1Nacionalna komisija za kvaliteto visokega šolstva UVOD Pravna podlaga za zagotavljanje kakovosti v visokem šolstvu v Sloveniji je Zakon o visokem šolstvu (Uradni list RS, št.100/2004), ki v svojem 80. členu nalaga visokošolskim zavodom, da ocenjujejo kakovost visokošolskega zavoda, študijskih programov ter znanstvenoraziskovalnega in umetniškega ter strokovnega dela. Kvaliteto in učinkovitost izobraževalnega, znanstvenoraziskovalnega in umetniškega ter strokovnega dela visokošolskih zavodov spremlja in ocenjuje dokler ne bo ustanovljen Svet za evalvacijo visokega šolstva Nacionalna komisija za kvaliteto visokega šolstva (v nadaljevanju NKKVš). NKKVš v današnji sestavi je bila konstituirana leta 2000, njeno mandatno obdobje pa se je izteklo dne 8. 5. 2004. Zato je NKKVš dne 15. 3. 2004 z dopisoma predlagala rektorski konferenci oz. Ministrstvu za šolstvo, znanost in šport (MšZš), da se v izogib prenehanju spremljanja in zagotavljanja kakovosti v visokem šolstvu v Republiki Sloveniji v vmesnem obdobju mandat NKKVš v tedanji sestavi in s sedežem na Univerzi v Mariboru podaljša do ustanovitve Sveta za evalvacijo v visokem šolstvu. S predlaganim predlogom NKKVš se je rektorska konferenca strinjala (sklep 6 s 4. rektorske konference dne 26. 5. 2004), prav tako tudi pristojno ministrstvo, ki je v pisnem odgovoru dne 24. 3. 2004 med drugim zapisalo, da se»pridržuje stališču, da delo komisije zaradi predvidene nove ureditve v noveli Zakona o visokem šolstvu ne sme biti prekinjeno, ampak ga je treba ob upoštevanju 80. člena še veljavnega zakona nadaljevati«. 13
Sestava NKKVš je bila v skladu s spremembami novega Poslovnika dela NKKVš (sprejetega na 16. redni seji dne 25. 10. 2004) dopolnjena, tako da so njeni novi člani postali še predstavniki Univerze na Primorskem. V NKKVš so tako zastopani: Univerza v Ljubljani 7 članov, Univerza v Mariboru 5 članov, Univerza na Primorskem 3 člani, samostojni visokošolski zavodi 3 člani, komisije za kakovost univerz 3 člani (predsedniki) in študentski sveti univerz 3 člani. NKKVš tako šteje 24 članov, v nadaljevanju jih navajamo po abecednem redu (oktobra 2004): prof. dr. Boris Aberšek, Pedagoška fakulteta, UM, dr. Milan Ambrož, Turistica Visoka šola za turizem, UP, doc. dr. Iztok Arčon, Politehnika Nova Gorica, mag. Ana Blažič, Visoka šola za upravljanje in poslovanje Novo mesto, prof. dr. Zmago Brezočnik, Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, UM, prof. dr. Franci Čuš, Fakulteta za strojništvo, UM, doc. dr. Iztok Fajfar, Fakulteta za elektrotehniko, UL, prof. dr. Anton Gosar, Fakulteta za humanistične študije, UP, Boštjan Horvat, Študentski svet, UL, Miha Jesenšek, Študentski svet, UP, prof. dr. Valentin Kalan, Filozofska fakulteta, UL, prof. dr. Danijel Kikelj, Fakulteta za farmacijo, UL (predsednik komisije za kakovost UL), prof. dr. Bojana Korošec, Ekonomsko-poslovna fakulteta, UM, doc. dr. Lučka Lorber, Pedagoška fakulteta, UM, prof. mag. Pavel Mihelčič, Akademija za glasbo, UL, doc. dr. Milan Orožen Adamič, Fakulteta za humanistične študije, UP (predsednik komisije za kakovost UP), Marko Pukšič, Študentski svet, UM, prof. dr. Danica Purg, IEDC Poslovna šola Bled, 14
prof. dr. Danijel Rebolj, Fakulteta za gradbeništvo, UM (tudi predsednik komisije za kakovost UM), prof. dr. Vladimir Simič, Pravna fakulteta, UL, prof. dr. Janez Sketelj, Medicinska fakulteta, UL, prof. dr. Ivan Štuhec, Biotehniška fakulteta, UL, doc. dr. Nada Trunk Širca, Fakulteta za management, UP, prof. dr. Gorazd Vesnaver, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo, UL. NKKVš predseduje prof. dr. Franci Čuš, njen sedež pa je na Univerzi v Mariboru. NKKVš se je v letu 2004 sestala na štirih rednih sejah, in sicer: 13.seja dne5. 3. 2004 v Ljubljani, 14. seja dne22. 6. 2004 v Mariboru, 15.seja dne8. 9. 2004 na Bledu in 16. seja dne25. 10. 2004 vnovemmestu. MšZš je dne 6. 7. 2004 z NKKVš sklenilo pogodbo št. 3311-04-331001/2 o sofinanciranju dejavnosti NKKVš v letu 2004 v višini 4,474.000,00 SIT. SAMOEVALVACIJE NA VISOKOšOLSKIHZAVODIH Na članicah Univerze v Ljubljani, Univerze v Mariboru ter Univerze na Primorskem že več let potekajo samoevalvacije, katerih rezultati so zadnja leta prikazani tudi v letnih poročilih NKKVš. Prav tako potekajo samoevalvacije na večini samostojnih visokošolskih zavodov, ki sodelujejo z NKKVš, in jih navajamo v nadaljevanju: Politehnika Nova Gorica, Visoka šola za upravljanje in poslovanje Novo mesto, IEDC Poslovna šola Bled, Fakulteta za podiplomski študij managementa, Fakulteta za podiplomski humanistični študij Ljubljana Institutum Studiorum Humanitatis, Visoka šola za podjetništvo GEA College Piran, Fakulteta za podiplomske državne in evropske študije Kranj, Mednarodna podiplomska šola Jožefa Stefana Ljubljana. Letnih poročil o spremljanju in zagotavljanju kakovosti ostalih samostojnih visokošolskih zavodov v Sloveniji NKKVš ne prejema, zato o njih tudi nima podatkov. 15
SISTEM ZAGOTAVLJANJA KAKOVOSTI VISOKEGA šolstva VSLOVENIJI V Sloveniji še vedno nimamo organizacije oziroma organa za zagotavljanje kakovosti v visokem šolstvu, ki bi bil na nacionalnem nivoju primerljiv z neodvisnimi evropskimi agencijami za zagotavljanje kakovosti, in ki bo zadostil zahtevam ENQA (European Network for Quality Assurance) in postal njen polnopravni član ter bo opravljal zunanje evalvacije skladno z metodologijo, uveljavljeno v večini držav EU. V ta namen je bilo potrebno ustrezno spremeniti slovensko zakonodajo o visokem šolstvu, na omenjeno problematiko pa je NKKVš več let opozarjala ter pri tem tudi sama aktivno sodelovala. V obravnavanem obdobju (2004) je Slovenija kot polnopravna članica vstopila v Evropsko unijo. Tako se je tudi MšZš na področju zagotavljanja kakovosti v visokem šolstvu naposled zavedlo neizbežnega izenačenja z evropskimi državami. V ta namen je MšZš leta 2003 ustanovilo dve strokovni delovni skupini (delovna skupina za vzpostavitev sistema zagotavljanja kakovosti v visokem šolstvu Republike Slovenije ter delovna skupina za spremljanje in uresničevanje bolonjskega procesa v Republiki Sloveniji), znotraj katerih je bila tudi NKKVš dejavna, saj je bil njen predsednik prof. dr. Franci Čuš po funkciji imenovan v obe. K dosegi cilja izdelavi evropsko primerljivega modela na področju kakovosti v visokem šolstvu je bila v veliki meri angažirana tudi NKKVš, kijeaktivno sodelovala v več aktivnostih in MšZš posredovala strokovno utemeljene predloge v nadaljnje obravnave. MšZš je ustanovilo strokovno delovno skupino za spremljanje in uresničevanje bolonjskega procesa v RS. Temeljna naloga strokovne delovne skupine MšZš je bila priprava izhodišč in tez za spremembe in dopolnitve Zakona o visokem šolstvu v skladu z bolonjsko deklaracijo in z njo povezanimi dokumenti ter spremljanje principov bolonjskega procesa in uresničevanja evropskega visokošolskega prostora. Strokovna delovna skupina se je tedensko sestajala v novembru in decembru 2003, svojasrečanja pa nekoliko manj intenzivno nadaljevala tudi v letu 2004, vse do sprejetja novega Zakona o visokem šolstvu. Delovna skupina je na svojih sejah obravnavala besedilo po posameznih členih Sprememb in dopolnitev Zakona o visokem šolstvu, v ospredju pa so bili členi, povezani s strukturo študija in zagotavljanjem kakovosti študija. Tako je temeljito obravnavala tudi predlog k spremembi 80. člena Zakona o visokem šolstvu, ki ga je pripravila NKKVš, prav tako pa tudi 16
njen osnutek predloga za ustanovitev Agencije za zagotavljanje kakovosti v visokem šolstvu RS. V Poročilu Nacionalne komisije za kvaliteto visokega šolstva za leto 2003 so bili podrobno kronološko predstavljeni najpomembnejši dogodki, v katere je bilo vpeto aktivno delovanje NKKVš, in ki so se ob koncu leta 2003 vrstili izjemno hitro, zato jih na tem mestu ne ponavljamo. Največji poudarek je bil na osrednjih predlogih NKKVš: predlogu sprememb k 80. členu Zakona o visokem šolstvu ter predlogu ustanovitve Agencije za zagotavljanje kakovosti v visokem šolstvu. NKKVš je aktivno spremljala aktivnosti v zvezi s spremembami 80. člena zakona o visokem šolstvu. Potem ko je MšZš dne 25. 2. 2004 objavila delovno gradivo Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o visokem šolstvu, EVA: 2004-3311-0002, je predsednik NKKVš nemudoma sklical 13. rednosejonkkvš (dne 5. 3. 2004) zosrednjotočko dnevnega reda obravnavo omenjenega delovnega gradiva MšZš. Člani NKKVš so obravnavali omenjeno delovno gradivo, ga po dolgi razpravi temeljito dopolnili ter dopolnitve členov predloga zakona posredovali MšZš ter strokovni delovni skupini MšZš za spremljanje in uresničevanje bolonjskega procesa v Republiki Sloveniji, s predlogom ponovno proučiti in vključiti dopolnitve NKKVš. Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o visokem šolstvu je potrdil državni zbor RS, v Uradnem listu št. 100/2004 pa je bil objavljen 13. 9. 2004 in naslednji dan stopil v veljavo. Področje kakovosti v visokem šolstvu zadeva 51.d člen zakona, ki opredeljuje Svet za evalvacijo visokega šolstva kot naslednika NKKVš, ingav prilogi 2 objavljamo v celoti. AKTIVNOSTI NKKVš PRI OBLIKOVANJU MERIL ZA ZAGOTAVLJANJE KAKOVOSTI V VISOKEM šolstvu RS V Uradnem listu Republike Slovenije št. 63/2004 zdne10. 6. 2004 je bil objavljen Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o visokem šolstvu, kjer je med prehodnimi in končnimi določbami zapisano, da je naloga NKKVš, da sprejme prva merila za spremljanje, ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti visokošolskih zavodov, študijskih programov ter znanstvenoraziskovalnega, umetniškega in strokovnega dela v treh mesecih po uveljavitvi zakona. Priprava in sprejem meril za ocenjevanje kakovosti v visokem šolstvu 17
je bila torej najpomembnejša aktivnost oz. naloga NKKVš v letu 2004, kar je bilo še posebej izpostavljeno tudi v načrtu dela NKKVš za leto 2004, ki je bil sprejet na 14. redni seji dne 22. 6. 2004. NKKVš je kot primerno osnovo za pripravo in sprejetje meril poiskala v prispevku Izhodišča za razpravo o merilih za spremljanje in ocenjevanje kvalitete in učinkovitosti izobraževalnega, znanstvenoraziskovalnega, umetniškega in strokovnega dela prof. dr. Sonje Kump s Fakultete za družbene vede (v soglasju z avtorico). Predsednik NKKVš prof. dr. Franci Čuš je omenjena izhodišča za pripravo meril predstavil na strokovnem srečanju NKKVš dne 22. 6. 2004 v Mariboru, temu pa je sledila javna razprava o pripravi meril za ocenjevanje kakovosti v visokem šolstvu. Na tem srečanju je predaval tudi prof. dr. Helmut Konrad, predsednik avstrijskega akreditacijskega sveta, in še posebej nakazal smernice pri pripravi prvih tovrstnih meril v Sloveniji. Svet RS za visoko šolstvo je v septembru 2004 obravnaval in sprejel Merila in postopke za akreditacijo in ponovno akreditacijo visokošolskih zavodov in študijskih programov. Člani NKKVš so se na svoji 15. redni seji dne 8. 9. 2004 na Bledu strinjali, da bodo sprejeta merila Sveta Republike Slovenije za visoko šolstvo dobrodošla pri oblikovanju meril za ocenjevanje kakovosti v visokem šolstvu. Enotni so bili, da morajo biti evalvacijska in akreditacijska merila celovita in jasna, vsebovati morajo minimalne kriterije ter najboljšo svetovno prakso, vključevati pa morajo večjo povezanost z okoljem, za katerega visokošolski zavod izobražuje svoje študente. Prav tako so priporočili, da naj NKKVš ne predpisuje najnižjih meril, saj to zadeva akreditacije, in da naj NKKVš še nadalje predvsem spodbuja proces in kulturo kakovosti v visokem šolstvu. Zavzeli so se tudi za nekoliko ohlapnejše evalvacijske kriterije, ki naj bi bili zaradi primerljivosti deloma enaki za vse visokošolske zavode, deloma pa različni z ozirom na specifičnost posameznih visokošolskih zavodov. Strinjali so se tudi z dejstvom, da je v evalvacijska merila potrebno vključiti vse tiste postopke in procese, ki jih na vseh visokošolskih zavodih že izvajajo, a njihove učinke merijo na različne načine. Po daljši razpravi na isti seji je predsednik NKKVš predlagal, da se oblikuje ožja delovna skupina za pripravo meril za ocenjevanje kakovosti v visokem šolstvu. Za predsednico delovne skupine je predlagal doc. dr. Nado Trunk Širca (UP), za člana pa prof. dr. Danijela Kikelja (UL) in prof. dr. Danijela Rebolja (UM). Delovno skupino je NKKVš zadolžila, da za osnovo za pripravo meril uporabi izhodišča NKKVš ter da pripravi predlog meril do 15. 10. 2004. Omenjena delovna skupina je k pripravi meril pritegnila tudi strokovnjake centra za kakovost in evalva- 18
cijo na Fakulteti za management v Kopru. Sodelavci centra so preučevali zakonodajo, slovenske in evropske smernice, primere dobre prakse, zbirali dostopno literaturo in vire ter zasnovali osnutek meril. Po oblikovanju osnutka so pritegnili k pregledu in dopolnitvam še zunanje strokovnjake spodročja kakovosti ter visokega šolstva, ki so s svojimi pripombami bistveno pripomogli h končnemu izgledu meril. Takoj po preteku zgornjega datuma je predsednik NKKVš sklical 16.redno sejo NKKVš dne 25. 10. 2004 v Novem mestu. Osrednja točka dnevnega reda je bila obravnava in sprejem omenjenih meril. Delovna skupina za pripravo meril za ocenjevanje kakovosti v visokem šolstvu je predstavila predlog Meril za ugotavljanje, spremljanje in zagotavljanje kakovosti visokošolskih zavodov, študijskih programov ter znanstvenoraziskovalnega, umetniškega in strokovnega dela. Vsi prisotni so v dolgi in izčrpni razpravi k predlogu meril imeli številne pripombe ter so s konsenzom dosegli dogovor o vsakem posameznem členu omenjenih meril. Po večurni konstruktivni razpravi so soglasno sprejeli Merila za spremljanje, ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti visokošolskih zavodov, študijskih programov ter znanstvenoraziskovalnega, umetniškega in strokovnega dela vprečiščenem besedilu. Sprejeta sta bila tudi sklepa, da NKKVš poskrbi za objavo meril v Uradnem listu Republike Slovenije ter za njihov prevod v angleški jezik. Merila NKKVš so bila objavljena v Uradnem listu Republike Slovenije št. 124 z dne 19. 11. 2004 in začela veljati dan po objavi. V celoti jih objavljamo v prilogi te publikacije. Na isti seji je bil sprejet tudi sklep, da NKKVš pripravi finančni načrt za leto 2005, ki naj zajema tudi zagotovitev sredstev za izvedbo šestih pilotskih zunanjih evalvacij, ki jih bo opravila NKKVš na osnovi sprejetih Meril za spremljanje, ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti visokošolskih zavodov, študijskih programov ter znanstvenoraziskovalnega, umetniškega in strokovnega dela. Omenimo še, da je merila NKKVš obravnavala in sprejela tudi rektorska konferenca (5. rektorska konferenca dne 9. 12. 2004 v Ljubljani). CILJNI RAZISKOVALNI PROJEKT O ZAGOTAVLJANJU KAKOVOSTI V VISOKEM šolstvu V SLOVENIJI Od leta 2001 je potekala raziskava v obliki ciljnega raziskovalnega projekta Zagotavljanje kakovosti v slovenskem visokem šolstvu v kontekstu mednarodne primerljivosti, ki naj bi prispevala k razvoju zagotavljanja kakovosti visokega šolstva v Sloveniji. NKKVš je tudi v letu 2004, ko je bila raziskava končana (septembra 19
2004) redno spremljala delo v okviru omenjenega projekta, saj je zainteresirana za dosego naslednjih projektnih ciljev: oblikovanje elementov modela sistema kakovosti institucionalnega sistema zagotavljanja kakovosti, primerljivega z obstoječimi modeli držav v EU, izdelavo navodil za evalvacijo/samoevalvacijo visokošolskih zavodov voblikipriročnika za ocenjevanje izobraževalne in raziskovalne dejavnosti z upoštevanjem strateških ciljev visokega šolstva pri nas, ki izhajajo iz bolonjske deklaracije, Nacionalnega programa visokega šolstva, dogovora vlade RS, univerz in sindikatov v visokem šolstvu ter Zakona o visokem šolstvu. NKKVš se je na svoji 12. sejidne24. 11. 2003 seznanila z delnim poročilom ciljnega raziskovalnega programa Zagotavljanje kakovosti v slovenskem visokem šolstvu v kontekstu mednarodne primerljivosti. Odgovorna nosilka projekta prof. dr. Sonja Kump je predstavila osnutek predloga za ustanovitev Agencije za zagotavljanje kakovosti v visokem šolstvu. Člani NKKVš so soglasno ugotovili, da delni rezultati projekta vsebujejo strokovno podlago za ustanovitev Agencije za zagotavljanje kakovosti v visokem šolstvu in dopolnitev 80. člena Zakona o visokem šolstvu (kontrola kvalitete). O nadaljnjem poteku projekta ter delnimi izsledki sodelujočih raziskovalcev so na naslednjih sejah NKKVš občasno poročali posamezni raziskovalci, izmed njih tudi člani in sodelavci NKKVš. Cilji predlaganega projekta so bili spremenjeni po podpisu pogodbe o izvajanju in financiranju raziskovalnega projekta (št. 3311-01-828543). Zaradi krajšega roka trajanja projekta (34 od prvotno načrtovanih 60 mesecev) in zaradi skrčenih finančnih sredstev (le 11,9 %odnačrtovanih), ki so bila odobrena za projekt, so raziskovalci delno spremenili načrtovane cilje, program dela in časovni načrt projekta. V okviru prvega delovnega sklopa (Evalvacije na visokošolskih institucijah in sistem zagotavljanja kakovosti visokega šolstva raziskovalna skupina Fakultete za družbene vede UL) jebilaopuščena eksperimentalna faza, znotraj katere so raziskovalci načrtovali razvijanje metode zunanje evalvacije, tj. študije primerov z uporabo kombinirane metode samoevalvacije in zunanje evalvacije na izbranih visokošolskih institucijah ter pripravo priročnika za zunanje evalvacije. V okviru drugega delovnega sklopa (Organiziranost nacionalnega sistema kakovosti v kontekstu mednarodne primerljivosti raziskovalna skupina Pedagoške fakultete UM) je bil opuščen del prvotnega načrta, ki 20
vključuje povečano vlogo gospodarstva pri oblikovanju strukture študija in vključevanje gospodarstva v mehanizme ugotavljanja kakovosti in pripravo ter izvedbo ankete o povezanosti kakovosti visokošolske dejavnosti z gospodarstvom. Delo na projektu Zagotavljanje kakovosti v slovenskem visokem šolstvu v kontekstu mednarodne primerljivosti je potekalo v skladu s spremenjenim časovnim načrtom in spremenjenim programom dela. Raziskovalci so v letu 2002 izvedli polstrukturirane intervjuje s predsedniki samoevalvacijskih komisij na vzorcu visokošolskih institucij v Sloveniji. Namen pogovorov je bil ugotoviti učinke dosedanjih samoevalvacij in ovrednotiti primernost in uporabnost PHARE navodil za samoevalvacije institucij in programov, spomočjo katerih so visokošolske institucije pripravljale svoja poročila. Poleg tega so raziskovalci zbirali njihove izkušnje z uporabo PHARE navodil in njihova priporočila za oblikovanje izpopolnjenega priročnika, ki bi ustrezal razmeram v slovenskem visokem šolstvu. Pogovori z izvajalci na 12 visokošolskih institucijah, članicah UL in UM ter dveh samostojnih visokošolskih zavodov, so pokazali, da je bila večina zadovoljna z izvajanjem samoevalvacij na teh institucijah v letih 2000 in 2001. Imeli so sicer nekaj konkretnih pripomb in predlogov za izboljšave postopkov, tudi na ravni univerz in države. Poleg zagotavljanja pogojev za samoevalvacije (npr. zagotovitev financiranja) so respondenti opozorili na potrebo po bolj enotnih navodilih, vidikih in kazalcih, po bolj sodobnem informacijskem sistemu (tudi na ravni univerz, države), večjemu vključevanju učiteljev, študentov, diplomantov in uporabnikov ter bolj načrtnemu prizadevanju institucije (zlasti vodilnih, tudi na ravni univerz) za uresničevanje danih predlogov za izboljšave. Glede navodil, ki so nastala v okviru projekta PHARE (za institucionalno in za programsko samoevalvacijo) ni bilo večjih pripomb, čeprav so jih pri uporabi precej prilagodili svojim posebnostim in dodatnim navodilom, ki so jih prejeli (npr. članice od vodstva svoje univerze). Po mnenju respondentov naj bi bile zahteve glede vsebine in načina priprave samoevalvacijskih poročil usklajene z drugimi zahtevami po podatkih in poročilih, ki jih od visokošolskih institucij zahtevajo različni uporabniki (npr. ministrstva, Statistični urad RS, rektorati univerz itd.). Predvsem naj bi navodila in samoevalvacije ter zunanje evalvacije prispevale k večjemu obsegu uresničevanja izboljšav. Respondenti namreč večinoma niso bili zadovoljni z učinki opravljenih samoevalvacij v prvih dveh letih izvajanja. Kaže, da so bili premiki na osnovi ocen in danih pobud s strani komisij večji na ravni posameznih oddelkov in institucij, manjši pa na ravni celotnega sistema in posameznih univerz. Vpliv 21
samoevalvacij je bil večji na ravni posameznih učiteljev, zlasti tistih, ki uvajajo izboljšave pri svojem delu. Večina konkretnih izboljšav se je nanašala na izobraževalno dejavnost, le redko je bilo omenjeno raziskovanje ali katera od drugih dejavnosti visokošolskih institucij. V prvih dveh letih je bilo na temelju samoevalvacij sprejetih le malo zavezujočih sklepov odgovornih organov univerz in njihovih članic, več takšnih sklepov je bilo sprejetih na obeh samostojnih zavodih. Verjetno je k manjšemu učinku prispevalo dejstvo, da niso bile izvedene tudi zunanje evalvacije institucij oz. študijskih programov, članic univerz in samostojnih zavodov (kot so priporočala PHARE navodila). Večina respondentov je sprejela zamisel zunanje evalvacije (s tujimi izvedenci), ki naj bi jo omogočila posebna neodvisna agencija. V skladu s programom dela so raziskovalci oblikovali osnovno metodološko orodje za implementacijo samoevalvacij raziskovalne dejavnosti v visokem šolstvu, ki je bilo zasnovano v skladu z osnovnimi elementi evalvacij raziskovalne dejavnosti v državah EU (upoštevane so bile zlasti izkušnje iz Danske, Finske, Velike Britanije, Nemčije, Nizozemske in Španije). Raziskovalci so v januarju 2002 pristojnim na obeh univerzah poslali v obravnavo predlog metodološkega orodja za samoevalvacije raziskovalne dejavnosti. V dogovoru s Komisijo za samoevalvacije in razvoj univerze na UL je bilo to metodološko orodje predstavljeno na delavnici februarja 2002 in do poletja 2002 tudi implementirano na večini članic UL. Raziskovalci so analizirali slovenske zakonodajne predpise, ki definirajo zagotavljanje kakovosti visokega šolstva, podrobneje tozadevne člene iz Zakona o visokem šolstvu (ki je veljal do junija 2004), Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o visokem šolstvu (velja od junija 2004), Nacionalnega programa visokega šolstva Republike Slovenije ter iz statutov vseh treh slovenskih univerz. V tem kontekstu je tudi opredeljena tudi zakonska osnova za delovanje NKKVš ter kronološki opis njenih dejavnosti v obdobju 1996 2004. Izdelana je bila tudi primerjalna študija organiziranosti in poslanstva nacionalnih agencij v izbranih evropskih državah in delovanja mednarodnih mrež agencij za zagotavljanje kakovosti v visokem šolstvu. V analizo je bil dodatno vključen pregled značilnosti institucij za zagotavljanje kakovosti v mednarodnem merilu (Evropa, Avstralija, Azija, ZDA)inpovzetek značilnosti teh agencij. V študiji je vključena opredelitev zagotavljanja kakovosti v procesu internacionalizacije in definicija internacionalizacije zagotavljanja kakovosti. Predstavljene so značilnosti nacionalnih institucij za zagotavljanje kakovosti na globalnem tržišču izobraževanja in vrste 22
njihovega medsebojnega priznavanja, ki pomembno vplivajo na enakovreden vstop na skupni trg izobraževanja. Omenjeno priznavanje prinaša koristi nacionalni instituciji za zagotavljanje kakovosti, študentom, diplomantom in visokošolskim institucijam, ki jih raziskava zajema. Vključen je pregled pristopov k medsebojnemu priznavanju agencij in poudarjen pomen neodvisnih eksternih evalvacij. Izdelan je bil osnutek predloga za oblikovanje neodvisne institucije, ki naj bi v Sloveniji koordinirala, organizirala in razvijala zunanje institucionalne in programske evalvacije v visokošolskem sektorju ter strokovno podpirala in razvijala delo na področju samoevalvacij na visokošolskih zavodih. Osnutek predloga so raziskovalci predstavili članom NKKVš,Svetu Republike Slovenije za visoko šolstvo, omenjenima delovnima skupinama MšZš ter delovni skupini NKKVš in Študentske organizacije Slovenije. V tej zvezi so raziskovalci individualno konzultirali tudi sestavljalce predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o visokem šolstvu. Besedilo Osnutek predloga za ustanovitev Agencije za zagotavljanje kakovosti v visokem šolstvu je NKKVš na svoji 12. redni seji dne 24. 11. 2003 sprejela kot strokovno podlago za spremembo 80. člena Zakona o visokem šolstvu. Po sprejetju Zakona o spremembah in dopolnitvah zkona o visokem šolstvu (ZVIS-UPB2) so raziskovalci ugotovili, da so bili njihovi predlogi v zakonu upoštevani le delno. Po mnenju večine raziskovalcev je v novem zakonu preveč prisoten birokratski nadzor namesto razvojne funkcije evalvacij, ki jih je podal predlog raziskovalcev. Prav tako po njihovem mnenju ostaja vprašljiva primerljivost Sveta za evalvacijo visokega šolstva s tujimi agencijami za zagotavljanje kakovosti visokega šolstva. Skladno z načrtom dela je bil v okviru projekta oblikovan predlog priročnika Institucionalne in programske samoevalvacije v visokem šolstvu, ki vključuje tudi elemente za samoevalvacijo znanstvenoraziskovalne dejavnosti. Priročnik še ni primeren za izdajo, saj ga je potrebno poprej še dopolniti z merili o kakovosti, ki jih je oktobra 2004 sprejela NKKVš, prav tako pa bo vanj potrebno vključiti tudi evropske smernice in navodila za zagotavljanje kakovosti v visokem šolstvu, ki naj bi jih, na pobudo pristojnih ministrov EU, do leta 2005 pripravili izvedenci ENQA.Priročnik v končni obliki bo lahko služil kot metodološko orodje javne agencije za visoko šolstvo, še zlasti Sveta za evalvacijo visokega šolstva, kot to določa Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o visokem šolstvu. MEDNARODNE AKTIVNOSTI NKKVš V skladu z načrtom aktivnosti je NKKVš tudi v letu 2004 nadaljevala skrb za izobraževanje svojih članovna področju spremljanja, ocenjevanja in za- 23
gotavljanja kakovosti visokošolske dejavnosti v obliki seminarjev, delavnic, predavanj strokovnjakov s področja kvalitete visokega šolstva. Dne 22. 6. 2004 je v Mariboru v organizaciji NKKVš potekala mednarodna delavnica Evaluation and Accreditation in Austria and in the European Union, ki jo je vodil prof. dr. Helmut Konrad, predsednik Austrian Accreditation Council in bivši rektor graške univerze. V nadaljevanjunavajamo še mednarodnasrečanja na temo zagotavljanja kakovosti v visokem šolstvu, na katerih so sodelovali predstavniki NKKVš. Strokovni sodelavec NKKVš Miha Pauko je sodeloval na mednarodni konferenci s področja zagotavljanja kakovosti v visokem šolstvu Bologna Process Experiences in the Quality Assurance / Management and Reforms of Study Programs, ki jo je organiziral Univerzitet u Novom Sadu. Konferenca je potekala 4. in5. 6. 2004 v Novem Sadu (Srbija in Črna Gora). Université du Sud Toulon Var in Università di Verona sta v okviru 7. tradicionalne konference Toulon Verona organizirali mednarodno konferenco Quality in Services: Higher Education, Health Care, Local Government. Konferenca je potekala 2. in3. 9. 2004 v Toulonu, Francija, udeležil pa se je je Miha Pauko, strokovni sodelavec NKKVš, kinapoti na omenjeno konferenco opravil še delovna obiska italijanskih univerz v Bologni in Genovi. Checz Accreditation Commission je 23. in24. 10. 2004 vokvirumednarodne delavnice Convergence and Divergence in Quality Assurance Systems. The CEE Contribution to the European Higher Education Area gostila letno srečanje CEE Network (Network of Central and Eastern European Quality Assurance Agencies in Higher Education), katerega članica je tudi NKKVš.Srečanja sta se udeležila njen predsednik, prof. dr. Franci Čuš, in strokovni sodelavec, Miha Pauko. Predsednik NKKVš prof. dr. Franci Čuš 24