Univerza v Ljubljani Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo University of Ljubljana Faculty of Civil and Geodetic Engineering Jamova cesta 1000 Ljubljana, Slovenija http://www3.fgg.uni-lj.si/ Jamova cesta SI 1000 Ljubljana, Slovenia http://www3.fgg.uni-lj.si/en/ DRUGG Digitalni repozitorij UL FGG http://drugg.fgg.uni-lj.si/ DRUGG The Digital Repository http://drugg.fgg.uni-lj.si/ To je izvirna različica zaključnega dela. Prosimo, da se pri navajanju sklicujte na bibliografske podatke, kot je navedeno: This is original version of final thesis. When citing, please refer to the publisher's bibliographic information as follows: Plevel, Ž., 016. Analiza jeklenega objekta z upoštevanjem membranskega delovanja stropov med požarom. Diplomska naloga. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo. (mentor Može, P.): 44 str. http://drugg.fgg.uni-lj.si/5949/ Datum arhiviranja: 19-10-016 Plevel, Ž., 016. Analiza jeklenega objekta z upoštevanjem membranskega delovanja stropov med požarom. B.Sc. Thesis. Ljubljana, University of Ljubljana, Faculty of civil and geodetic engineering. (supervisor Može, P.): 44 pp. http://drugg.fgg.uni-lj.si/5949/ Archiving Date: 19-10-016
Univerza v Ljubljani Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Jamova 1000 Ljubljana, Slovenija telefon (01) 47 68 500 faks (01) 4 50 681 fgg@fgg.uni-lj.si UNIVERZITETNI ŠTUDIJSKI PROGRAM PRVE STOPNJE GRADBENIŠTVO Kandidat: ŽIGA PLEVEL ANALIZA JEKLENEGA OBJEKTA Z UPOŠTEVANJEM MEMBRANSKEGA DELOVANJA STROPOV MED POŽAROM Diplomska naloga št.: 78/B-GR ANALYSIS OF STEEL BUILDING CONSIDERING MEMBRANE ACTION OF SLAB DURING FIRE Graduation thesis No.: 78/B-GR Mentor: doc. dr. Primož Može Ljubljana,. 09. 016
njem membranskega delovanja stropov med 1 1 1.1 objekta. Ob, ohrani svojo globalno stabilnost in s te V okviru projektiranja objekta mora projektant zagotoviti bistvenim z zakona o graditvi objektov [1]: mehanska odpornost in stabilnost, v, h, varnost pri uporabi, varnost pred hrupom, v. m moramo zagotoviti zahtevama mehanske odpornosti in vrokod standardi, ki jih v obvezno uporabo vpeljuje pravilnik o mehanski odpornosti in stabilnosti objektov []. Drugo osnovno zahtevo nosti v stavbah, ki jih podaja pravilnik o [3]:, n, evakuacijske poti in sistemi za javljanje in alarmiranje, n gasilcev. [3] se navezuje na praviln stavbah [4], ki predpisuje ukrepe, ki morajo biti izvedeni, da stavba izpolnjuje gradbene zahteve za zagotovitev, b zdravja. stavbah [4] prav tako predpisuje -1-001:010 [5], katera za posamezno Zagotovitev nosilnosti konstrukcije v je neposredno povezana z odzivom nosilnih elementov in njihovo odpornostjo Temperatura, kateri so elementi Opis temperature v odvisnosti metod za imi krivuljami [6]. krivulje delimo na nominalne predstavljaj modelirane avljajo poenostavljene V primeru zelo.
Ple 1. Standardna krivulja temperatura- ominalna) Standardna - [6] oziroma ISO-834 krivulja je ena od nominalnih ulja perature v odvisnosti in je j vse [6]. Slika 1: Standardna krivulja temperatura- 1.3 - - [6] krivulje temperatura- rametrov obravnavanega sektorja. ampak v p pada. jem gorljivih snovi hitro Slika - [7]
njem membranskega delovanja stropov med 3 1.4 [8]: za stalna ob kombinacijski faktor navidezno sta 1.5 Membransko delovanje 1.5.1 testov posameznih nosilnih elementov [7] [7] je bil razvit tako odpornega projektiranja. Slika 3: Testna zgradba v okviru raziskovalnega programa Cardington [7]
4 Ple 1.5. no odpornem projektiranju posameznih konstrukcijskih elementov, kot je to v navadi postopkov v skladu s predpisi [9]. prikazana na sliki 4. [10] mejnih por, ki jo je razvil Johansen labo armiranih Slika 4: [7] Na podlagi sliki 4 Membr in so odvisne od je dej nosilnosti, ki je Slika 5: [7] 4 zagotovimo z
njem membranskega delovanja stropov med 5 membranskih sil predstavljaj iteni z o vlogo za razvoj por Slika 6 sektor [7] 1.5.3 Vrste stavb za analizo z enostavno metodo odporno projektiranje, mora jeklena okvir naslednje pogoje [7]: o Metoda ne velja za: na v skladu s predpisi [9], predpisi [9]. stropove narejene iz mon, n, n.
6 Ple.1 Zasnova objekta 3- jih mora konstrukcija izpolnjevati za analizo z enosta ). a projektiranja kasto navadni jekleni nosilci. Horizontalno togost konstrukcije in odpornost na horizontalne obremenitve (veter, potres) na obodu konstrukcije Slika 7 strukcije
njem membranskega delovanja stropov med 7 Slika 8: Okvir v osi 1 4 (povezja le v osi 1 in 4) Slika 9: Okvir v osi A F (povezja le v osi A in F). Elementi nosilne konstrukcije..1 C5/30 in TRIMO HIin kvalitete jekla S50. Za zagotovitev razvoja m zato je bila izbrana armatura kvalitete B... Sekundarni nosilci Nelson 19 (f u = 45 kn/cm nosilci brez s..3 Primarni nosilci valjani jekleni profili IPE 400, kvalitete jekla PE 550, kvalitete jekla S75.
8 Ple 19 (f u = 45 kn/cm..4 Stebri..5 Spoji kvalitete jekla S35 in vijaki M0 8.8...6 HEA 40 (3. e HEA 360 HEA 30 Diagonale povezij sestavljajo profili HEA 30 300 (...4. O povezij v y HEA 360 HEA 30 HEA 0 (3. e Diagonale povezij sestavljajo profili HEA 30 e ih..4. ezja v x in y smeri se nahajajo na obodu konstrukcije. Vsi profili sestavnih elementov
njem membranskega delovanja stropov med 9 3 3.1 a 3.1.1 Modularni dvignjeni pod Sekundarni nosilec IPE 400 Primarni nosilec IPE 550 Toplotna izolacija SKUPAJ 3.1. Fasada. Fasada 3. 3..1 Ker je stavba namenjena poslovni dejavnosti, v skladu s standardom [11] spada v kategorijo uporabe B pisarne. standardom [11] Pisarne (Kategorija B) Predelne stene 3.. SKUPAJ snega., pri dimenzioniranju ni bilo 3..3
10 Ple 3.3 3.3.1 Glede na lokacijo objekta (poslovna cona Komenda) iz karte [1] potresne nevarnosti Slovenije r [13]. Faktor ob Masa konstrukcije Preglednica 1: Masa posameznih strukcije Masa [t] 1. 645.6. 645.6 3. 411.8 1703.1 3.3. x smeri Prevzem potresne obremenitve v x smeri zagotavljata okvirja. konstrukcije v x smeri je bil [14]. Preglednica : Nihajni smeri ] Masa na posamezno povezje [t] T x [s] 1. 645.6 3.8. 645.6 3.8 3. 411.8 05.9 0.58 x smeri ga projektnega spektra [13] S d (T x ) je bila izra sila v x smeri, katere polovica vrednosti odpade na posamezno povezje. na celotna potresna
njem membranskega delovanja stropov med 11 Preglednica 3 smeri S d (T x ) Celotna potresna sila v x smeri [kn] Potresna sila na posamezno povezje [kn] 0.951 1377.03 688.5 3.3.3 Prevzem potresne obremenitve v y smeri zagotavljata okvirja. smeri je bil [14]. Preglednica 4 smeri ] Masa na posamezno povezje [t] T y [s] 1. 645.6 3.8. 645.6 3.8 3. 411.8 05.9 0.58 Na [13] S d (T y sila v y smeri, katere polovica vrednosti odpade na posamezno povezje. Preglednica 5 smeri S d (T y ) Celotna potresna sila v y smeri [kn] Potresna sila na posamezno povezje [kn] 0.86 1376.63 688.3
1 Ple 4 DIMENZIONIRANJE 4.1 zbranimi v analiza TRIMO HI- [15]. 4.1.1 Geometrija in materiali Osnovni geometrijski podatki: Efektivna debelina betona: Osnovne karakteristike uporabljenih materialov: Beton: Armatura: C5/30, TRIMO HI-Bond 55,, (S50) 19, Q57, S500-B Slika 10
njem membranskega delovanja stropov med 13 4.1. Slika 11: Dopustni razponi HI- [15] 4.1.3 4.1.3.1 Modularni dvignjeni pod Toplotna izolacija : MSN psd 1,35 g 1,5 q 9,7 kn m
14 Ple 4.1.3. Mejno stanje nosilnosti analiza TRIMO HI- [15] je metoda B4. Metoda B4: Dopustni razpon HI- MSN: Linearna interpolacija: MSN 9,7 8 psd 9,7 kn m LDOV 391 10 8 391 360 363, 7 cm Slika 1: Dopustni razponi HI-Bond -MSN [15] 4.1.3.3 Mejno stanje uporabnosti aplikativne naloge analiza TRIMO HI- [15] ga striga, izbrana metoda B4. Metoda B4: Dopustni razpon HI- ) MSU: MSU psd 5 DOV 47 kn m L cm MSU psd 4 DOV 448 kn m L cm Linearna interpolacija: MSU 4,4 4 psd 4, 4 kn m LDOV 448 5 4 448 47 440 cm
njem membranskega delovanja stropov med 15 Slika 13: Dopustni razponi HI- -MSU [15] 4.1.3.4 Negativna armatura nad podporami razpokanju betona. 4.1.3.5 n Na podlagi tabele na sliki 14 j potrebna armaturna Slika 14 [15]
16 Ple 4. 4..1 Geometrija in materiali Osnovni geometrijski podatki: Jekleni profil IPE 400 Razmak med sekundarnimi jeklenimi nosilci: Efektivna debelina betona: Slika 15 Osnovne karakteristike uporabljenih materialov: Jeklo S35: Beton C5/30: Armatura S500B: 4.. 4...1
njem membranskega delovanja stropov med 17 g = 6 kn/m ) Strjen beton (g = 5 kn/m) 4... Kompaktnost prereza IPE 400: Pasnica: Stojina: Prerez spada v 1. razred kompaktnosti Strig: Stojina je kompaktna v strigu 4...3 Upogibna nosilnost V Ed,1 qed,1 L 1,73 kn m 9m 97,76 kn V pl, Rd A f 4,7 cm 3,5 k cm v M 0 y 3 1 3 579, 34 kn
18 Ple Interakcija M-V: Ni interakcije 4...4 varjene prereze [16]. in enakovredne Slika 16: (glej prilogo A1) LT Wel, y f y 1160cm 3, 5kN cm M 63639 kncm cr 3 0,654 0,4 N.B.Z M LT b, Rd 1 0,89 0,704 0,704 0,75 0, 654 W f 0,89 1160cm 3,5 kn cm LT el, y y M 1 3 1 461 kncm 4...5 Pomik v fazi gradnje w 4 4 5 qed, L 5 0,1165kN cm 900cm max, m 4 384 E I y 384 1000kN cm 3130cm,05 cm
njem membranskega delovanja stropov med 19 4..3 4..3.1 Modularni dvignjeni pod Sekundarni nosilec IPE 400 Toplotna izolacija Pisarne (kategorija B) Predelne stene : 4..3. Slika 17
0 Ple 4..3.3 Vpliv lezenja betona: Ko je t = 0: n n 0 6,77 13,54 Poenostavitev za stavbe, ki niso namenjene Aa 84,5 cm ac a 4,63 cm 8,74 cm A 38, 1cm sov I I A a sov a a a I A a n c c c 4 4 14839, 75 cm 081, 5 cm 8, 74 cm 4 3130 cm 84,5 cm 15,89 cm 57303, 1cm 13.54 Slika 18 sekundarnega nosilca 4..3.4 ne povezave med sovpre in sekundarnim nosilcem so bila uporabljena duktilna vezna sredstva
njem membranskega delovanja stropov med 1 Slika 19 [9] Slika 0: Zveza med M Rd in N c [9] aproksimacije prikazane na sliki 0: Ncf 1985,8 kn xpl 6, cm 9,5 cm b 0,85 f 5cm 0,85 1,67 kn cm eff cd h x a pl 40 cm 6, cm r heff 9, 5 cm 6, cm izberem
Ple Interakcija M-V Ni interakcije 4..3.5 zvrnitve podpiranje nosilca. 4..3.6 Kontrola : P Rd min 0,8 0,9 f u V d 4 81, 66 kn d fck Ecm V 73,73 kn k t 0,7 b0 hsc 0,7 75 mm 90 mm 1 1 0,61 n h h 1 55 mm 55 mm r p p k t n r
njem membranskega delovanja stropov med 3 Slika 1 [9] P P k 73,73 kn 0,61 45,0 kn * Rd Rd t t):. d 1,1 d 1,1 1,9 cm,09 cm do a 10, 5 cm 1, 5 d do 3,14 l):. Pogoj: :
4 Ple Pogoj enakomerne : Kontrola betonske pasnice Slika -a [9] : v Ed Vl 794,3 kn L 900 cm hf 6,5 cm 0,14 kn cm h f Prerez a-a: sf) v prerezu a- (A sf,potr ). v h s kn cm cm cm Ed f f 0,14 6, 5 100 Asf, potr 1,04 cm m f yk 50kN cm cot f cot 6,5 s 1,15 s f f Po : v f 5 0,6 1 ck 0,6 1 0,54 50 50 v v f sin cos Ed cd f f
njem membranskega delovanja stropov med 5 4..3.7 Kontrola pomikov (MSU) Pomik : stanju): 4.3 4.3.1 Geometrija in materiali Osnovni geometrijski podatki: Jekleni profil IPE 550 Razmak med primarnimi jeklenimi nosilci: Efektivna debelina betona: Slika 3
6 Ple Osnovne karakteristike uporabljenih materialov: Jeklo S75: Beton C5/30: Armatura S500B: 4.3. 4.3..1 nosilca. Slika 4: Akcija sekundarnega nosilca (L = 8 m) glej 4...1 Akcija sekundarnega nosilca (L = 9 m) glej 4...1
njem membranskega delovanja stropov med 7 Akcija sekundarnega nosilca (L = 8 m) glej 4...1 Akcija sekundarnega nosilca (L = 9 m) glej 4...1 4.3.. Kompaktnost prereza IPE 550: Pasnica: Stojina: Prerez spada v 1. razred kompaktnosti Strig: Stojina je kompaktna v strigu 4.3..3 Upogibna nosilnost Slika 5: Upogibna obremenitev M Ed,3
8 Ple Interakcija M-V Ni interakcije 4.3..4 primarnega nosilca zagotavljajo sekundarni nosilci na tretjinah razpona. varjene prereze [16]. in enakovredne Slika 6: (glej prilogo A) LT Wel, y f y 440cm 7,5kN cm M 18930 kncm cr 3 0,50 0, 4 N.B.Z M LT b, Rd 1 0,95 0,6 0,6 0,75 0,50 LT Wel, y fy 0,95 440 cm 7,5kN cm 1 M 1 3 63750 kncm
njem membranskega delovanja stropov med 9 4.3..5 Pomik v fazi gradnje : : w m, P L PEd,4 3 L 3 L 4 4 E I 3 y 99 kn 1000 cm 3 1000 cm 3 1000 cm 4, 49 cm 4 4 1000 kn cm 6710 cm 3 4.3.3 4.3.3.1 nosilnosti): Akcija sekundarnega nosilca (L = 8 m) glej 4..3.1 Akcija sekundarnega nosilca (L = 9 m) glej 4..3.1 prerez. pomikov
30 Ple Akcija sekundarnega nosilca (L = 8 m) glej 4..3.1 Akcija sekundarnega nosilca (L = 9 m) glej 4..3.1 4.3.3. 4.3.3.3 Geometrijske karakteristike Slika 7: Dejanski prerez primarnega ga nosilca eff). Slika 8
njem membranskega delovanja stropov med 31 A b h 50 cm 9, 5 cm 31,50 cm c eff eff I I A a sov a a a I A a n c c c 4 6710 134,0 18,00 cm cm cm 4 16488,61 31,50 14,13 cm cm cm 13.54 145853, cm 4 4.3.3.4 Slika 9: Upogibna obremenitev M Ed MSN MSN MSN L MSN L ged L M Ed RA PEd 96,0 knm 6 8 uporabljena duktilna vezna sredstva N N cf pl, a
3 Ple lahko pa. izberem M M M M Rd pl, a, Rd pl, Rd pl, a, Rd N N c cf 184,5 kn 766, 43 knm 1164,50 knm 766, 43 knm 965,5 knm 3685 kn Interakcija M-V Ni interakcije 4.3.3.5 podpiranje nosilca. 4.3.3.6 P :
njem membranskega delovanja stropov med 33 : k l l): Izberem Izberem : : Kontrola betonske pasnice : h f Prerez d-d: (A sf,potr sf) v prerezu d- v h s kn cm cm cm Ed f f 0, 8 6,5 100 Asf, potr,08 cm m f yk 50kN cm cot f cot 6,5 s 1,15
34 Ple s f f Pogoj 4.3.3.7 Kontrola pomikov (MSU) : w max, k MSU L PEd 3 L 3 L 4 4 E I 3 sov 15 kn 1000 cm 3 1000 cm 3 1000 cm 4 1, 45 cm 4 4 1000 kn cm 145853, cm 3 stanju): L 1000 cm wskupni 4,04 cm 4, 0 cm 50 50 Ker se kontrola pomikov ne izide, e v L 1000 cm wskupni 1,5 cm 4,0 cm 50 50
njem membranskega delovanja stropov med 35 4.4 Steber 4.4.1 Geometrija in materiali Osnovni geometrijski podatki: Jekleni profil HEA 30 Slika 30 Osnovne karakteristike uporabljenih materialov: Jeklo S75: 4.4. O Osna sila v stebru (MSN): Akcija sekundarnega nosilca (L = 8 m) glej 4.3.3.1 1. in. e Akcija sekundarnega nosilca (L = 9 m) glej 4.3.3.1 1. in. e 3 1,5 11,7 kn m 9 m NEd,9 149,9 kn 70,9 kn Akcija primarnega nosilca glej 4.3.3.1
36 Ple (q = 0): N N N N N N N MSN 1, 1, 1, 3 3 3 Ed Ed,8 Ed,9 Ed, p Ed,8 Ed,9 Ed, p 133,3 kn 149,9 kn 90, kn 63,1 kn 70,9 kn 141 kn 143, kn 4.4.3 osi Relativna vitkost Izbira uklonske krivulje uklonska krivulja c Redukcijski faktor upogibnega uklona N b, z, Rd A f 0,78 14cm 7,5kN cm 1 z a y M 1 659,8 kn 4.5 a povezja 4.6 Spoji Dimenzioniranje Dimenzioniranje je prikazano v prilogi C. primarni nosilec je bilo izvedeno s programom CoP.
njem membranskega delovanja stropov med 37 5 5.1 smernice TSG-1-001:010 [5] smernica, in so odvisne od namembnosti stavbe ali njenega dela Velikost p pa je odvisna od namembnosti stavbe ali njenega dela, prisot sprinklerskega sistema. projektiranja, kjer [7]: v - vsaj z enim nosilcem v eni in drugi pravokotni smeri, ki je B D C A Slika 31 hanizma prikazanega na sliki 4.
38 Ple 5. Vhodni podatki Program MACS+ od projektanta zahteva naslednje vhodne podatke: d posamezne profile nosilcev in nji kteristike, vrsto krivuljo temperaturadatotek z zapisom krivulj temperatura- - - 5.3 5.3.1 podlagi preglednice 3- projektiranja [7] -1 ektiranja [7]. Program Slika 3
njem membranskega delovanja stropov med 39 5.3. Preglednica 6: Podatki o L 1 [m] L [m] ] A 10 8 80 B 10 8 80 C 10 9 90 D 10 9 90 Preglednica 7: Podatki o Beton Armatura Razdalja do armaturne HI Bond 55/750 1 C5/30 Q57, S500B 40 Preglednica 8 Profil Pozicija Tip Jeklo IPE 400 / S35 40 Stran A IPE 400 robni jekleni S35 / Stran B IPE 550 notranji S75 50 Stran C IPE 400 notranji S35 40 Stran D IPE 550 robni jekleni S75 / Preglednica 9 Profil Pozicija Tip Jeklo IPE 400 / S35 40 Stran A IPE 400 notranji S35 40 Stran B IPE 550 robni jekleni S75 / Stran C IPE 400 notranji S35 40 Stran D IPE 550 notranji S75 50 Preglednica 10 Profil Pozicija Tip Jeklo IPE 400 / S35 40 Stran A IPE 400 notranji S35 40 Stran B IPE 550 notranji S75 50 Stran C IPE 400 robni jekleni S35 / Stran D IPE 550 notranji S75 50
40 Ple Preglednica 11 Profil Pozicija Tip Jeklo IPE 400 / S35 40 Stran A IPE 400 notranji S35 40 Stran B IPE 550 notranji S75 50 Stran C IPE 400 notranji S35 40 Stran D IPE 550 notranji S75 50 Preglednica 1 [kn/m ] [kn/m ] [kn/m ] Projektna nezgodna [kn/m ] 3.5 1.4. 5.39 *Opomba: 5.3.3 Rezultati analiz Preglednica 13: Temperatura v posa Temperatura pri t = 60 min [ C] Notranji nosilec Armatura * * 939 410 170 887 *Opomba:.. sektor Preglednica 14 Upogibna nosilnost nosilca Upogibek nosilnost Faktor membranskega delovanja Upogibna nosilnost Skupna nosilnost stropa Faktor izkori [kn/m ] [mm] [kn/m ] [/] [kn/m ] [kn/m ] [/] A 1.18 5 1.34 4.08 5.45 6.63 0.81 B 1.18 5 1.34 4.08 5.45 6.63 0.81 C* 0.94 604 1.17 4.83 5.66 6.59 0.8 D 0.94 604 1.17 4.83 5.66 6.59 0.8
njem membranskega delovanja stropov med 41 *Opomba: ustrezna. sposoben prevzeti obremenitve, saj je C) ni 5.4 enega razvoja sektorja morajo obodni nosilci in stebri ohraniti svojo nosilnost in. Nosilnost s tem tudi izolativnost. eti ali obrizgi. eraturo pri kateri bi nosilec ali steber izgubil svojo nosilnost in Preglednica 15: e Stran Profil C] A A IPE 400 494 B IPE 550 693 C IPE 400 633 D IPE 550 603 Posebno pozornost Za pravilen razvoj nateznega membranskega delovanja,, je treba zagotoviti ustrezno prekrivanje Slika 33 [7]
4 Ple Slika 34 [7]
njem membranskega delovanja stropov med 43 6. Dimenzionirano vpliva na nosilnost v taki meri, da kar je za investitorja ugodno predvsem
44 Ple VIRI [1] - Ljubljana, 00. [] Pravilnik o mehanski odpornosti in stabilnosti Ljubljana, 005. [3] Ljubljana, 013. [4] 1/13, Ljubljana 004.. [5] -1-001:010. http://www.szpv.si/assets/attachments/18/tsg-010.pdf?135017754 (Pridobljeno 7.9.016). [6] 1993-1-. http://www.km.fgg.uni-lj.si/predmeti/pozar/index.html (Pridobljeno 18.8.016). [7] odezijo.. [8] SIST EN 1990:004. Osnove projektiranja konstrukcij. [9] SIST EN 1994-1- 1-1. [10] Johansen, K. W., 1948. The Ultimate strength of Reinforced Concrete Slabs. International Association for Bridge and Structural Engineering, Final Report, Third Confress. Liege. [11] SIST EN 1991-1-:004. Evrokod 1: Vplivi na konstrukcije 1- Prostorninsk [1] Agencija republike Slovenije za okolje. Karta potresne nevarnosti. http://www.arso.gov.si/potresi/potresna%0nevarnost/projektni_pospesek_tal.html (Pridobljeno 10. 8. 016). [13] SIST EN 1998-1:005. Evrokod 8: Projektiranje potresnoodpornih konstrukcij pravila, potresni vplivi in pravila za stavbe. [14] r. 8-134. [15] - aplikativna naloga. [16] SIST EN 1993-1-1:005. Evrokod 3: Projektiranje jeklenih konstrukcij - 1 - pravila in pravila za stavbe.
SEZNAM PRILOG PRILOGA A: cr (program LTBeam) PRILOGA A1 PRILOGA A sekundarni nosilec primarni nosilec PRILOGA B: PRILOGA B1 PRILOGA B PRILOGA B3 PRILOGA B4 360) PRILOGA C: NOSILEC (program CoP) PRIMARNI PRILOGA D: REZULTATI +)