAVIJO UPORABNIKI... 12 KAKO LAHKO ORGANIZACIJAE PODPIRAJO SOCIALNO VKLJUČEVANE?... 14 O VPRAŠALNIKU O VKLJUČENOSTI... 17 VPRAŠALNIK ZA VKLJUČENOST... 18 BITI SPOŠTOVAN... 18 UPORABLJATI VSE PROSTORE V JAVNOSTI... 22 IMETI MOŽNOST IZBIRE... 26 PRIPADATI... 30 PRISPEVATI... 33 PRAVICE... 35 PODPORA... 37 ORGANIZACIJA... 39 ZAKLJUČEK... 42 PRAVICE INVALIDOV... 43 EVROPSKA UNIJA... 44 VIRI:... 46 3
PREDSTAVITEV COESI PROJEKTA Projekt COESI govori o socialni vključenosti oseb z motnjami v duševnem razvoju. Pri tem projektu nas zanima, kako podporne organizacije ljudem z motnjo v duševnem razvoju pomagajo ali jih ovirajo pri vključevanju v skupnost Zanima nas, kje in kako se morajo podporne organizacije spremeniti, da bodo v prihodnosti ljudje iz takih organizacij vključeni v skupnost kot vsi ostali ljudje. Zanima nas tudi, kaj naj skupnost stori in kako se naj podporne organizacije spremenijo, da se bodo približale svojim uporabnikom. Podporne organizacije so ustanove, ki osebam z motnjo v duševnem razvoju nudijo storitve podpore. Uporabniki so osebe z motnjo v duševnem razvoju, ki uporabljajo storitve teh organizacij. 4
Organizacijam rečemo tudi ustanove. Kaj hočemo ugotoviti? Ugotoviti hočemo, kako in koliko se ljudje iz organizacij vključujejo v skupnost. Kaj nas še zanima? Na katerih področjih in kako se lahko organizacije še bolj potrudijo in spremenijo. Vsi piktogrami v tej knjigi so avtorsko zaščiteni in so last Lebenshilfe für Menschen mit geistiger Behinderung Bremen e.v. Ilustrator: Stefan Albers, Atelier Fleetinsel. 5
KAJ JE SOCIALNA VKLJUČENOST? Socialna vključenost je to, da lahko delate enake stvari kot drugi ljudje. Da imate enake možnosti. Socialna vključenost je, da imate enake pravice. Da se učite in delate. Da spoznavate ljudi. Da se sami odločate. Da glasujete in volite. Da se počutite dobrodošlega, kamorkoli pridete. Da ljudje govorijo direktno z vami. Da ljudje vidijo in spoštujejo vaše potrebe. Socialna vključenost pomeni, da ste na različne načine povezani z drugimi ljudmi. Da imate dostop do vseh delov v mestu ali kraju. Da imate dostop do dejavnosti kot vsi državljani brez oviranosti. 6
Vsi si želimo v skupnosti biti aktivni. Skupnost je skupina ljudi. Lahko živijo na istem mestu. Lahko se zanimajo za iste stvari. Skupnost je lahko mesto ali šola, soseska, bližnja okolica ali krajevna skupnost. Socialna vključenost pomeni, da lahko v skupnosti sodelujemo. 7
SOCIALNA VKLJUČENOST KOT JO RAZLAGA JOHN O'BRIEN John O'Brien je pomemben pravnik in pisatelj. Piše veliko o posebni metodi, ki jo imenujemo k posamezniku osredotočen pristop (POP). K posamezniku osredotočen pristop pomaga ponudniku storitev, da ugotovi kakšno podporo ali pomoč potrebujete. Ko ugotovijo, kaj je dobro za vas, lahko bolje načrtuje storitve in podporo. Najbolj pomembno je, da vemo, da POP govori o tem, kaj in kakšno življenje si želite. John O'Brien pravi, da socialna vključenost pomeni, da ste del skupnosti. Pomeni, da delamo stvari, ki nas s skupnostjo povezujejo. 8
Pomeni: da delate stvari skupaj, da imate priložnost, da se povežete z drugimi, da si zaupamo, da ste vključeni v veliko stvari, da si pomagamo pri vsakodnevnih nalogah in da se skupaj zabavamo. John O Brian pravi, da socialna vključenost pomeni: biti spoštovan, uporabljati vse prostore v javnosti, prispevati, imeti možnost izbire, pripadati. C) 2011 John O'Brien, Inclusion Press International & The Marsha Forest Centre, Canada,http://www.inclusion.com/cdaccomplishments.html. 9
KAJ NI SOCIALNA VKLJUČENOST? Zgodi se, da stvari v kraju ali mestu ne smete ali ne morete početi. Da nimate dostopa. Da vam ne zaupajo, da zmorete. Da vami ne verjamejo, da lahko odgovarjate za vaše odločitve. Da včasih nimate osebe, ki bi vas podpirala, pomagala in vas učila. Da se včasih ljudje do vas obnašajo preveč zaščitniško. Tako, da vas varujejo in preveč pazijo na vas. Včasih za vas veljajo drugačna pravila kot za druge ljudi. 10
Če se stvari, ki so napisne, dogajajo tudi vam, ste mogoče žalostni in se ne počutite dobro. Mogoče se počutite izključenega. Podporne organizacije ti lahko pomagajo biti bolj neodvisen. Podporne organizacije vam lahko pomagajo, da boste bolje vključeni v skupnost. Mogoče se morajo podporne organizacije spremeniti, da bi vam omogočile socialno vključevanje. 11
KAJ PRAVIJO UPORABNIKI Uporabnike smo vprašali, kaj pomeni socialna vključenost. To so njihovi odgovori. Kaj zame pomeni, da sem socilano vključen? Si sami skuhamo. Smo aktivni, ne in ne čakamo. Imamo občutek, da zmoremo. Smo samostojni. Se sami na novo naučimo, učimo. Si sami kupujemo obleko, obutev. Da lahko sami potujemo. Da gremo sami na sprehod. Da gremo sami kupiti hrano in druge stvari. Da grem v lekarno, si kupim zdravila. Da lahko grem na pošto. Da lahko grem k maši, da lahko sodelujem pri maši. Da se lahko zaposlim. Da sem lahko med drugimi ljudmi. 12
Vse te stvari so socialna vključenost. Veselilo bi me, če bi se uresničile. Socialna vključenost pomeni tudi, da se sam odločam, kaj bom delal in kdaj. Kaj si želim? Rada bi se naučila dvignit denar na bankomatu in sama nakupovati. Da bi sam šel smučat. Da bi se vključila k društvu klekljaric in se tam kaj novega naučila. Rad bi šel na različne prireditve ali v kino. Rad bi šel sam k zdravniku. Rad bi šel sam nakupovat. Rad bi se pridružil prostovoljnemu gasilskemu društvu. 13
KAKO LAHKO ORGANIZACIJAE PODPIRAJO SOCIALNO VKLJUČEVANE? Pomembno je, kako je stavba narejena. Na primer: ali lahko pridete iz stavbe, kjer živite na ulico ali v kraj brez ovir? Zelo pomembno je, da imate na voljo klančine, dvigala in avtomatska vrata. Pomembno je, da so vrata v stavbo vedno oprta. Da se v organizaciji počutite kot doma. Pomebno je, da imate dostop do vseh informacij Na primer: ali dobite informacije o tem, kaj se dogaja v skupnosti? Da so te informacije razumljive. Tudi to, da lahko uporabljate računalnik, internet, telefon in podobno je zelo pomembno. 14
Pomembno je, da lahko komunicirate na različne načine. Na primer: da vam omogočijo, da namesto govora uporabljate sličice, komunikator, piktograme, znakovni jezik, brajlico ali lahko branje. Pomembno je, da vas zaposleni spodbujajo da se učite novih stvari. Na primer: zaposleni vas spodbujajo, da se učite uporabljati socialna omrežja. Zelo pomembno je, da imate v organizaciji priložnosti, da se naučite in razvijate nove spretnosti. Pomembno je, da zaposleni poznajo k posamezniku osredotočen pristop (POP) in vedo o socialni vključenosti. Na primer: da vas v organizaciji podpirajo, da lahko komunicirate, se pogovarjate in poveste svoje želje in potrebe. Da vas v organizaciji poznajo in cenijo. Da se v organizaciji trudijo, da bi vas razumeli. 15
Zelo pomembno je, da da se ljudje iz organizacije povezujejo z ljudmi v kraju. Na primer: ali se lahko povežete z ljudmi v skupnosti? Pogovor z vrstniki je zelo pomemben. Kadar je vaša organizacija vključena v skupnost, lahko bolje zagovarja vaše pravice. Bolje lahko vpliva na to, kako vas vidijo drugi. Tako vas lahko drugi ljudje cenijo in vas lažje sprejmejo medse. Vsakdo ima pravico biti aktiven v skupnosti, kakor on ali ona želi. Radi bi izvedeli kaj menite vi. Vaše mnenje bo določilo, kako se morajo organizacije spremeniti, da boste v skupnost vključen kot vsi ostali ljudje. 16
O VPRAŠALNIKU O VKLJUČENOSTI Pozdravljeni. Radi bi zvedeli nekaj o vaši podporni organizaciji. Kako vas vaša organizacija pri vključevanju v skupnost podpira? Kako vam pomaga in vas vzpodbuja? Pomagajte nam ugotoviti. Odgovorite na naslednja vprašanja. Vaši odgovori bodo pokazali, kje in kako naj se organizacije izboljšajo in kaj morajo za to storiti. Spodaj so napisne različne trditve. Zanima nas, ali za vas velja, kar je napisano. Če velja, kar je napisano, obkrožite zelenega. Če ne velja, kar je napisno, obkrožite rdečega. Če niste sigurni, ali pa nimate izkušenj s tem, kar je napisno obkrožite rumenega. 17
VPRAŠALNIK ZA VKLJUČENOST BITI SPOŠTOVAN BITI SPOŠTOVAN Pomeni... Da smo spoštovani in sprejeti v skupnosti. Da spoštujemo drug drugega. Da vabimo drug drugega k sodelovanju. Da smo vključeni v vsakodnevne aktivnosti in življenje. Da pomagamo drug drugemu. Da lahko sodelujemo pri stvareh, ki so za nas pomembne. 1. Zaposleni z mano govorijo na pozitiven način. 2. Kadar je potrebno, uporabljajo znakovni jezik, Braillovo pisavo, slike, lahko branje. 18
3. Kadar je potrebno, zaposleni uporabljajo komunikacijsko tehnologijo. Komunikacijska tehnologija je računalnik z ekranom na dotik, prilagojena miška ali tipkovnica, komunikator. 4. Dobim Informacije, ki so uporabne in mi pomagajo. Imamo sestanke z uporabniki in zaposlenimi. Na primer: govorimo o tem, kako biti del skupnosti. 5. Zaposlenim lahko zaupam želje in težave. Vem, da me bo kdo poslušal in mi pomagal. 19
6. Kadar obiščem zdravnika, me spremljevalec spodbuja, da z zdravnikom govorim sam. Spremljevalec mi pomaga, da me zdravnik razume. Spremljevalec mi razloži težke besede. Lahko si pomagam s fotografijami ali z lahkim branjem. 7. Zaposleni me spodbujajo, naj se zanimam za zdravila. Ko želim, mi informacije razložijo. 8. Dovolijo mi, da imam zdravila pri sebi in da svoja zdravila vzamem sam. 20
9. O svojih dnevnih aktivnostih odločam sam. Na primer: lahko razpolagam s svojim denarjem, obleko ali prostim časom. 10. Prijatelji lahko ostanejo pri meni tudi čez noč. 21
UPORABLJATI VSE PROSTORE V JAVNOSTI UPORABLJATI VSE PROSTORE V JAVNOSTI Pomeni Početi običajne stvari skupaj z ostalimi krajani, sosedi ali s sodelavci. Pomeni biti sprejet v skupnosti. Pomeni, da nismo iz skupnosti izključeni na kakršen koli način. Da nam drugi ljudje v skupnosti pomagajo, da se lahko razvijemo na najboljši možen način. 11. V organizaciji poznajo mojo pravico živeti v skupnosti, ne glede na to, kakšno podporo ali pomoč bi potreboval. 22
12. Zaposleni zastopajo moje pravice v skupnosti Na primer: zaposleni vedo, da imam pravico sam naročiti hrano ali se sam peljati z avtobusom. 13. Zaposleni mi pomagajo razumeti cenike ali vozne rede avtobusov. 14. Lahko potujem sam ali pa s podporo, če jo potrebujem. 23
15. V organizaciji me spodbujajo, da samostojno odhajam v lekarno, na banko v restavracijo ali okolico. Če tega ne zmorem, mi pri tem nekdo pomaga. 16. Kadar imam opravke v drugem kraju, na primer obisk znanca ali nakupovanje, se peljem z avtobusom sam ali pa me kdo pelje z avtomobilom. 17. Kadarkoli želim, lahko obiščem prireditev. Če ne morem iti sam, mi pri tem kdo pomaga. 18. Če v restavraciji težko razumem jedilni list, dobim pomoč. 24
19. Hrano in pijačo si lahko naročim sam. 25
IMETI MOŽNOST IZBIRE IMETI MOŽNOST IZBIRE Pomeni... Da sami najbolje vemo, kaj je dobro za nas. Da je naše življenje dobro in izpolnjeno. Da imamo možnost izbire in sprejemamo odločitve o sebi. Da sami rešujemo spore. Da imamo kontrolo nad svojim življenjem. 20. Lahko dobim pomoč, kadar hočem ali jo potrebujem, tudi če jo hočem ali potrebujem pogosto. 21. Da imam dostop do vseh pomembnih informacij. Zelo dobro vem, kje lahko informacije dobim. 26
22. Sam lahko odločam, kako bom porabil svoj denar, oziroma določeno vsoto denarja. 23. V stavbi je dvigalo, ki ga lahko samostojno uporabljam ali pa mi pri tem nekdo pomaga. 24. Klančine so zame primerne. Klančine lahko premagujem samostojno ali pa dobim pomoč zaposlenega, ko jo želim in potrebujem. 27
25. Izven hiše se lahko samostojno gibljem. Pomagam si z berglo, ali invalidskim vozičkom, če rabim pomoč, mi pri hoji pomaga podporna oseba. 26. V skupnosti lahko izbiram med športnimi, kulturnimi ali verskimi aktivnostmi. 27. Na spletu poiščem informacije, ki me zanimajo. Poiščem in poslušam glasbo, poiščem nove recepte ali pa nakupujem po spletu. 28
28. Zaposleni me spodbujajo, da se učim novih stvari. Na primer: kako uporabljati računalnik ali pa nove aplikacije. 29. V svojem prostem času si lahko izbiram, s kom se bom družil. Družim se s komer hočem. Prijatelje in družbo si izbiram sam. 29
PRIPADATI PRIPADATI Pomeni... Da smo del skupnosti. Da si pomagamo. Da se dobro razumemo z drugimi. Da si zaupamo in se spodbujamo. Da sklepamo nova prijateljstva, se povezujemo, se družimo in sodelujemo. 30. V organizaciji me spodbujajo, da grem na volitve in volim kot menim, da je prav. 31. Lahko postanem član društva v skupnosti. Organizacija me spodbuja, da spoznam druge člane in se pogovarjam z njimi. 30
32. V kraju imam prijatelje. Lahko jih pokličem ali pa se srečam z njimi kadarkoli želim. Organizacija me spodbuja, da se družim z njimi. 33. Prijatelji me lahko obiščejo v hiši, kjer stanujem, živim ali delam. 34. Poznam in uporabljam družbena omrežja. Imam Facebook, Twitter ali Snapchat račun. 35. Zaposleni mi svetujejo, kako narediti svoj profil. 31
36. Zaposleni mi povedo o nevarnostih družbenih omrežij. 32
PRISPEVATI PRISPEVATI Pomeni... Delati to, kar zmoremo. Da se učimo novih stvari. Da odkrivamo svoje talente. Da prispevamo skupnosti. Da drugi v skupnosti vidijo in prepoznavajo naše talente. 37. Organizacija me spodbuja, da sem v skupnosti aktiven član. 38. Zaposleni me spodbujajo da poiščem, spoznam in ugotovim svoje spretnosti in veščine. 33
39. Organizacija mi ponuja, da razvijam svoje spretnosti in veščine. 40. Organizacija mi pomaga iskati načine, kjer lahko po svojih močeh prispevam svoj delež. 41. Organizacija me opominja na mojo odgovorno vlogo v skupnosti. 42. Organizacija me podpira pri sprejemanju odgovorne vloge v skupnosti. 34
PRAVICE 43. Poznam Konvencijo o pravicah invalidov. Vem, kaj piše v njej. 44. V organizaciji se o pravicah veliko pogovarjamo. 45. O pravicah se pogovarjam z vrstniki, kolegi in zaposlenimi. 35
46. Zelo dobro poznam svoje pravice. 47. Organizacija redno obvešča moje starše ali skrbnike o mojih pravicah. 36
PODPORA 48. Zaposleni mi pomagajo pri stvareh, ki so zame pomembne. Na primer: če ne poznam denarja, mi pri tem pomaga zaposleni. Na takšen način lahko odločam, koliko denarja bom porabil. 49. Organizacija je dejavna v kraju. Vsi poznajo našo organizacijo. 50. Organizacija mi omogoča, da pri mojem krogu podpore sodelujejo starši, prijatelji in drugi podporniki. 37
Krog podpore je skupina ljudi, ki jih za podporo izbere oseba z motnjo v duševnem razvoju. Ta skupina ljudi pomaga osebi, da sprejema odločitve o svojem življenju. 38
ORGANIZACIJA 51. Zaposleni in direktor se trudijo, da bi odpravili ovire v skupnosti. 52. Organizacija ozavešča skupnost o pravicah vseh ljudi. 53. Organizacija podpira skupnost pri uporabi lahkega branja. Zaposleni mi pomagajo pri pogovoru z drugimi ljudmi. 39
54. Vem, da pri projektih sodelujemo s krajem. Sodelujemo tudi z drugimi organizacijami. 55. Zaposleni poznajo izzive in težave pri vključevanju v skupnost, pomagajo iskati rešitve. 56. Organizacija spodbuja samozagovorništvo uporabnikov. Kot samozagovorniki sodelujejo tudi osebe z več motnjami. 57. Zaposlene zanima, kako bi se jaz rad vključil v skupnost. 40
58. Družine so vključene v večino aktivnosti, ki jih organizira naša organizacija. 41
ZAKLJUČEK Hvala za vaš glas. Hvala za vaš čas. Hvala za sodelovanje pri reševanju vprašalnika. Zelo ste nam pomagali. Vse odgovore bomo pregledali. Ugotovili bomo, kako ste ocenili svojo organizacijo. Ugotovili bomo: kaj potrebujete za vključitev v skupnost, kaj manjka v organizacijah ali skupnosti, kaj morajo organizacije spremeniti. Organizacijam bomo podali predloge, kaj naj naredijo. Pobude in predloge bomo dali ljudem. Motivirali jih bomo. 42
PRAVICE INVALIDOV V teh dokumentih si lahko preberete več o pravicah. KONVENCIJA O PRAVICAH IVALIDOV V konvenciji je napisano, kaj morajo države storiti, da zagotovijo, da bodo invalidi vključeni v družbo. Na primer: Konvencija pravi, kaj morajo države storiti na naslednjih področjih: enakost in nediskriminacija (člen 5), ozaveščanje (člen 8), dostopnost (člen 9). Prav tako pravi, da se morajo države posvetovati z invalidi in ljudmi, ki jih podpirajo ali za njih skrbijo. Invalidi najbolje vedo, kaj je zanje dobro. Konvencijo so napisali v Organizaciji združenih narodov, na kratko OZN. Združeni narodi so velika svetovna organizacija. 43
EVROPSKA UNIJA Evropska unija ima predpise in priporočila. Več držav je podpisalo skupne dokumente. V dokumentih piše, kako se lahko življenje invalidov izboljša. En tak dokument se imenuje Evropska invalidska strategija 2010-2020. Določenih je 8 glavnih področij, kjer so potrebni ukrepi, ko gre za pravice invalidov: dostopnost, sodelovanje, enakost, zaposlovanje, izobraževanje in usposabljanje, socialno varstvo, zdravje in zunanji ukrepi. 44
Tudi Svet Evrope se ukvarja s pravicami invalidov. Napisali so Evropsko socialno listino. V njej je napisano, da morajo imeti invalidi iste priložnosti in možnosti kot vsi ostali ljudje. Imeti morajo možnost, da so neodvisni, da se vključujejo v družbo in sodelujejo v skupnosti. Svet Evrope je pripravil načrt, kako izboljšati življenje invalidov. Načrt se imenuje Strategija Akcijskega programa Sveta Evrope za invalide 2017-2023. Načrt je podoben Konvenciji o pravicah invalidov. 45
VIRI: http://www.mddsz.gov.si/si/delovna_podrocja/invalidi_vzv/programi_s ocialne_vkljucenosti/ http://www.sent.si/index.php?m_id=zaposlitev#socialna_vklju_enost)+ cant European Union: http://europa.eu/ Social inclusion by John O Brian :(C) 2011 John O'Brien, Inclusion Press International & The Marsha Forest Centre 47 Indian Trail, Toronto, ON M6R 1Z8 Canada http://www.inclusion.com/cdaccomplishments.html United Nations:Disability Foundation for People with Learning Disabilities, A Guide to Circle of support, London 2015, https://www.mentalhealth.org.uk/sites/default/files/a-guide-to-circlesof-support.pdf https://www.un.org/development/desa/disabilities/convention-on-therights-of-persons-with-disabilities.html All pictograms are copyright by Lebenshilfe für Menschen mit geistiger Behinderung Bremen e.v. Illustrator: Stefan Albers, Atelier Fleetinsel. 46
Change Organisations to Enable Social Inclusion Project Number: 2017-1-AT01-KA204-035102 47