Predlog preove iformacijskega sistema za spremljaje prekrškov Aita Flogie 1, Mirko Gradišar 2 1 Šetilj pod Turjakom 72/a, 2382 Mislija, aita.flogie@gmail.com 2 Uiverza v Ljubljai, Ekoomska fakulteta, Kardeljeva ploš~ad 17, 1000 Ljubljaa, miro.gradisar@ui-lj.si V ~laku je prikaza treuti a~i dela sloveskih policistov pri dokumetiraju prometih prekrškov i pomajkljivosti letega. Predstavljei so obrazci za spremljaje kršitev a katerih se podatki poavljajo (ime i priimek, aslov, EMŠO ). Policisti te obrazce ajprej ro~o izpolijo a mestu prekrška, ato pa jih a policijski postaji prepišejo še v digitalo obliko. Za to porabijo veliko ~asa. V predlogu rešitve so prikazae tri osove smerice za izboljšavo iformacijskega sistema sloveske policije ter jihove predosti i slabosti. Klju~e besede: policija, iformacijski sistem, obrazec za promete prekrške. 1 Uvod Za dokumetiraje i spremljaje prekrškov imajo policisti razli~e obrazce, a katere morajo ve~krat vpisovati eake podatke o kršitelju (ime, priimek, aslov, EMŠO ). Razlika med obrazci je le v podajaju kršitve (obvestilo o prekršku, predlog za uvedbo postopka o prekršku itd). Pri izpoljevaju teh obrazcev policist porabi veliko ~asa a mestu kršitve i a policijski postaji, ko jih iz papirate prepisuje v digitalo obliko. V dobi itereta bi lahko imeli policisti preosi ra~ualik ali pa dla~ik v avtomobilu. Baza podatkov o posamezikih `e obstaja i policist ima kot pooblaš~ea oseba dostop do jih. Problem pa je v tem, da lahko te podatke pridobi samo a postaji i e a kraju kršitve, kjer bi bili bolj potrebi. Sicer bi lahko policist `e a kraju kršitve v ra~ualik vpisal ime i priimek kršitelja, ostali podatki pa bi se mu izpisali samodejo. Policist bi takoj vedel, ali je oseba `e ve~krat kršila zako oziroma ali jo mogo~e celo iš~ejo. Tako bi lahko bili policisti ve~ ~asa a tereu i maj v pisari za ra~ualikom. V adaljevaju je predstavljea orgaizacija i delo policije, zbiraje i varovaje podatkov, obrazci za dokumetiraje i spremljaje prekrškov. Na kocu pa so podai razli~i predlogi preove iformacijskega sistema policije i avedee jihove predosti i slabosti. 2 Predstavitev okolja raziskovaja Raziskava, ki smo jo izvedli, je bila razdeljea a dva dela. V prvem delu smo prou~evali obstoje~e staje i ugotovili pomajkljivosti, v drugem delu raziskave pa smo aalizirali razli~e a~ie preove iformacijskega sistema policije pri dokumetiraju prekrškov s katerimi bi obstoje~e pomajkljivosti lahko odpravili. Pri tem smo se osredoto- ~ili a prou~evaje kokrete policijske uprave (PU), i sicer Policijske uprave Kraj. Obmo~je Policijske uprave Kraj meri 2.136 km 2. Na severozahodu je omejeo z dr`avo mejo z Republiko Italijo, a severu z Republiko Avstrijo i v otrajosti z obmo~ji PU Ljubljaa, PU Celje i PU Nova Gorica. PU Kraj pokriva pet upravih eot (Kraj, Škofja Loka, Radovljica, Jeseice i Tr`i~) i kar 17 ob~i (Kraj, Bohij, Bled, Cerklje a Gorejskem, Naklo, Še~ur, Preddvor, Jezersko, Krajska Gora, Škofja Loka, @eleziki, Goreja vas - Poljae, @iri, Radovljica, Tr`i~, @irovica i Jeseice) (Odredba o obmo~jih i sede`ih policijskih postaj, 1999). 3 Predpostavke i omejitve Kljub omejitvi a PU Kraj i mo`osti, da je staje v drugih policijskih upravah druga~o, velja upoštevati, da pridobljei podatki predstavljajo del celote populacije i je vzorec kot tak vseeo primere za grobo prou~evaje staja v sloveski policiji. 4 Orgaizacija i delo policije Orgaizacijsko jo sestavljajo geerala policijska uprava, policijske uprave i policijske postaje. Sede` policije je v Ljubljai. Geerala policijska uprava izvaja usmerjevalo, usklajevalo i adzorstveo fukcijo celote policije, policijske uprave pa delujejo a regioali ravi. Policij- A 272
ske postaje skrbijo za varost a lokali ravi i opravijo ve~ kot 90 odstotkov vseh policijskih alog. Policijo vodi geerali direktor policije, ki vodi tudi delo geerale policijske uprave. Poleg tega koordiira, usmerja i adzoruje delo orgaizacijskih eot policije i otrajih orgaizacijskih eot geerale policijske uprave, zagotavlja zakoito opravljaje alog, izdaja predpise i druge akte, za katere je pooblaš~e, odreja ukrepe i odlo~a v skladu z zakoom ali predpisi, izdaimi a podlagi zakoov. Za svoje delo i delo policije je odgovore miistru, zato ga lahko Vlada Republike Sloveije razreši a jegov predlog. Geerali direktor ima amestika. Z zakoom o policiji (v adaljevaju Zpol), ki je bil sprejet v letu 1998, je bila zagotovljea prava podlaga za vzpostavitev policije kot orgaa v sestavi Miistrstva za otraje zadeve Republike Sloveije (v adaljevaju MNZ). Policija je s tem pridobila visoko stopjo samostojosti, predvsem a podro~ju opravljaja policijskih alog a osovi spremejeih policijskih pooblastil. Poslastvo MNZ (www.mz.si) je zagotavljaje ~im ve~je varosti v aši dr`avi. Ta se zagotavlja predvsem s prevetivim i maj z represivim delovajem varostih orgaov. S ciljem uresi~evaja obeh alog MNZ i v skladu z Zakoom o dr`avi upravi (Zako o dr`avi upravi, 2006) opravlja aloge a podro~jih jave varosti i policije, upravih otrajih zadev i migracij. Policija je orga v sestavi MNZ i izvaja egospodarske dejavosti. Svoje aloge opravlja a treh podro~jih: dr`avi, regioali i lokali ravi. Policijsko upravo vodi direktor, policijsko postajo pa komadir. Sede` policije je v Ljubljai. Policija izvaja svoje aloge v skladu z asledjimi predpisi: Ustava Republike Sloveije (1991-2004), ZPol, Zako o kazeskem postopku (2007) (v adaljevaju ZKP), Kazeski zakoik (2008), Zako o varosti cestega prometa (2008) (v adaljevaju ZVCP), Zako o prekrških (2007) (v adaljevaju ZP), Zako o varstvu javega reda i miru (2006) (v adaljevaju JMR), Zako o adzoru dr`ave meje (2007), Zako o tujcih (2008), Zako o varstvu osebih podatkov (2007), Pravilik o policijskih pooblastilih (2006), Strokovo avodilo o sodelovaju policije i dr`avega to`ilstva pri odkrivaju i pregou storilcev kazivih dejaj. 5 Zbiraje i varovaje podatkov 54. ~le ZPol dolo~a, da lahko policija zbira osebe i druge podatke zaradi opravljaja z zakoom dolo~eih alog. Policisti zbirajo osebe i druge podatke eposredo od osebe, a katero se ti podatki aašajo, i od drugih, ki o tem kaj vedo, a ustreze a~i (Pago, Lobikar, 2001), ali iz `e obstoje~ih zbirk podatkov. Policija sme, ~e je to potrebo zaradi opravljaja z zakoom dolo~eih alog policije, orgaom tujih dr`av ali medarodih orgaizacij, a jihovo zaprosilo ali lasto pobudo, ob pogoju dejaske vzajemosti, posredovati zbrae osebe i druge podatke. Pred posredovajem osebih podatkov policija pridobi zagotovila, da ima dr`ava, v katero se podatki izašajo, urejeo varstvo osebih podatkov i da bo orga tuje dr`ave ali medarode orgaizacije uporabil osebe podatke samo za amee, dolo~ee z zakoom. Policija mora zagotoviti, da se v evideci, iz katere je bil podatek posredova, zazamuje, kdaj je bil podatek posredova, komu i za kakše amee. Pri zbiraju osebih i drugih podatkov od posamezika pri odkrivaju i preiskovaju kazivega dejaja lahko policisti, z jegovo piso privolitvijo, uporabijo poligrafsko testiraje. Pri zbiraju osebih i drugih podatkov, amejeih za dokazovaje prekrškov i kazivih dejaj ter za idetificiraje kršiteljev oziroma storilcev, smejo policisti uporabljati tehi~a sredstva za fotografiraje ter video i avdio semaje. Pri zbiraju osebih i drugih podatkov od drugih oseb ali iz obstoje~ih zbirk podatkov policisti o tem iso dol`i obvestiti osebe, a katero se podatki aašajo, ~e bi to oemogo~ilo ali ote`ilo izvršitev dolo~ee aloge. Za zbiraje, obdelovaje, shrajevaje, posredovaje i uporabo podatkov policijskih evidec se uporabljajo dolo~be zakoa o varstvu osebih podatkov (58. ~le ZPol). 59. ~le ZPol tudi dolo~a, da policija upravlja zbirke osebih podatkov (v adaljjem besedilu: evidece), ki jih zaradi opravljaja alog zbirajo, obdelujejo, shrajujejo, posredujejo i uporabljajo policisti. Zako tudi dolo~a, da podrobejši a~i vodeja posameze policijske evidece predpiše miister pristoje za policijo. 6 Obrazci za dokumetiraje i spremljaje prekrškov V tem razdelku so predstavljei postopki (Katalog stadardih policijskih postopkov, 2001; Pravilik o policijskih pooblastilih, 2006) i obrazci za dokumetiraje i spremljaje prekrškov, ki jih uporabljajo policisti pri svojem delu. Pri tem je treba vedeti, da morajo policisti uporabljati za evidetiraje posamezega prekrška ve~ razli~ih obrazcev. Vse te obrazce a kraju dogodka izpoljujejo policisti ro~o, kar jim vzame veliko ~asa. Na razli~ih obrazcih je veliko podatkov eakih. Na kocu pa jih morajo policisti še ro~o vesti v ra~ualik, kljub temu da a PU obstajajo evidece, ki `e vsebujejo števile od potrebih podatkov. Predpisi dolo~ajo, da morajo policisti za spremljaje prekrškov uporabljati asledje obrazce: JV/PROM - 1: Pla~ili alog JV/PROM - 2: Zapisik o ogledu kraja promete esre~e JV/PROM - 4: Potrdilo/odredba o pregledu tahografa JV/PROM - 5: Potrdilo o poškodbi vozila tuje registracije JV/PROM - 6: Potrdilo/odvzem registrske tablice JV/PROM - 7: Potrdilo-/odvzem voziškega dovoljeja JV/PROM - 11: Zapisik o preizkusu alkoholiziraosti z alkotestom JV/PROM - 14: Zapisik strokovrga pregleda oziroma preizkusa z etilometrom A 273
JV/PROM - 25: Obvestilo o telesi poškodbi JV/PROM - 33: Potrdilo o za~asem zasegu i vritvi motorega vozila oziroma kolesa s pomo`im motorjem POL - 5: Podatki o prometem prekršku; ukrepi policije za zagotavljaje javega reda i miru; ukrepi policije a meji POL - 13: Obvestilo kršitelju, da se izjavi o dejstvih i okoliš~iah prekrška Obdol`ili predlog Obrazec JV/PROM - 1 se izda, kadar policist ugotovi kršitev zakoov. Obrazec ima pravo podlago v 57. ~leu ZP. Policist mora a to potrdilo ro~o vesti podatke, ki so prikazai v tabeli 1. Obrazec JV/PROM-2 je zapisik o ogledu kraja promete esre~e. Zapisik se vedo izdela a kraju promete esre~e. Policist mora ro~o vesti podatke o: esre~i (policijska eota, datum, ura, lokacija, opis kraja ) udele`ecu (ime i priimek, EMŠO, spol, poklic, zaposlitev, stalo, za~aso prebivališ~e, dr`ava ) vozilu (registrska številka, dr`ava registracije, vrsta vozila, zamka vozila, uprava eota, vrsta tablice...) Obrazec ima pravo podlago v drugem odstavku 164. ~lea ZKP. Zako dolo~a, da smejo orgai za otraje zadeve še pred za~etkom preiskave zase~i predmete po 220. ~leu tega zakoa, ~e bi bilo evaro odlašati, i ob pogojih iz 218. ~lea tega zakoa opraviti hišo i osebo preiskavo. ^e preiskovali sodik e pride takoj a sam kraj, smejo orgai za otraje zadeve tudi sami opraviti ogled ter odrediti potrebo izvedesko delo, raze obdukcije i izkopa trupla. Obrazec JV/PROM-4 se izda voziku vselej, ko se mu iz kakršegakoli razloga pregleda staje a tahografu. Ta obrazec je oblikova a podlagi 70. ~lea ZVCP. Policist mora ro~o vesti podatke, ki so v tabeli 1. Obrazec ima pravo podlago v ZVCP i ZKP. Obrazec JV/PROM-5 se izda voziku s tujo registracijo kot potrdilo o poškodbi vozila. Policist mora a to potrdilo ro~o vesti podatke o: udele`ecu promete esre~e (vozik, prebivališ~e, dr`avljastvo i št. potega lista, vrsta i reg. št. vozila, lastik vozila, ) soudele`ecu promete esre~e (vozik, prebivališ~e, dr`avljastvo i št. potega lista, vrsta i reg. št. vozila, lastik vozila, ) prometi esre~i (kraj promete esre~e, da i ura promete esre~e, ) Obrazec ima pravo podlago v ZVCP i ZKP. Obrazec JV/PROM-6 se izda voziku vselej, ko se mu iz kakršegakoli razloga vzamejo registrska tablica, preizkusa tablica motorega, priklopega ali drugega vozila ali promete alepke. Policist mora ro~o vesti podatke, ki so v tabeli 1. Potrdilo se izdaja a podlagi ~etrtega odstavka 239. ~lea oziroma prvega i drugega odstavka 248. ~lea ZVCP. Obrazec JV/PROM-7 se izda voziku vselej, ko se mu iz kakršegakoli razloga vzame voziško dovoljeje. Izvirik potrdila se izro~i voziku, kopija pa se skupo s predlogom za uvedbo postopka za prekršek oziroma kazesko ovadbo pošlje pristojemu orgau. Policist mora a ta obrazec ro~o vesti števile podatke (tabela 1). Obrazec ima pravo podlago v 132. i 238. ~leu ZVCP oziroma v 137. ~leu ZKP. Voziku se lahko (poleg primerov avedeih v 120. ~leu ZVCP) odvzame voziško dovoljeje i za~aso prepove adaljja vo`ja v primeru ~e: je zaradi telesega ali duševega staja zmajšaa jegova sposobost za vo`jo e uporablja pripomo~kov, ki so vpisai v jegovem voziškem dovoljeju prekora~i ~as dovoljeega trajaja vo`je ugotovi, da ima veljavega voziškega dovoljeja, ali mu je voziško dovoljeje odvzeto ali za~aso odvzeto, ali se mu izvršuje izre~ea kaze oziroma varstvei ukrep prepovedi vo`je motorega vozila dolo~ee vrste ali kategorije Voziško dovoljeje, ki je bilo odvzeto zaradi vo`je pod vplivom alkohola, vo`je pod vplivom mamil, psihoaktivih zdravil ali drugih psihoaktivih sovi, odkloitve preizkusa s sredstvi, apravami oziroma strokovega pregleda ali preizkusa, ki i bil opravlje v skladu z avodili proizvajalca sredstva oziroma aprave, se vre voziku po preteku 24 ur odvzema. Voziško dovoljeje, ki je bilo odvzeto iz drugih razlogov, se vre voziku, ko preehajo razlogi za odvzem. ^e vozik e prevzame odvzetega voziškega dovoljeja v treh deh od de, ko mu je odvzeto, se voziško dovoljeje pošlje orgau, ki dovoljeje vodi v evideci. 137. ~le ZVCP dolo~a, da v primeru, ~e te~e postopek kazivega dejaja zoper varost javega prometa, lahko preiskovali sodik ali seat obdol`ecu vzame voziško dovoljeje za ~as, dokler traja postopek. Pred uvedbo kazeskega postopka zaradi kazivega dejaja zoper varosti javega prometa sme pristoji orga, ki opravlja ogled, vzeti voziško dovoljeje tistemu, za katerega je poda utemelje sum, da je storil to kazivo dejaje, i ga obdr`ati ajve~ tri di. Voziško dovoljeje se sme obdol- `ecu vriti še pred kocem kazeskega postopka, ~e se da upravi~eo sklepati, da i ve~ razlogov za odvzem. Obrazec JV/PROM-11 se izda posameziku, za katerega je policist odredil preizkus o alkoholiziraosti z alkoholom. Zapisik o obrazcu izpoli vselej, ko odredi preizkus, e glede a to, ali preizkušaec preizkus opravi ali odkloi oziroma ga e opravi v skladu z avodili proizvajalca ali ga e more opraviti iz zdravstveih razlogov. Zapisik se izpoljuje z vpisovajem ustrezih podatkov i pod~rtajem ustrezega dela tiskaega zapisika. ^e preizkušaec preizkusa e opravi, izpoli policist le uvodi del zapisika i avede razlog, zakaj odrejei preizkus i bil opravlje. Policist mora v obrazec ro~o vesti podatke (tabela 1). Obrazec ima pravo podlago v prvem odstavku 132. ~lea i 4. odstavku 45. ~lea ZVCP. Policist lahko zaradi suma, da ima udele`eec v cestem prometu v orgaizmu alkohol ali ve~ alkohola, kot je dovoljeo, odredi preiz- A 274
kus s sredstvi ali apravami za ugotavljaje alkohola. ^e s preizkusom ugotovi, da ima vozik motorega vozila v orgaizmu ve~ alkohola, kot je dovoljeo, mu odredi prepoved adaljje vo`je i mu za~aso odvzame voziško dovoljeje. Stroške preizkusa pla~a udele`eec v cestem prometu, ~e se izka`e, da ima v orgaizmu ve~ alkohola, kot dovoljuje zako. V asprotem primeru stroški preizkusa bremeijo orga, ki je preizkus odredil. Zapisik o preizkusu podpiše tudi udele`eec v cestem prometu, za katerega je bil odreje preizkus. ^e odkloi podpis, mora policist vzrok odkloitve vpisati v zapisik. Udele`eec v cestem prometu, ki mu je odreje preizkus s sredstvi ali apravami, mora ravati po odredbi policista. ^e preizkus odkloi oziroma ga e opravi tako, kot je predpisal proizvajalec sredstev ali aprav, policist to vpiše v zapisik, odredi prepoved adaljje vo`je i odvzame voziško dovoljeje. Udele`eec v cestem prometu lahko odkloi preizkus samo iz zdravstveih razlogov. V tem primeru policist odredi strokovi pregled. ^e udele`eec v cestem prometu oporeka rezultatu preizkusa, policist odredi strokovi pregled. Na strokovi pregled odpelje vozika s slu`beim vozilom policist, ki ga je odredil. Stroške prevoza udele`eca v cestem prometu do kraja, kjer se opravi strokovi pregled, i stroške pregleda pla~a udele`eec v cestem prometu, ~e se izka- `e, da ima v krvi ve~ alkohola, kot to dovoljuje zako. V asprotem primeru stroški prevoza i pregleda bremeijo orga, ki je pregled odredil. ^e policist sumi, da je udele`eec v cestem prometu pod vplivom mamil, psihoaktivih zdravil ali drugih psihoaktivih sredstev, ki zmajšujejo jegovo sposobost za vo`jo, odredi preizkus s posebimi sredstvi oziroma apravami ali strokovi pregled. Udele`ecu prepove adaljjo vo`jo i za~aso vzame voziško dovoljeje. Morebiti ugovor a policistovo odredbo obravava policistov predstojik takoj, ajpozeje pa v štirih urah. Ugovor e zadr`i izvršitve preizkusa oziroma strokovega pregleda. Stroške prevoza do kraja, kjer se opravi preizkus oziroma strokovi pregled, i stroške pregleda oziroma preizkusa pla~a udele`eec v cestem prometu, ~e se ugotovi, da je pod vplivom mamil, psihoaktivih zdravil ali drugih psihoaktivih sredstev. ^e policist sumi, da udele`eec v cestem prometu zaradi duševega staja ali telesih pomajkljivosti oziroma bolezi predstavlja evarost v prometu, ga izlo~i iz prometa, mu prepove adaljevaje vo`je i predlaga kotroli pregled. Obrazec JV/PROM-14 se izda posameziku, za katerega je policist odredil strokovi pregled oziroma preizkus z etilometrom. Zapisik se izpoljuje z vpisovajem ustrezih podatkov i pod~rtavajem delov tiskaega zapisika. Policist mora a to potrdilo ro~o vesti podatke, ki so razvidi iz tabele 1. Obrazec ima pravo podlago v ZVCP i ZKP. Obrazec JV/PROM-25 se izda posameziku, v primeru telesih poškodb dobljeih v prometi esre~i. policist ga izpoli a kraju dogodka i ga prilo`i k ostalim obrazcem. Policist mora a to potrdilo ro~o vesti podatke, ki so razvidi iz tabele 1. Obrazec ima pravo podlago v 2. odstavku 148. ~lea ZKP i 105. ~lea ZP. Obrazec JV/PROM-33 se izda posameziku, za katerega je policist odredil za~ase zaseg motorega vozila oziroma kolesa s pomo`im motorjem. Policist mora a to potrdilo ro~o vesti podatke, ki so razvidi iz tabele 1. Obrazec ima pravo podlago v 37., 37/a i 152. ~leu ZP. POL 5 se izda posameziku, kadar so potrebi: ukrepi policije v zvezi s cesto prometimi predpisi ukrepi policije v zvezi z zakoom o javem redu i miru ukrepi policije a meji v zvezi s tujci Policist mora a a obrazec ro~o vesti aslov stalega ali za~asega bivališ~a za fizi~o osebo, ~e je fizi~a oseba tujec pa amesto EMŠO jegove rojste podatke, za pravo osebo aziv i sede` ter mati~o številko, za odgovoro osebo prave osebe pa tudi dela i aloge, ki jih opravlja, ~as i kraj storitve prekrška, predpis, ki dolo- ~a prekrške, podatke o morebiti premo`ejski koristi, dokaze, podatke o predlagatelju i podpis predlagatelja. Predlog za uvedbo postopka o prekršku za katerega se storilcu lahko izre~e kazeske to~ke v cestem prometu ali kaze preehaja veljavosti voziškega dovoljeja mora vsebovati tudi podatke o voziškem dovoljeju (številka voziškega dovoljeja, uprava eota, ki ga je izdala, datum izdaje, kategorija motorih vozil, za katere je bilo voziško dovoljeje izdao) i podatke o tem, ali je storilec vozik za~etik. Upravljavci zbirk osebih podatkov so dol`i predlagatelju postopka a jegovo zahtevo brezpla~o posredovati podatke, ki so potrebi za sestavo i vlo`itev predloga za uvedbo postopka o prekršku. Postopek o prekršku se uvede a podlagi 105. ~lea ZVCP a predlog orgaa, orgaizacije ali oškodovaca. Pristoji orgai oziroma orgaizacije so upravi orgai, orgai za otraje zadeve, išpektorji, javi to`ilci, dru`bei pravobrailci i drugi orgai ter orgaizacije, ki izvajajo java pooblastila i ki so pristoji za eposredo izvrševaje ali adzor ad izvrševajem predpisov, s katerimi so dolo~ei prekrški. ^e ti orgai e predlagajo uvedbe postopka, jo lahko predlaga orga, ki adzoruje delo orgaa ali orgaizacije, ki je pristoja za izvrševaje predpisov ali orga za otraje zadeve, ki pri opravljaju zadev iz svoje pristojosti ugotovi tudi kršitev predpisa, ki sodi v pristojost drugega orgaa. ^e predlaga uvedbo postopka o prekršku oškodovaec, mora predlog za uvedbo postopka vsebovati ime i priimek storilca prekrška, aslov bivališ~a ter ~as i kraj storitve prekrška. Predlog za uvedbo postopka mora biti pisme. Predlog za uvedbo postopka se izdela v toliko izvodih, kolikor jih je treba za orga, ki vodi postopek, i za osebe, zoper katere je predlagaa uvedba postopka o prekršku. Le tem se vro~i predlog hkrati z vabilom ali hkrati z odlo~bo, izdao po 159. ~leu ZVCP. Ko prejme predlog za uvedbo postopka, pristoje orga ocei, ali so podai pogoji za uvedbo postopka. ^e ugotovi, da je predlog epopol ali erazumljiv, zahteva od predlagatelja postopka, aj ga v osmih deh dopoli oziroma popravi. ^e tega v roku e stori, orga z odlo~bo A 275
zavr`e predlog za uvedbo postopka za prekršek, oškodovaca pa obvesti, da lahko svoj premo`ejskopravi zahtevek uveljavlja pred pristojim sodiš~em. ^e ocei, da so izpoljei pogoji za uvedbo postopka, izvede postopek o prekršku po uradi dol`osti. POL-13 se izda v skladu z drugim odstavkom 55. ~lea ZP, ki dolo~a, da se kršitelj lahko piso takoj a kraju prekrška oziroma v roku petih di izre~e o dejstvih oziroma okoliš~iah o~itaega prekrška. Pri tem mora avesti dejstva i dokaze v svojo korist, ker jih sicer v postopku e bo ve~ mo`o uveljaviti. Lahko tudi predlaga, da se mu dovoli pla~ilo globe v obrokih, saj a podlagi drugega odstavka 18. ~lea zakoa o prekrških prekrškovi orga v upravi~eih primerih lahko ta predlog sprejme. Obrazec mora kršitelj podpisati. Obdol`ili predlog se izda posameziku, za katerega je policist odredil za~ase zaseg motorega vozila oziroma kolesa s pomo`im motorjem. Obrazec ima pravo podlago v ZVCP i ZKP. Na ta obrazec policist ro~o vese podatko o: kršitelju (ime i priimek, EMŠO, spol, rojsti datum rojsti kraj, dr`avljastvo ) pravi osebi (ime ali aziv, mati~a številka, sede`, uprava eota, dr`ava ) odgovori osebi (ime i priimek, EMŠO, spol, rojsti datum, rojsti kraj, dr`avljastvo ) prekršku (datum i ura, lokacija (kraj, ulica, hiša številka, cesta, `elezica, meja, tujia), kršitev (predpis, ~le, odstavek, to~ka, alieja, zveza) ) Iformacijski procesi policije i obrazci v zvezi s prekrški so predstavljei le okviro, vedar dovolj podrobo, da je mo`o razumeti osove pomajkljivosti obstoje~ega staja zajemaja podatkov i predlagae rešitve. V tabeli 1 so zbrai podatki o kršitelju, esre~i i vozilu, ki zahtevajo ro~e vos i se poavljajo a vseh 13 opisaih obrazcih. Policisti sicer lahko podatke o kršiteljih preverjajo a tereu z oddaljeim dosegom do evidec MNZ. Do leta 2006 so do podatkov iz evidec MNZ lahko prišli s pomo~jo sistema MOBIDATA, ameš~eega v vozilih, ki pa je bil v za~etku leta 2006 zaradi zastarelosti opuš~e. Koec leta 2006 so pri~eli uporabljati ov, moderejši tetra sistem, ki je veliko boljši i bolj zaesljiv od prejšjega. Seveda pa ti sistemi e omogo~ajo izpoljevaje elektroskih obrazcev. 7 Predlogi rešitev Iz avedeega je razvido, da imajo policisti pri izpoljevaju obrazcev za spremljaje prekrškov veliko ro~ega dela (slika 1). Pri tem gre ve~ioma za izpoljevaje obrazcev s podatki, ki jih policija po zakou vodi v ei izmed svojih evidec. Vsekakor gre za podvajaje dela i za izvajaje privajeih operacij s podatki, ki bi jih lahko prepustili ra~ualikom. Za odpravo ugotovljeih pomajkljivosti predlagamo tri ukrepe, ki bi jih bilo po ašem meju smiselo uvesti: zdru`itev obrazcev skeiraje obrazcev uvedba celovite iformatizacije policije ^e bi zdru`ili ekatere obrazce, a primer JV/PROM 7 ter JV/PROM 11, bi imeli policisti veliko maj ro~ega dela tako a tereu kot v pisari. Tako bi lahko ve~ ~asa opravljali svojo osovo dejavost. Rešitev se zdi preprosta, vedar jo je te`ko uresi~iti, ker imajo obrazci pravo podlago v razli~ih zakoih oz podzakoskih aktih. Tako bi bilo treba ajprej spremeiti obstoje~e zakoe, ki so podlaga za te obrazce. Gre za spremembo vsaj štirih temeljih zakoov, i sicer: Zpol, ZVCP, ZKP i ZP. Rešitev je kljub temu mo`a i izvedljiva ob aga`iraju celotega vodstva policije. Predvidevamo pa, da bi zajo potrebovali vsaj leto di. Uvedba opti~ih ~italcev, s katerimi bi obrazce preesli v digitalo obliko je druga mo`ost, ki je ~asovo maj zahteva, predstavlja pa tudi majhe fia~i vlo- `ek. Seveda bi bilo potrebo pripraviti ustrezo programsko podporo z opti~im razpozavajem zakov (Optical Character Recogitio - OCR). V zadjih letih je tehologija OCR apredovala i udi dodate mo`osti iteligetega razpozavaja (Itelliget Character Recogitio - ICR). Z uporabo tehologije skeiraja dokumetov lahko sliko dokumeta preesemo v ra~uališki pomilik i s pomo~jo programske opreme aredimo razpozavaje. Z ICR lahko prepozamo poljubo pisavo, tudi ro~o, a poljubem mestu a dokumetu. S to tehologijo dosegamo 99% razpozavaje stroje pisave i pribli`o 90% razpozavaje a ro~e (številke i velike ~rke). Vsi podatki bi se po skeiraju avtomati~o preesli v bazo podatkov. Tako bi porabili maj ~asa i pove~ali a`urost. Pretipkavaje podatkov v ra~ualik e bi bilo ve~ potrebo. Ta rešitev je tehološko dokaj Tabela 1: Podatki, ki se ahajajo a vseh obrazcih A 276
Slika 1: Policist pri ro~em vašaju podatkov v papirati obrazec Slika 2: Izpoljevaje elektroskih obrazcev eostava. Najbr` bi bilo predhodo smiselo arediti študijo, ki bi prou~ila izvedljivost, predosti i slabosti takšega pristopa ter mo`osti sofiaciraja takšega projekta iz strukturih skladov EU. Najbolj u~ikovita pa bi bila celovita preova iformacijskega sistema policije a osovi sodobih iformacijsko-komuikacijskih tehologij. Tak sistem bi po zgledih a drugih podro~jih lahko imeovali e-policija. Zagotovo si sodobih policistov i mo~ predstavljati brez dla~ikov ali drugih vrst preosih ra~ualikov (slika 2) i povezaega dostopa do baze podatkov v vsakem treutku i a vseh lokacijah. Tako bi policisti a kraju kršitve vašali le dolo~ee podatke a primer v dla~ik, ostali podatki pa bi se preto~ili eposredo iz cetrale baze podatkov. S tem bi vso dokumetacijo uredili hitreje, a eem mestu, poleg tega pa bi bilo v podatkih tudi maj apak. Skeiraje obrazcev seveda v tem primeru e bi bilo potrebo. Kopije obrazcev a papirju, ki jih prejme kršitelj, pa bi atisili s tiskalikom v policijskem vozilu. Z uvedbo takšega sistema bi se sloveska policija pribli`ala a~iu dela v bolj razvitih okoljih (Amerika, Nem~ija ). Ocejujemo, da bi ustrezo preovlje iformacijski sistem policistom prihrail 40% ~asa, ki ga sedaj porabijo za admiistracijo. Za admiistracijo amre~ treuto porabijo kar 60% celotega slu`beega ~asa. Pomajkljivost sledje rešitve je gotovo ta, da bi bil potrebe obse`e i s tem drag i tvega projekt razvoja celovitega iformacijskega sistema policije. Tvegaje bi pove~ala tudi povezava s sorodimi sistemi kot so e-uprava, e-pravosodje, e-zavarovaje itd., ki pa bi bila uja za u~ikovito delovaje. Kljub temu lahko domevamo, da bi predosti takega sistema odtehtale stroške razvoja i uvajaja ter izobra`evaja i urjeja policistov. Seveda pa bi takšo domevo lahko potrdili le z ata~o aalizo orgaizacijske, ekoomske, prave i tehološke izvedljivosti, a primer v okviru ciljega raziskovalega projekta. 8 Zaklju~ek V ~laku je obravavao admiistrativo delo policistov v zvezi s prekrški. Ugotovili smo, da je veliko obrazcev, a katere je potrebo vpisati eake podatke (ime, priimek, aslov, EMŠO ). Z vidika mo`osti, ki jih pouja sodoba iformacijska tehologija, bi bilo smiselo ekatere obrazce zdru`iti, vedar pa to i mo`o brez spremembe ustreze zakoodaje. Te`ava je tudi v tem, da morajo policisti obrazec ajprej ro~o izpoliti a mestu prekrška, ato pa podatke še ekrat vesti v ra~ualik a policijski postaji. Policisti so veliko bolj potrebi a tereu kot pa v pisari. @al pa ve~ kot pol svojega delovega ~asa porabijo za admiistracijo bodisi za ra~ualikom a postaji ali pri izpoljevaju obrazcev a tereu. Ta ~as bi lahko skrajšali tako, da bi obrazce a papirju, ki so jih izpolili a tereu, a postaji skeirali i uporabili tehologijo za razpozavaje pisave OCR. Takša rešitev bi bila sicer pocei, vedar bi le delo rešila problem. Zato smo predlagali celovito preovo iformacijskega sistema, ki bi temeljila a dla~ikih s povezavo a osredjo bazo podatkov. Tako bi lahko policisti `e a kraju kršitve pogledali v bazo podatkov i takoj vedeli, s kakšim kršiteljem imajo opravka. Obrazce bi izpolili v elektroski obliki brez poovega vašaja istih podat- A 277
kov. Admiistrativo delo a policijski postaji pa e bi bilo ve~ potrebo. 9 Literatura Katalog stadardih policijskih postopkov (2001). Geerala policijska uprava. http://itraet.policija.si/itraet/docs/povzetek.php id=17, Ljubljaa. Kazeski zakoik (2008). Uradi list Republike Sloveije, št. 55/08. Odredba o obmo~jih i sede`ih policijskih postaj (1999). Uradi list Republike Sloveije, št. 55/1999. Pago, M. & Lobikar, B. (2001): Odos do policijskega dela usmerjeega v skupost: primerjava med policisti i ob~ai. Devi varstvoslovja, Ljubljaa: Visoka policijsko-varosta šola, str.: 103-113. Pravilik o policijskih pooblastilih (2006). Uradi list Republike Sloveije, št. 40/06. Ustava Republike Sloveije (1991-2004). Uradi list Republike Sloveije, št. 33/91, 42/97, 66/00, 24/03, 69/04. Zako o dr`avi upravi(2006). Uradi list Republike Sloveije, št. 24/05. Zako o kazeskem postopku (2007). Uradi list Republike Sloveije, št. 32/07. Zako o policiji (2006). Uradi list Republike Sloveije, št. 107, 17. 10. 2006. Zako o prekrških (2007). Uradi list Republike Sloveije, št. 3, 12. 1. 2007. Zako o adzoru dr`ave meje (2007). Uradi list Republike Sloveije, št. 60, 6. 7. 2007. Zako o tujcih (2008). Uradi list Republike Sloveije, št. 71, 14. 7. 2008. Zako o varosti cestega prometa (2008). Uradi list Republike Sloveije, št. 56/08. Zako o varstvu javega reda i miru (2006). Uradi list Republike Sloveije, št. 70, 06.07.2006. Zako o varstvu osebih podatkov (2007). Uradi list Republike Sloveije, št. 94, 16. 10. 2007. Aita Flogie, diplomiraa orgaizatorka maagerka, je zaposlea v podjetju Mazda motor Sloveija d.o.o. kot admiistratorka i pomo~ica ra~uovodje. Kot študetka je pisala i bila odgovora uredica za podro~je kulture v reviji Orgao. Sodelovala je a razli~ih študetskih projektih i kot skavtska voditeljica pripravila i uspešo izpeljala kar ekaj projektov (izmejava mladih iz Marburga, vsakoleti tabori za mlade...). Mirko Gradišar je zaposle a Ekoomski fakulteti Uiverze v Ljubljai kot redi professor za podro~je poslove iformatike. Raziskovalo se ukvarja predvsem z razvojem iformacijskih sistemov i zahtevejših algoritmov a podro~ju operacijskih raziskav. Dr. Gradišar je izdal ve~ uiverzitetih u~beikov, zastveih moografij i zastveih ~lakov. Njegova dela so citiraa v revijah, ki jih ideksirata SCI i SSCI. A 278