\ am sodrivgom v stari domovini pa klicemo : Lc tako naprej! Vasja anafja, 'liasa zum^a! Vasa pogibclj, nasia )Ogibelj!

LIST ZA INTERESE DELAVSKEG-A LJUDSTVA Stev (J (TVo <>) Olii«*it-o, Juui, 1007 Leto II ("Vol XI) DANI SE 4 56 mandatov so priborili socialni deniokrati v Austriji v prvi bitki, v 20 okrajih pa pridejo v ozjo litev Taiko vo- so se ^lasile dne brzojavke 15 maja v amerisksh dnevnikih o izrdu volilne borbe Te stevilke pricajo jasno in odlocno koliiko ajjitntoricnega dela so zvrsili avstr'jski socialist! vseh rarodov od leta 1880 som Od lcta 188084 so j ill prega- njali kot divje zveri Malenkosti, za kakersne bi clovek cjaines ne dobil v Avstriji niti dan zapora, so takrat kaznovali z 10 joletno jeco ce je zvrsil kak jih socialist Ljiibljanske socialists so tezko g^iali uklenjene v Celovcc Zvrsili jo liudo luulodelstvo", razsirjali ' >0 socialisticne agitatoricne letake, ali pa vcasih pri kakem omizju zinili kukano l>esedo, ki se je tedanjim ljubljadiskim spiserjem dozdevala punfcarska, bogokletna in veleizdajska Vsled nekaj takih besedij je bil tudi ivmrli sodr Fran 2eleznikiar obsojen v desetletno jeoo Dnugi slovenski sodrugi, katere so tudi obtozi!i dobil i manjse kazni z Zeleznikanem, so pa Avstrijska vlada ni le divjala na Slovenskem, temvec povsod Ziapirala je nemske, ceske, poljske in talijatiske sodrtvge, sploh vse, kar e le disalo jk> socializmu In <vs,peh teh proj^onov? Avstrijski socialisti so se orgfanizirali v stranko Ustoanovilr so politicno or gan-! zaci jo, poleg nje pa strokovno in zadrii7no Avstrijska birokracija (skricarija) je metalia tern orgajniaacijam polena, kjerkoli je le mogla Pki< tudi avstrijski kapitalisti in klerikalci niso pri takih progonih drzali krizem svojih rok Prvi so delavce-agitatorj e odpuscali iz dela, drugi so pa igrali ulogo oviaduha in orpanizirali krscansko social ne organ-izacije, to se pravi organizacije, ki so iincle tiamen spremeniti delavce v pohlevne ovce ob casu stavke pa prcskrbeti delodajalce delavci, ki z so pripnavljeni svojc s4avku-joce tovari se-delavce naskoc'ti zahrbtno Vzlic temu, da so nasprotniki so cializing rabili ivajpodlejsa sredstvta, je socializem v avstrijslcih narodih rastel, procvitali V l>cli Ljiubljaini so odpovedah liberalci, hstniki ''narodne tisikarne" "Delavcu", slovenskemu socia- UsticiTemui glasilu, tisek, ker jc "Delavec" libera! no^t slovenskiih liberaicev postavil v pravo luc Delavke iz tobacne tvonnioe v Ljubljani so pljuvale na socialisticne delavce, ko so konakali lcta 1897 due 1 miaja od Viranta na Koslerjev vrt, <la slovcsno praznujejo prvi majnik Ko se jc nekaj let prcjc sklical prvi i>oc-qlisticni shod v Kamuiku in Novent mestu, so moral i braniti orozniki social istione govornike prcd kmeckim ljudstvom, ker so zegnani gospodje ozinanjevali mesec dni preje po kmeckih h>isah, da lxxlo socialist! iz Ljubljane prisli ropat, pozigat, da bodo odpeljali s slo s seboj kanecke zene in dekleta v Ljubljano Nekaj let kasaieje so tonzuriranci zc>i>et skusali razgnati s tolpami, katere so preje napojili z jerusom, shode v Ljubljani Ti jx>skusi so se vzlic jerusu slabo obnesli Z jerusom itiavdusene krseansko socialne cete so se od due do dne kreile, prijela se jib je sica, nasprotno su- so pa narasoale so cialist :cne cete Socialisti so vstrajali v svojem delu, vedoc, da resnica mona zmagati, cc jo tiuli skricarija skusa zakriti s talarji in kutami vsega svetn ali ce jo prega11 j a z najkrutej simi sredstvi Mi daties se ne vemo, ce je bi! izvoljen v drzavmi zbor tucli kak Slovenec-socialist Za to sc tudi ne gre! Gre se pac za to, se li tudi na Slovenskem dani so li socialist: bill ves eas vestno nia delu? Da bili so! Iz j)orocil katcre smo dobili iz stare doinovine, vidimo, da so s'ovenski s<kialistr bili ncnmorno na delu; sklicali so shode v take vasi :n obcine, kjer hi bili se pred petitni lcti ljudje vbili cloveka, ki bi l»il jiavno prizntalf da ie socialist Pri/g-ali 50 lindsrtvu live resnicc, povedali so mu odprto, da je edina resitev za ljudstvo lc v socializmu Vzdramili so dirhove, zhudili so Ijmlsfko dnso, katcro so k'erikalci n drugi ljud>ki nasprottviki zazibali v sladiko span je In to je nekaij! Fvdor raziunc, ka ko nepristopen je slovenski kinet vsled kleri'kttlne su^estije in liberalne mlacnosti vs&ki navi se taico vzviseni ideji, lx> razuimel to utlo Dainti se! Dani se na SlovensJcem : X-as? sodntpfi v stari domo'viiii so razornli tndo skorjo ledine, ki je kot zelczni oklcp olxliaijala srca in tnozgane slovenski h kmetov \ am sodrivgom v stari domovini pa klicemo : Lc tako naprej! Vasja anafja, 'liasa zum^a! Vasa pogibclj, nasia )Ogibelj! Naprej, dokler nc,t>ade zadnja trxlnjava kiajpital'zma to in onkraj occarqi!!! J L n MOVER, HAYWOOD, PETTI BONE Due i) ma:a jc prrcela obravniava proti sodr Mover, Haywood in Pettibone Scdaj jc nia vrsti lc Hiaywoocf Cc sc kapitalistom posreci :vjej*a spraviti ina: vislec, jiotem prideta na vrsto tawli Moyer iin Pcttilx>ne Drzavm-«4rtf*wteU Bowrii, u>tnivah prvti kateremu sc vrsi prciskavo nidi goljufijc z drzavnimi zemljisci, :c triul na vse kriplje, da bi bil s*vdr Hltv wood obso jen Predno je pricela obravnava jc tnii Tedi R<x)sevelt, oredsednik Zdr drz, pri^cl kapitalistom roai i*jm«>c s tern, da jc v rekem lustu izjavi', da so Mover, Haywood in Pettibone drzavljani, ktikersnih sc ne ze'i Predsednik, kot najvisji uradnik velikc amcriske rcpublike, bi moral drzuti jezik za zobmi, dokler ni dokazano, da so obtozenci res zlocinci, cc bi vedel kai strr dostojnost in nepris'mnost Ali ti «dve cloveski ccdno st: homo zaman iskali pri casern prc lscihiikn, dokler 1x> ixjsnemcvl Viljtma st 2 olxreznanega nemskecfa norca Mi ne zalvtevmno drugrcga kot nepritstrnnsko obravniavo in sodbo za nase sodrwge v Poise Idaho Ce se to zvrsi, 1*>do kma'n k svobodni, apital* sticnini ako pa n«lopovom Povedati Iwnio pa z vseny zako- (iiitimi sredstvi poskrbeli, da se to zvrsi Dnc iq rruaia <e ie vrsil v Chicag! vel'k pohod organizirarrili detafvcev iui svo-bodoniiselnih drnstev v prid Moyerju, Havwoodu in Pettibnmi- Polioda so vsc vdelczili Strokovna drustva, socinlisticni klnbi vs<c1i narodov svobodomiselna jxxlpnnia in pevska drustwv in tcl(t\w1ci Ttidi s'ovens'ki trpinri so bill na mcstn Polioda so se ndclev, li : Tucfos'ovtntn'SKi sncial'sticni k!uh "Slavija "Narrwfnr Vitezi" in "Slovonijm" Zadtiia dva dnnstvta sta s-e udelczila pohnda s svojimna za stamina Slovenskn delavci v Chicn (pokaza!i s tern nastopoim dia se znfved a io svoieefa ra&reda Ziveli!! Pohoda se je vdelezilo "do 120,- o<x> oseb (Jko'i 20 tisoc je z lxuni god- in svojimi prajxiri korporativ no kona'kalo, oko'i 100 tisoc oseb je pa tvorilo spalir konakajoaim demon stranttwn Rdeci prai>ori, zinaki emikosti, bratstva in svobode so viso'ko plapolali v zraku ; vines je p laliko raastel clovek aia stotinc standart z napisi, ki so govorile odprt in jedernat jezi'k Radi premajh negro prostora v aiasem lcstu omenimo le tele : "Borah ie 'Uikradel stiivb HsK'i!es ker je Gooditng kradel purrruane'' "Mover 11 Haywood sta odklonila prisostvovati barrketu rndnisk:h lastnikov'' "Vino iz vasili oas hi se na mojih spremenib v kxu ^ay-, woexf" "Ako bi Jefferson in Lincoln z- vela bi z mami korakala" "Jaz se bojim, ako razmisljam bodocnosti svoje dornovine Abra- o 1mm I/ncoln" "Dusa Tohn Growna koraka z nami" "Delavci vsegia sveta, zdruzite se! Zgubiti ne morete drnzega koi svoje verige in pridobiti ves sv«t", itd itd * * Tudi v Ijondonu se je vrsil zad- 11 jo nedeljo velik protcstni shod proti namerayanemu justicnemu u momii v Boise, Idaho 2eleti je le, da hi de'avci tudi v drugih evropcj- -kill drzavah dvij^nili svoj glas pro ti kapitalcst cn:m zarotnikom v Co lorado in- Idaho Ako smo mednarodno organ izira-ni, potem je treba tudi ineclnarodno nastopati prot; je treba1 tudi v Euro pi da se je drzava Idaho ponizada na <nvvo tur- ^ko satrapije, ce se justicni uruor zavrsi ac vcckrat snio citali, da bo policija temeljito jx>metla v Chicagu 7 roparji, vagabundi in postopaci i^sebno z zadniimi ki tavajo 1*> chikaskih ulicah in nevcdo, kain hi zvccer polozili svojo triwino glavo Yagabamdi kapitalisticnih casnikov splezajo vcasih ]x> druzabni lcstvici tako»tiavz or, dia si natakncjo na svojo prazno fflavo cilinder, roke pa pokrivajo z glace-rokavicami, isto tako, kakor gizdalini ki sctaio po osredju chikaskega mcsta, ki so pa vobce bolj nevarni pridanici za clovesko druzbo, loakor s:romakir ki lacni ij? napol zmrzneni tavajo po chikaskih ujicah

RO EK O N O M SK IM S O C IJA L NIM I D U ŠEV N IM U ZRO CIM A R U S K E REV O L U C IJE *) I Hoćemo li da se upoznamo s uzrocima ruske revolucijo, to se moramo u x>znati s ekonomskim, političkim i duše\m*tn odnosaj:ma Rusije Iscrpivo se to ne može naravno ovdje prikazati, pa se moram ^udovoljiti opisom triju glavnih faktora ruske revolucije: intclicencijom, radništvom i sel jiaštvom**) Pod ruskom inteligencijom nc mizumijevuim samo one, koji su stekli višu školsku naobrazbu, nego sve, koji teže svijesno za slobodom i socijalnom pravednošću Riiec inteligencija* ne obuhvaća samo a kademičare i obrazovane pojedince, već i prosvijetljene radnike i selja ke Najznačajnija je po duševno stanje ovih kmigova, koji bilo aktivino, bilo jrvsivno, sudjeluju u revoluci jonemnom pokretu, neobično velika distanca (razmak), koja postoji izmedju njihovih ideala, ciljeva i težnja i izmedju crne ruske zbilje, distanca, kakova još nije ni kada u tom stupnju posto tala u pogojvješti revolucija, niti u Francu skoj, riti u Njemačkoj, nit u A u striji, niti u ikojoj drugoj državi, a kojai se (distanca) razjašnjava na jednoj strani zaostalim karakterom ruskog načina proizvodnje, a na drugoj strani utjecajem kulturno više stojećeg inozemstva Seljački karakter Rusije učvršćivao je položaj apsolutizma, to jc tendenca što ju ima u stanovitoj mjeri ekonomski položaj seljaštva u svim zemljama Ali ruski apsolutizam je još i time bio u jovoljnijem položaju prema drugim evrop SKim zemljama Ali ruski apsolutizam je još i tnie bio u povoljnijem položaju prema drugim evropskim zemljama, što je imao na raspolaganje velika tehnička srestva vlasti, koja je tek kultura X IX stoljeća stvorila: željeznice, brzojav, telefon, Mati se rov e puške Krupove to»ve Paralelno s ogromnom koncentracijom vlasti u rukama rusko ga samodržavl ja i paralelno s pritiskom, što ga je mogao da vrši ma duhove usljed tih srestava, bio je u Rusiji u tečaju jedan drugi proces, proces prosvetjivianja, duševnog razvoja, koji je bio u velikoj mjeri uplivisan inozemstvom, zapadnoevropskom kulturom Kao što je autokrac jp imjiortirala ideje, doktrine i humanitarne ideale Već dulje <>d jednog stoljeća prati ona sve duševne struje evropskog civilizovumog svijeta Ona je prožeta njegovim najvišim Kulturnim i socijalno etičkim idejama Ove ideje, što >otječu iz više kulture, nego li je kultura ruskog puka dolazile ---1- - * ) Pod tim naslovom donijela je ovaj izvrstan članak socijalistička njemačka revija Socialistischc Monatschcfte u svojem oktobarskom svesku Radi informativnih x*gleda, što ih taj članak podaje, donosimo ga ovdje u hrvatskom prevodi* **) N'a pitanje narodnosti, osobito važno zai Rusiju, koje igra veliku ulogu i u sadanjoj lnvrbi, a ko je će još i veću ulogu igrati, ne obazirem 6C u savezu s ovim ; drug- da jednom obradit ću to pitanje sasma odijeljeno su na svakom koraku u konflikt s brutalnim ruskim ruailnosta ima, te ne mogahu ino, već da revo'ucijonarih> djeluju Ovaj konflikt bio jc jedinim uzrokom revolucijonamom Jjokretu dvadesetih godina ponuditi valja ma decembarski ustnnaik 1 a i dobrim dijelom slijedećim e x>itaima Neposredno djelovala je zapadnoevropska krnjima jua razmjerno mali dio ruske inteligencije U veliku masu dopro jc»ovaj utjecaj ruskom lijejmm i kritičkom literaturom U tom je pravcu igrala literatura u Rusiji ulogu, kakovu si '(tuzemstvo ne može ni iz bliza pmlsbaivitf Svaka vrst pritiska 1 de?jx>cijc bila je i«* njoj osudjena i predana prezimi Ali nije ovdje to- 1 ko rcvolueijonamo djelovala na duhove negaciji već ie više djelovalo prikaziva nje čovječnosti, slobodle i istine Time je biku usadjena ruskoj inteligenciji ne mala ljubav k slobodi, ljubav k puku, te spremnost za taj puk i vlastiti život žrtvovati \ eliko protuslovi j što ]x*stoji zmedj-u idealnih nazora inteligencije i izmedju majgore zbilje, uzrokom je velikoj snazi, napetost i energiji, što jc inta u ruskoj revoluciji Razlika izmedju onoga što jest i onoga1 što bi moralo biti, pre velika je, a da bi mogla nestati usljed kakovih maticuh ustupaka A 1 isto ovo protuslovlje izmedju ]x>stojećega i onoga, što bi trebalo da bude, stvara pod jedno i slabost revoluci jonamog pokreta Ideje su odveć odbrzale naprijed presi razvojem ekonomskih i socijalnih snaga, realni preduvjeti za njihovo ostvarenje nijestt još ni iz daleka stvoreni I usljed toga nastaju razne komplikacije, koje nijesu bile poznate zapadnim Evropljanima za vrijeme njihovih revolucija, i koje cm- cijeli slobodnjački i>okret u Rus ii puro bolnij in i Itogatijim žrtvama, nego li je to bilo svojevremeno u Evropi Osobite potcšk< će stvara okolnost, što su revo- htcijoname sile gotovo isključivo prož-te socijalizmom i djelomično anarhizmom Borba se pre ina tonu nc vodi samo protiv apsolutizma, već ujedno i prot v kapitalizma i liberalizma sto pak iziskuje spretnost i jrditčki takt kojim se ne može svatko j*o«1 čiti Mnoge su baš imgrejškc ixtćinjene po revolu ciionnriina upravo iz ovdje naznačenih uzroka Iz ltojazni, da bi ruski pro'etarijat koji još nije sasma zrio mogao nodlcć: utjecaju liberalnog ruskog grndjeinstva, podju ru-k: soc:jalistc često i predaleko protiv toga gradjanstva što ima za liosljedictt zajedničku slalost prtina apsolutizmu Rez i protiv libc- r Inog gradjan-tva nemoguća jc pobjeda nad apsolutizmom Kolikogod h'la velika revoluciionaima snaga radničke k'ase u Itorbi protiv apsolutizma ire može se ona odreći snage liberalnoga gmd janstvn,, ona mora ići s niime skupa Bolje reče r o : radnička klasa mora borbu liberalnogn' gradlemstva prot:v apsolutizma podupirati TT Tu smo dospjeli do najvažnijeg faktom ruskog revoluci jonamog pokreta, do proletarijata Proletarijat čini u Rusiji razmjerno ma Ioni procenat cijeloga ruskoga pučanstva, ali njegova politička uloga b la je i jest hvala njegovom soc:- jalnoin iriložnijius izvanredno velika I renta raznom statističkom proračunavan ju cijeni se ukupni liroj razn h radnika na okruglo 3 milijuna r«znači nešto više od 2U čitavog pučanstva U Njemačkoj broji već radnička' klasa oku <> 10 'i Ako se usporede ova data dosta je, ilu se vid kvantitativno značenje ruske radničke klase K tomu mora se još uzeti vi obzir, da e ruski n dnik obziror^ na svoga njemačkoga drugu, manje obrazovan, manje pnl:tičk: i strukovno školovati I*a ipak je «>n razmjerno jedan od na i u žnijili faktora niske revolucije Njegova je uloga u 1> i'itićkom ž'vottt sada moguće veća nego li uloga njemačkog radnika Ruska radnička klasa razmjer : je mlada Ona je nastala poglavito za dokinuća kmetstva, koje je 10 vel'ki p«>t:caj razvoju ruske in Uistrije te je u glavu«111 pno'zašla iz redova -eli ičkoga staleža I sada je još vr'o maleni broj radnika, koji >e 11 gradu rode i odgoje, i koji su folazi'i gradsku školu Sasma je prema tome naravno moralo dugo trdati dok je moglo nisko ra«lni- -tvo sudjelovati u pdit'čkiiu lvorbanu svoje doniovnc I* revolucionarnom j-okretu šesdesetih, se dam L set ili osamdesetih, a diclom čuo i devedesetih godina -nijestt radnici tako rvkuć: igra i rikakovn ulogu, Upravo prispjeli sa sela, n - je-u j " ' ni g-li raziiinivajcvati savez izmedju pditičkog sustava i njihovog m)l* ja nog x*ložaja, te su >e predbicži o borili samo za ekoiiont-ke i-oludišice za veće nadnice zn kraće radno vrijeme, za lug jenske radne prostorije i t d Borim >e vod Ia nci»rganizovano 1 posve elementarnim srpstvima, te nije bila uvijek okrunjena uspjelu >111 Ali ie u toj lxirbi malo j*o malo sv talo ruskome radniku o uz r o ni -vezi izmedju njegovog ]voli žaja u tvornici i izmedju političkog državnog poretka Kod svakog štrajka vidio jc kako kozaci, voj- : ie' na znjvovjed «xl<»zgo lule u jxj m<x- ne njemu, već kapitalistu Vlada se na iiic b >ia a- više pobjede ia {pika nad poslodavcem, nego li on s: nv Poduzetnik teži zn profitom te je često sjiranam popustiti, da spriječi veće gubitke Vfcudn jc pak promatrala tu stvar sa sasma drugog stanovišta i često jc spriieči'a poduzetni«: 111a ustupe, na koje >11 bili spremni ( hia se lx>jala, da će radnici, nauče li sc jednom hr'ti tirotiv kapitalista, lako sc naučiti lx»rit: j»rotiv vlanle*) X'o oim je uzrokovala lom svojom taktikom'jvrigušivanja -<la su radnici x>mnk» >hvat:li, da sc njihov x»'ožai ne može tako dugo jiromijentti dok vlada u Rusiji apsolutizam ( 1 sobi to veliku ulogu grala je ovdje crvcnia tuđici ia kada jc pop t»a x>n x ikuš;io voditi radničke ma>se pred cara Brutalni 1 *>kolj tniro Ijubive H)vorke razorio je sasma svaku nadu k<xl radu ka m pomoć od -tniiie vlade Od tada je radnička klasa bila kuto takova, dobivena za političkti lxrrl»n intel:gcncijc Nakon dugih desetak godina partizanske 1xvrbe našla je revolucijonama ideja 11 Rusiji socijalnu klasu koja je stvar polit čkc slobode učinila svojom Politička lx>rlia ne vxxlf se više ori nekolicine entuzijasta, već od mase Generalni stop revolucije dobio je jednim udarom armadu III \ idjeli smo gore dt# je ova voj- -ka razmjerno malena, ltok apsolutizam ima na ras x>laganju inilii'i'ii izvježbanih vojnika, nx>ći će <»:i uvijek pobijediti' 3 milijuna razasijianili, neorganizovanih i neol>- oružanih radnika N'o kako dugo može -c on osloniti ra svoje vojnike' lak«* dugo, dok»zstane samodršcu vjerno seljaštvo cr jezgra ruske vojske inje ništa drugo, inego rit'k«i seljaštvo u uniformi Izgle- Ii revolucije usko su time skojičani - izgledima seljačkog tx*kreta Moram«* -toga s:ula tmiinotriti odnošaje na selu- Sve do u nn jran je doba bilo je seljaštvo x*!iiički jx-ve indiferentno te je vjerno stajalo na strani apsolutizma Tonu je bilo s jedne strane uzrokom veliko neznanje seljaštva, k«1 je ga ie bilo do 80% poliranih anr falx*ta, a s druge strane bio je uzrok tome sjećanje na dokinuće kmetstva Ikikintiće rop stva što je tek pri je 45 godina proveden«* donijelo ie <>d strane scljastva vel k li smipatija ruskom samodržavljii, ier je ono ipak forma'110 u-lijed'1«> ma inicijativu carevu a dapače proti volji velepo sjed i-ika U srcima seljaka, mučenih dugo od svojih vlastelina, rodilo -e 11-ljesl toga duboko čuvstvo zahvalnosti i!juhrv: prema caruos!olxxliteliu i na toj su se hridi razlrla hero'čna nastojanja revoluci tonaraca nijesu imgli predstaviti, dn ili rusko seljaštvo nc bi slijedilo A! ono ne samo, da ili nije slijedilo već je - m«istupalo protiv njih' N'o - vremenom sc stvar malo prom jer!a Kao prvi momenat dje- m a'o je kod t«*ga sve to veće proši rivan je pučke nastave Unatoč sviju zipreka št<^ ih je birokracija ( ostavljala, uspjelo jc društvenim s lama med ju kojima se osobito moraju i-teći zem-tvu urediti razmjerno veliku mrežu škola, u «kojinn je mogao stjecati jedan dio seljačke mladosti neku naobrazbu Time jc bilo omogućeno prodiranje kulturnih ideia Selo jc imalo po imalo upoznavalo, makar i u izopačenom obliku, dje iai naših klasičnih ' ) Ova je bojazan najjače bila zražena p> poznatom sada mrtvom generalu T reoovu 11 osobito intere- -antnom u inozemstvu svakako posve nepoznatom memorandumu On kaže tamo doslovno: t raj kov Ima -teče: ii uspjes i medu opa«no i štet 110 lržavno znamenovanic jer čine početnu školu i»o!itičkog uzgoja radnika Uspjeh u lx>rbi ulijeva u radnika vjerni -n njegovu strugu, doprinaša provedivosti lx»rbe u j>raksi vadi i stvara iz mase osposobljene vodič i uotx:e uvjerava) radnika «mogućnosti i koristi od zajedništva i kolektivne akcije u praksi Ncm'r lx>rbc čini ga dalje pristupačnim, da prihvati i deje socijalizma koje sn mu se do onda činile šutijaim Na tlu lokalne horbe razvija se tada svijest o solidarnosti njegov li interesa s interesima drugih radnika, to iost spoznaja razredne b>nbe, kojoiopct sve to čećom nuždom uvjetuje političku agitaciju agitaciju, koja si ie postavila zadaćom: prcobrat postojećeg državnog i društvenog poretka na o- snovski društvene demokracije

p:saca a poti jedro je rasla time kod mladog seljaka s ve to veća svijest u>j«govog ljudskoga dostojanstva Pomalo nestajalo, je i stara generacija koja se još sjećala vremena kmetstvu, i koja se slijepo pokoravala apsolutizmu K tim niomentima nadošao je najodlučniji ekonomski numitenat Seljak dospio je naftne u strašnu nevolju, te se morao odlučiti, ili da umre od gladi, ili da stupi u borbu za svoju egzistencijo T a je borba povukla i njega u vrtlog slobodnjačkog pokreta Selj'čka mrzila inu ne samo ic dan već više uzroka Ponajprije se bojalo samodržavlje posvjetljivauja seljaka, jer je prosvetljeni seljak nepouzdani podanik Nastojanja naprednih elemenata da unesu rešto naobrazbe u rusko selo, razbila su se ne rijetko o zapreke, što ih im je birokracija stavljala Ali neizobraženi seljak nije u stanju uvesti ni najjednostavnijih poboljsica u svoje gospodarstvo i tako se ruska seljačka agrikultura (poljodjclstvo) razvijale u tiajčednijem objamu Ojićenito uzevši ostala je n i istom nivou, mat kojem je bila pred pedeset, pače pred sto god im«\ u niskom ni van se! jačkoga pdjodjelstva leži upravo glavni uzfok strahovtitc bijede seljaka Jer, pro tivno od o x;e raširenog nazora, ru ski seljak nije lxiš tako sromašan zemljom, da bi toga radi morao umrijeti oni gladi I Njemačkoj čine poljodjelska«poduzeća, koja sc sastoje od ne preko 3 'nektara po vrši ne zemlje, dakle mala poduzeća nekih 70', ukupnog broja, a o nekoj bijedi, što graniči s gladom 0 osobitom siromastins zemlje nc čuje se u Njemačkoj ništai U R u siji čine odgovarajuća velika seljačka poduzeća santo nekih 1 0 'i 11- kupnoga broja, a ruski seljak trp: gotovo sinke godine glad i nuždu Rilo bi nepravo irzeti da je ovdje glnvni uzrok veće oporezovanje ruskoga seljaka, ma kolikogod on strašno visoke jiorczc plaća Kako li ni ko stoji seljačko poljodjelstvo, pokmzujtu prosječni brojevi žetve žitka, usporedi li ih se s odgovarajućim Inoj kamo <lrtigih zemalja 1 Dok se u Njemačkoj dobiva prosječno 7 7 8 ' puđa na jednoj djesatini (it Rclg il dapače 11283 a u Engleskoj 112134), ruski poljodjelac doima prosječno 388 puda prihoda, dakle satno polovicu onoga, što njemački' pol jodjelne žanje Tom rezultatu krivo je jedino ckstenziv- (Vi, mtzbojtvičko-pljačkaško gos[x) dnrstvo ruskoga seliaka A to gosixklarstvo, što ekonomski ruinira cijelu državu, trajat če tako dugo, dok bude ruski seljak takova nezm lica kakova je danas A to neznanje prema tome preduvjet poboljšanju seljačkog položaja U tome leži zalog pobjedi slobode Ali ipak je ovo neznanje predbježnn činjenica, koja se rte da tako skoro sa vlad niti Nftko niie u stn njn p<xlnti seljaku u kratkom vremenu potrebno poljodjelsko znanje No seljak hoće danas kruha i opet kruha, a htjeti tm> za to turiti u šai ke dobni knj gu to bi <na imala za njega istu korist, što, što za gladnoga kamen Gladni seljak nc može učiti, a kuko nije voljan n iumrijeti od gladi Itori sc za ovo sredstvo, za koje on točno znade, da će mu kori st:ti Itori se za proširenje jx>vršinc svoga tln> K olgod je ruski seljak neuk razumije ipak sastm dobro, da će on, dbbijc li sc jedne desjatinc 38 pukla žitka, dobiti sa dvije dc sjatiuc dvostruki kvantum I tako iv sunit» nastoji, kuko bi dobio što više zemlje Kroz dva desetgodišta jediti je to san, što ga niski seljak snina R'Uc-ko agrarno pitanje postalo je danas pitanjem tla I 'stinu bi o je tttio to od uvijek \ cć za dokinuća kmetstva godine 1801 sve sc kretalo oko kvantuma l>ovršite tla, što će ga od sadfcu slobodan seljak posjedovati- Vclepo sjednici protestirahu protiv ideje, da se seljac 01»skrbe kvantumom što K za ni-hovc običajne ]x»trcbc dostajalo Oni su sasma otvoreno izjavile, da posjednici nc će u tom slučaju dolnti nikakovu ili samo skujni radnu snagu«je r posebna klasa zemljoradnika nije još ornih apstojnuai; sada takodjer postoji u K ii s! i i takova klasa u vrlo čednom objamu Sve poslove na p jedni čkom dobni oljavljaju ponajviše seljaci siromašni zemljištem li njihovi sinovi, čije sc snage može seljačko gospodarstvo lako odreći Kamjjcinja veleposjednika nije ostala 1x z uspjeha Rezultat je bio, da je rusk: seljak doduše dobio zcmlj"štiti, ali ivij>ošto ne toliko, t!r: bi <e mogao odreći zaslužbe na posjedničkom dobnu Na taj je 11ae n sittil>1 e<> zakonodavac veleposjednike radnicima Cesto je prontr'šao jkisjcdn-k, da bi t»o njega bilo pum«unosnije, kad on ne 1» svojti zalihu zemljišta obradjivan na vla'titć trošak, već kad b: ju on predao seli' cima u zakupninu K a ko je bio velik ovaj glad za zemljom pokazuje okolnost, da je za kupnina na jednu dcsiatinu narasla t ni 40 maraka, i da ~e pod takovim oduošajana nalaz kao ztikupničko zemljište u rukama sci iako ne manie od 37 milijuna desiatirn, to će reći više od jedne trećine ukupnoga privatnoga nese!jačkoga posjeda zemljišta Kod svog oslolxxl jenja dob o je seljak prosječno 48 đesja tiua uti' mušku glavu, dakle tada već nedostatni kvantum Ali od dokinuća kmetstva prošlo je već više od 43 godina, a u to vrijeme pove ćalo -e seljačko pučanstvo od 50 na 86 m'lijuna t i za 7 2 ',' Muško -e!j 'Oks pučanstvo porn-lo je Kod toga od 23 nrt' vid* <k] 43 milijuna, dakle zn više od 86' AV se jački t>osied tla povećao «e u to vrijeme samo na 20 milijuna desjatinn što jethl'i čini 16G predjašnjeg posjedovanja tla Odgovarajući tome uman i'0 se prosječni posjed zemlji, šta pojedinoga seljaka Od 48 dcsjat'ra, što je otpadalo na mušku glavu g* >dine 1861 spalo ie na 26 to će reći gotovo nm polovicu A kad nije dostajalo 48 zn koliko jc manje dostatna i»o!ovica! Glad 1 nužda, koia se gotovo sinke godine povraća, govori 11 toni pogledu u žasno jasno V metita evropske Rusije znosi do tat To tatvino je zvršil bnic kak Da<le li se toj seljačkoj nevolji 182 mili jivrc desjatina Gki toga- ot trgovec z umotvori ali kak nabiralec odmoći? Za sve poznavače odroša- pada na krunska dobra i na dobra ji stoji iz\an svake sutirmjc, da se carske obitelji 151 milijun, na seto ne može ni jednini drugi sredstvom lj'ički Ainljištui fosjed 143 na pri Naj bo «>edaj kdor hoče lastnik tx>st:ći do i j»roš rienjein vatni' velcspnsjcd 76 oa zemljišta Krista, najbrže ne bo molil pred x>vršine seljačkoga1 tla Vidjeli crkve, samostana i dnigih nstituta njun O gn ie pa ukradel kmk nabiralec, lx«skrivoma občitdovad n- smo, da o podizanju agrikulturne do 10 m iliitva Prema tome posjeduje tmina i carska kućo najveći metniško delo, če gn je pa ukrade! tehniko ne može predbježno biti govora Isto je tako nemoguće po dio zemljišta' Przo bi bio zaključak kak trgovec 1*j im skušal naglo im ni seljacima drugim srestvitna o kojima govor«korzerintivn po- 'it'čari Cesto -e čuje o prescljivaglasino gotov, da bi trebalo da seljaštvo zemlje tv prvom redu ustremi svoje oči na vkvlu kao posjeduprodat: ga S e ie ne za 30 srbnjakov kakor ie to stori! Judež, ampak skiršrtl h> dobiti visoko kupnino rju u S 'Iliriji! Ova sc točka nalazi ni zeinlie Kad bi to bio u i Ct nu ker cena Nazarencu ie zelo po u mnogim agrarnim programima slučaj, bila bi to osobita sreća za skočila, odkar se lahko ž njim kupčuje stranaka, koje stoje tra desnici P ri slobodnjački pokret Ter tada bi sc je više god na stavljale su se na to velike nade, ali se skoro ispostavilo, da se kroz to nije moglo ništa post ić To najbolje dokazuje iselječn čkn jx>kret koji je već do sada bio Poslije o>k>bodjettja seljaštva ne samo da nije vlada pogodovala iselj vam je u Sh iriju, već jc to naprotiv svim silamat nastojala zaprijećiti Ona je to činila, da pribavi posjednicima jjotrcbmi im jeftina radnu snagu Ali unatoč svim zaprekama dizao se izcljenički jxikret sve t«> jače Osamdesetih godina presel io ~e godišnje 23 do 50000 seljaka u Srbi riju početkom devedesetih godina već do ()o,ooo Kad je bila velika -ikrskct žcljezuioa sagratljena bilo je preseljavanje znatno lakše- I' godini 1893 promijeni'a jc vlada svoju dotadašnju poit km u pitanju preseljivanja u povoljnom smjeru za seljake Ove okolnosti budile su nadu, da će još više x»rasti iseljivanje I tako je to bilo u početku U godini 1895 isclio se u Shiriju već više od 120, 000, u godini i8</> više od 180000 Ali tad se pokret zaustavio i kremo natrag I* godinama 1898 do io>o 'solilo se godišnje 150 do 1 /i<im ; u godinama njot do 1903 već santo 70 do (joooo Kako da sc l>n tumači taj jioja1? Naravno ne smanjenjem nevoljnosti To je mog'o 1«kič biti samo u savezu s ]X>goršaiijcm uvjeta u Silt riji To x> tvrdjuje doseli rvanje natrag Činjenica jc naime, da se razmjerno veliki proconat iseljenika vraća z Sibirije, t* osamdesetim godinama i na lkičctkm dvadesetih vraćalo se gol šnjc jedva 3 do 4 ' iseljenika, 1 godinama 1»4 do istjs bilo jc već 1 3 8 ' si godinama 1899 do 1003 i8 8 ', Ovo jx>vraćanje u savizu >a smanjivanjem iseljenika <1<kazuje samta očito, da iseljivanjem u Shiriju ne može biti selja čka nužda ublažena Isto sc toiko /biva : s planovima da seosko preko!roj *> pučanstvo sinjest u indu- -tri ji Ruska industrija mogla sc d«> -" la uzdržati santo uz pripomoć države, nadom za seljačko trži -te; izvanjskog trošećeg tržišta, kako je jtoznato n je imala Ali sc- iari nima ju velike kupovne snage, a ruska držam treba svoj novac sada za -asim druge «n*lie Iz toga -'ii di da iv to srestvo ne može do nijeti seljaštvu nikakovih )x>lakši- 0:1 l'viick dnltvzimo do zaključka, da ovvlje može jx>nioći samo proširenje zemljišta 1 time dolazimo do najkompliciranije točke ruskog a- graivog jtroblema k p tanju, gdje da se užinu potrebiti zemljišta 1 >v točka nije santo agrarno-polit čki važna Ona baca takodjer svjer'o iv1 mogućnosti i izglede ruskog -eljačkog w>kreta uopće Stat!st:k«t o razdiobi tlo i zemlje t'okazri'jc nam slijedeću sliku: U* kupna pivrš-ina tla u 44 gotivcrnc- socijalna i politička borba zajedno stopile Političko prosvjetljivanje bilo bi izvanredno olakšano i moglo bi puno brže napredovati, nego li sada Na žalost nije tome tako Jer od 15U milijuna desjatina, što pripadaju kruni i carskoj kući ot]jada ne munje od 1 1 1 milijuna desjaina, to jest 7 3', na sjeverne gouvernemente Ardtangclsk Vologda i Oloncck, u kojima broj: cjeloku]«- n<* prčan-tvo jeilio1 2 milijuna, i Upije jc poljodjelstvo gotovo nemo guče A ostalih 40 milijuna sastoje m- pjglavito iz sunita, čije bi imištc ie -a stanovišta narodnog gos]jodarstitt bilo nedopustivo Samo ninjen; d o od tih zemljišta jc prikladan za obradluu a i taj je već gotovo većim di jelom podan seljacima' U' zakup Ako bi dakle moguće bilo uo *će jjrošircnje seljačkog jxjisjeila to bi se ono moglo dogodili -amo na štetu veletxt<jedinka Iz tog proizlazi, da socijalno ekonomski ne 'toji neprijateljski prema se i' ku vvkia već posjednik, pomešči': Iz toga sc razabire dosadašr i a poteškoća, da se seljaštvo liovitoe u 1 torbo za slobodu, koja je isključivo uperena protiv apsoltrtizma Jirottv i*>litičkog urodjonja \li i ovdje jc vladina politika puno dopr niela k razb'strenju jtoložaja (irozne ckspivličije za umirivanje, prigušivan je svakog slobodnog duba otvorilo je seljacima oči A i-obto jc dje ovaloi u tom pravcu jhiznata izjava vladina na osnovu dim e koja je išla za prisilnim izvi, šteti jem privatnog tla i ženil e Ova je izjava u savezu s tražbi- "flma (hum* igrala veliku ulogu u ]x>m<ičkotti prosvjetljivanju seljaka Seljak je vid'o da mu ni jesu uskrati!' zenvjište posjednici, već sama vlada <k-i-or: min:stara ^>10- tiv pri-i!đi(*g izvlaštivanja čitali su se t»<> svim sci i nua- i nije im uzmanjkalo djelovanje Kako li ie daleko doprlo pro-victljenjc, treba još naravno pričekati Ali svakako je čiu'en cu da je proces otpočeo, i da će <»d sada seljak potpunom sviješću tražiti ne samo zcntljc već i s'obode To će liorbi za slobodu, što ju ruska inteligenci ja vodi već jedno stoljeće, neizmjerno pripomoći R Borba ^ Svojih bog še v spanju ne pozabi pravijo pobožne dušice, če so njih mošnje že jiolnc zakladov, ka tore molj! in ria jedo! Ce jim pa kdo kai ukrade, tedaj t>a kličejo hud ča ir, briča na ]x-»moč Nekdo je dr Carter-ju v New ^ orku ukradel umotvor, iz slonove kosti izrezljanega Krista- Ta umotvor je baje vreden 30 tisoč tolarjev Tako vsaj trd-lio poznavalci Ker jc pa Krist precej velik in te žnk tneri tri čevlje je ne mogoče da bi ga ukrade! kak navaden

PROLETAREC' List z;i intercse dclavskega ljudstva Izhaja enkrat v mesecu Izdajatelj: Jueoslovanska socialisticna Zveza v Ameriki NaroSnina za celo leto v Atneriki 50c Za Avstrijo 3 krone Naslov: "PROLETAREC", 95!) W 21st Place, Chicago, 111 'PROLETAREC Devoted to the interests of the Laboring classes Published monthly by the "Slovenian Socialist Association of America," at l>59 W 21st Place, Chicago, 111 Subscribtion rates 50c a year Advertisements on agreement Entered as second-class matter January 11th 190(5 at the Post Office at Chicago 111, under the act of Congress of Murch 3, 187U PROTI KOMU BODIMO SL02NI? Ali so ljudje dandanes slozni? Cudno vprasanje, kaj ne! Saj >e vendar se tako prepiramo med seboj, kakor so se prednamoi prcpirali pred tisoc ali sc vec lcli Kedar pridejo vroceknvnezi skup, tnkrat sc se zlasajo, tepcjo, na vojni pa vbijajo dniff drujrejja tic da hi saini vedeli zakaj C'emu se vendar ljudje lasajo te pejo in prepirajo nted sel>oi, cemu vbi;njo drug druzcjja? Ali ne pnnasa ze zivljenje sanio toliko bremcn in tezkoc, da je ze zivljenje >amoobselv te/ko bretne Clovek se razume, ako se prepi rajo ljudje, ki pripadajo raznitn ^tiatiovoun in imajo razlicna nacela Ali kako naj clovek razume prepir?iko je rastal prep r nted oscbami eivega stan u in ee imaio se doticne osebo ene in ista maceta, ee se te o-sebe navadno bo'ujejo slo/no proti dnupiin stanovom in tyjih nacelom Ta r^anjkia, to vpnasanjc se ne bo tako lcmalu reseno Ali je res treba da se ljudje ki >e bojuiejo za uresn:cenje enakili nacel ki strcmijo za eruakimi cilji nadi malenkostnih takfticnih napak ali druzib mnlenkostnih bib ki s cilji in naccli nimajo nic opraviti, prepirajo ccstokrat do noza med seboj? Ali ic res treba da vcasih obe prcj>orni stranki sczeti po grdem obrekomaniu da b: druga dru- Gfi pri soniisljenikih omajala postojanko? Zakaj ne bi ljudje enega stmnu in istih nacel m:rno raztrovarjiali vsa vazrra vprasanja, malerrkostne pret>ire pa potisnili v ozadie, v not, kjer ne delnjo nobcnenui nadlepe? Dandanes isrra osobni klac se pn nazredn'b tovarisih veliko ulogo T 7 nepremisljeno izustene besede v k-aki gosti'ni ali kje dnwgod, sc do<tikrat napravi niajvecje budodelstvo dasi ie b la beseda popolnoma nedolzna, in je imclia ves drug* pomen knk >r sc ga ii podtikia Ali res tie more clovek drugacc uigovar jati svojemu razrednemu tovar'su lcakor da vidi v njom lopru vn< in lnmpa? Ali niim vedno tc slcupni razredni sovrnznik od takeq^a prcpira dolvcek Gotovo! Razredni tovarisi se prepirajo i»n lasnjo med scl»oi mecto da bi svoja kopi'a obrni'i prot: skttpncmn raz rednemu sovrazniku kapitalizrmi in klerikalizm-u Nas nasprotmk sta ka pitta lizern in klenkalizem Prvi izscsava vse prodiiktivne sloje vse, ki morajo delati z ^lavo ali rokami dritg-i kot zvcsti pristas prvc- a pi skusa produktivnim slojem omnaeiti dull, da bi ponizno nosili breme suzenstva in v bozjo vol jo udaini hod ili na tlako Ceiru l>i torej ij-kali dlako v jajcu, k<> imamo pred sia'bo za resit 1 tezko in vazno nralojro, ki tiria, od- 'ociro vse nase dttsevne silo, ako ji hoeemo b ti tudi v resnici kos Malenkosten» iin nizkoten oscben lx>j v nasih vrstah, v vrstah razrednoaavedtrh tovarisev je iraso, l>0 ibelj, nas poraz; odlocen in slozen nastop proti kapital'zmu in k!cnkaliznnt jc pa nasa zmaga, je znva^a trpecega ljawfstva nad vsako ti ra ni io Yem da bodo nazredni tovansi rckli : "Mi verno da je to resnioa, kar r,ai:n tukaj nripoveduies Knlikokrat snio io ze cult, a ostalo je vedno pri starem!" Dobro! Prav nidi tega kcr jc i resnicd' 5>n kcr jc vcdno ostalo pri starem jo je treba tol:kokrat ponavljati in povedati javno, da 1>o tii rcsnica postal meso in kri, da se lx» urcsnicila da io nc bomo nosi!: le na jeziku ampak io tndi zvrscvali deianski Sloga jaci, ttcslogct tlaci! Zliata rcsnica ki bi jo morali vpo- >tcvat: modern i sn/nji produktivni stanovi, ako lioccjo naikrajsi 1 >«>t i doscci svoj koncni cilj prcobrat zvrsko-kripitalisticne clove ske druzbc zrns:tcv danasnjega tnrskega sistema ki ic zakrivil ro- da vzlic velikanskim za'ognm ziveza 1 i ivcl j e gladuiejo, da vzlic velikanskim skladiscetn oblck in obuval bodijo liivdje na pol nagi in bosi in \z!:c krasnim patacam mnogo ljudi zvcccr r-cvc, kam bi sli spat Ta roparski sistcm sc mora zrnsit knialn toda lc cc smo sl<>zn: rapraari knpkalizrnn in kler'knlizrnu x POBELJENI GROBOVI Tako ic Kri^t znani nazarctski zidovsko-kr:'canski agtator imenoval frizejc pismouke in duhovnikc Ali danasnji farizcji in pisrnoivk: zaslnzijo drugacno ime? Nc! KaKor prcd 100C>! ct i tako se tudi sc dandanes farizcji in pismouki vseh ver lasknio ljudstvu kot prijatelji njegfovi o-drcsoniki, v rcsnic: >o pa stcl)cr vsakc t:ranije, zagovortiiki budodelstcv, katcre so zvrsili ali i ill zvrsnvjejo cesarji kralji plcmcci, d mtukarski baroni in drt1- pfi mo^otci nnd ljudstvom Pobcljcni grobovi so su'kali in tolmaci'i nauk Krista toliko 6a sa rcsnic ni osta* da od njegovih lcpib lo *nic da so sc njegove rcsnicc sprcmcnilc v uzdo, s katcro dandajves mogocnc/i uzdiajo gfladno, a* cunje obleccno in nezadovol jno Ijudstvo Pismouki in farizcji pobeljent Cfrobovi ki zavijaio hinavsko oc; prot; nebn in trdijo, da zive po Kristovih roan kill, so zakrivili vcc zla»na svctn kot vs? cesarji in kra lji, kot vojskc, potrcsi in bolezni malezljive Snkali in obnacali so n alike Krista nckdanjccfa pivntarja ki jc po or'entalski navadi s priliktami ucd liudstvo naj sc vzdigne in otresc stizcnstva, dokler n:so skovtali katcro vsak tiran vcro pripozsna kot naj boljse srcdstvo za kro-titcv ljttdske rruase "Dajtc cesarju, war ift cesarjcvc- {n, bogu, kar jc bo/je^a," Krist je dejai odprto, ko so *»a hotel i fanzeji spraviti zvijacnim potom v co jc«kiaksna vclikatiska puntarska miscl jc izrecena v tern kratkem dvouttnoeni in jedrroatcm od^ovom Cesarjevega ni nic lwzjc^a pa tudi nic, kcr ic vse lastnina ljudstva Ali pobcljcni grobovi in farizeji pismotuki uiiso lc onecistili naitk Krista, temvee vsled svojepa leniu skc^a zivljcnja so iineli cas, da so oskrunili tudi znanost, vedo Ko* maj ic kak tniselc ali ucenjak snl laako zapi- rcsnico ali io pa povedal v svet, so pobcljcni grobovi tdiko easa pr povedovali Ijudstvu da laz jc in prazna izinisljotina, da jc liiwlst vo vcrjclo pismoukom in farizcicnt Ko je zadobil socitalizem gosjx>durski nauk v ljudski masi malo zaslombe zc so padli jx> njcm danasnji farizeji in pismouki, kakor lacnr volkovi, ko ziaslede credo o- vac Mrcvarili so <ja 11a vse macine, tolmacil: tja krivo, vl-acili ga v grojnico in blato \ zlic tern nizkim napadom s strani farizejev in pismoukov so pa rastlc od dnc do due socialisticne cctc in se zbirale v cvr^to vojsko St rah in zona sta spreletavalo' vsc mofjotce, pismoukc, farizcje in glavarja pismoukov katerega blagohotno maziv- Ijejo sv oceta kakor ce bi imeli ze 11 a svctn svctnike Trclxi jc bilo jbrati drugacno taktiko ako sc jc hotclo zastaviti Ijudstvu pot do zmagfc Farizeji n:- so bili dolgo v zadregi Izmislili so si krscanski socializcm pforostasno l>c<!astoco, neumnost, s katcro so imeli namon zasekati socializrmi pravcniu socializmu smrtnc rane Sv occ in drugi vis ii pismouki so tclesjraficno in metelegraficno blagos'lavljali to velikansko nezmisel, ta nestvor, to spako, ki je imela mamcn poncumniti ljudstvo pismoukom pa prinesti tisto zlato do- Ixi o katcri se vedno sanjajo keda>r mi vslcd prcobilo zavzitib opojnih pijac skrivnostno sladko ginje- «ni, zlato dobo ko grmade svctc so p'amtele \ proslavo bozjo Ta spaka jc imela 1c malo casa privlacno silo, lc kratko zivljenic Ljaulstvo je spoznalo hitro s socializmom pobarv-ano slcparsko vado in cctc ki so sc naglo zbirale okoli b'agoslov jcnega socializma so se ra vno tako naj^lo pricclc razhajati in sc zbirati akoli prajx>ra pravega socializma o katercm trdijo pismonki v svoii svcti jezi, da jc brezverski Ṗrav ta zadnji poraz i>obeljcnili ^rolx>v pa mora vdusiti v vsakem misleccm razrcdnozavcdnem dektvoiv zadnjc ostankc pesimizma Cc vemo, da se fizicno in dusev- 110 /ivljenje vedno razvija od nepopolnih do popolneisili oblik potem smo tndi prcpricani, da lx> cas pri se' k<» mcd nami ne 1>> vec pobeljcnih s/robov Scvc boj za rcsnico, dostikrat zadobiva tako lice, da clovek misli, da pojdc vse rakom zvizgat, kar se je tekom let r zrtvami priborilo A 1 i pravc^a razrednozavedncga delavca taki maihni koraki pla^e nazaj nc <*:i lx > vstra'ial v boju cc fru-!i re 1h» v/ival sadov linage, IkkIo t-c sadovc v/ivali cc se le njepfovi zanamci Z^-k A LI SO DANASNJE KAPITA- LISTICNE DRZAiVE ro- FARSKE? J Logacoti Vsaka kapitalisticna drzava stremi /a tern, da si kolikor najvec prilasti tnjega ozemlja Za zvrsevanje takih roparskih pohodov so izgovori voiliteljev kapitalisticnih drzav precej navadni ktaterim manjka jl>ok ill vzrokov Vo najvec se voditelji izgovarjaj<>, da jo treba rcsiti brate po jeziku ali veri tujceve jjete, tuje suznosti a'i da zahteva interes domace obrtnije da se potolce in pobije nekaj ti^oc crncev v Afriki, ali Malajcev na azijatskih otokih, njih zemlvi pa priklopi kot kolonija materi drzavi Za zvrsitev takih roparskih poho dov so pa kapitalistiene drzave tako (lobro boljse receno, se Iwljse obonvzene, kot so bi'i oiborozeni roparsk' vitezi v srednjem veku Kapitalisticna draava ima najl>oli>i' pn>ke-repetirke, brzostrelne topove mocne trdnjave in ntrdbe na suhem na mo r jar pa grozne bojre ladi je-oklopnice ki se glede ohorozbe in ntrdbe rnalo ali pa rue tie loci jo od trdnjav n«a suhem Kapitalisticna dr/ava si'li v sln- caiu vojne ropairskepa pohoda ali npada svoje drzavijane nc de gle- :ia njih na'zore o taki'h poihodili ali upaclih da se vojne vdeleze Kdor >e noce udelcziti roparskega pohoda, ie v oceh katpitalistionih drzavnikov izdajalec naroda ki zaskizi smrt ali pa vecletno jeco \ tem ozirn so bi'li hlai>ci sre<lnjeveskih vitezev na bojjsem Ako n:so hoteli slnziti roparskim vitezom so ods'i in nihce i ill ni iinenoval radi tcjja izdajalce nairoda Kapitalist'cne drzave n:so le radi tega roparske, ker mocnejse napadajo slabejse in si laste tuje zemlje ker o-< v imemi kultnire morijo na nizki stopnji izobrazbe stojeca liuds'ka p'lemena da sc i*~>laste njih izdelkov ] od ccno in njih rodovitne zemlje, ampak roparske so ker dovolijo da sme gosixxlarsko mocnejs; oropati slabeisegfa njegovega imetka na znkotiiti podlagi, da sme gospodarsko mo-can drzavijan pati si oro ronta ka -d elavca njegove edi- nc lastnine d'elavske sile Kako pf!oboko so zabredle kapitalisticnc drzave v tetn ozirn dokaznje shicaj, ki se je dogodil v Indianapolisu v drzavi Indiana Sotlnik Anderson ie natzsodil, da se sme prodati dolga prosto hiso neke^t clana strokovneija drnstva strojn'kov, da se z izkuplieno svoto pokrijejo troslki njc^oveqfa delodajava katerc ie imel z razpravo o izjemnem sodnijskem odlokn (i<nimnet ion) n a pram svojim delavcem Toziteij jc hila "Pope Motor Tar Co", tvr<lk<a' za izdelovanjc automobilov ki jc zahtevala da njeni prcj^ni ushvzbenci placajo troskc za> razpravo o izjemnem sodnjiskem odloku, ki so bili nasprot- 11a stranka Zagovornik tvrd'ke jc razumel sodisec prepricati, da jc hila tvrdka opravicena zahtcvati i z- jcmri sodnjiski odlrvk napram svoiim usluzbcnccm, ki so zastavkali Tii izjerrmi sodnjiski odlok jo hil proti "mcdnarodni zvezi stroinikov" kot organizacijii in sc posebcj proti vsakemn clanu organizacije,

ki je stanoval v mesfcu Organizacija ni imela <nepremakljiive lastnine, radi tega se jc zaprosilo, da se pouci sodnjiske uradnike, da sodiscc nastopi proti takim stavkujocim strojn?kom, 1<i imajo Lastnino, katera no spada v deloikrog domovinsko naselniskega zakona Zagovornik tvrdke je obencm naatianil socliscu, da nad pomaga poiskati take onranizirane delavce, ki so lastniki nczadolycn ill posestev Lojze Pochlcr in Joze Fcltz se piseta delavca, katena so kapitalisti odlocili za zrtve Potrebni sodnjiski koraki so se zvrsili in oba posestva so ponmlili na javni drazbi na pnxlaj Za Poehlerjevo iwscstvo se je sfrcnpilo $1500, kar je bilo dovelj za jx>kritje sodnjiskih troskov \ sled tega tii prislo «na boben tudi posestvo Feltza Neka tnustjanska tvrdka je kupila posestvo ; Poehlerju se je pa dalo dni odlogta, da poravna sodnijske troske Po prctekn (jo dni 1k> pa v drivgem slncaju prenesena lastninska praviica na trustjansko tvrdko To ic Poeh'erju nemogooe K vecjem, cc bi njegmia organizacija i>okrila troske, ali pa ce bi se med delavci nabralo toliko denarja, kolikor ga je potreb- 110 v jjokritjc sodnjiskih troskov, je on hi ostal Pochlcr sc v prihodnjc lastnik svojega posestva, loatcro si jc priskizil s krvavimi zulii v potn svojega obraza Poehler se je stavke vde'ezil Nikdar >e i>a on n: vdclczil prcdstraz katcre so razvrstili stavkujoei de lavci oziroma organizaciia Xjcgovo imc sc sploh satno cnkrat imennje v iziemnem sodnjiskem odlolor Vko se ta razsodba uresnici, tcdaj 1k> vsak: delavec, ki je zadavkal in ima posestvo v nevarnosti, da mil kapitalisti uzamcjo ali tikradejo zakonitim jk>tom kar si krvavimi sru^amri postenim potom zasluzil Tako se ic sf'asila" razsodba, ko so tozili kapitalisti, ko so se l>orili delavci da prodajo za bolj<> ceno svojo lastnino delavsko moc Alii hi se razsodba tudi tako f>ovoljno jjlasila za delavce, ce bi de lavci tozili, znhtevali da sodisce izroee izjemui sodnjiski odlok proti kapitalisticni tvrdki, dia mora tvrdka tnliko placati dela\cem dnevnc mezde, kolikor delavci zahtevajo, ker dnugace so delavci oskodovani cia svoji liastnini delavni moci, kvr so primorani prodatv io za nizjo ceno kakor je v resnici vredna? Xe! Y tetn slucaju bi se sodisce izreklo za kapita'liste, lie pa za de lavce Ziaka j? Danasnje kapitalisticne drzave?o roparskc no 1e radi tcga ker poniljajo svoje izvrstno oboro/cnc u- niformirance ropat in krast v tuje dezcle, amptik ttuli radi tega, ker priz>:iajo odprto da sme gospodarsko mocnejsi oropati zalconitim po torn gospodarsiko slal>ejse a v en:- inisti drzavi Ron je navad'en rop ki se nic ne razlilaije v bistvu od cestnegia ropa, ce kdo kormu drufjemu kaj vzame siloma dusevnim ali pa zakonitim potom do cesar on n'ma naravnepm pra\ri i<n ce ni v soglasju z naravnim zakonom Xaravni zakon se srlasi : Ysi ljudje imajo enake pravicc do zivljenja, Kdor pa te pravice prikrajsava, je ropar, pa naj bo doticni posamezni clovek, organizacija ali pa drzavia To ne spremeni v bistvu imcna! RAKO IK NA SVETU, KO IMAMO \ ERO ( kl^ovor na "Kako l>i bi'o na svetu brez vere? l'redelal J J k jhj klcrikaltiem oasopisjm "Vera, vera, ccrkcv, cerkev Ta ko nas uc: jo duiiovuki, bozji namestniki, ker brez tega svet obslai" lie more Jaz sem mnogo obcevai z ljutlmi, vnetimi verniki in dobro sem izhajal / njimi, vedino lxjljse kot s tistimi, k: taje lx>ga in trdijo <!o je ljubezen do bliznegia le 11aravni zakon ki je pa tudi nekako samoljulbje Se enkrat pravim, da stui vedno izhajal boljse z dobrimi, vnetimi katolicani, kakor pa s t sit r mi, Ki trdijo da smo vsi Ijudjc enako nstvarjeni da imajo vsi ljudje enake pravice do zivljonja da jo kr'vicno se clovck drug drucrega iz<e-i"'m3" Ta'ko je govoril v ncdeljo ixj[x> ludne v gostilni pri sv Juriju bo gati trgovec Ijnka Teleban, katerc nui so njegovi komiji povedali, ka ko jo zj nt raj na ljud^kcm shod* s e al'sticen govornik bical danasire guile gosixxforske razmere Xihce izmed navzocih sc ni upal irgovarjati bogatenni klerika'jnemr trgovcu ki je kakor pasa gosjxxlovail v mestecu na de/eh Ysi so obnv»l'kn:'li, vsakdo se je bal znmerc Xckateri so se jezili da je <>ce sedianjega mladega trgov ea pred kakimi 30 leti privandral v dmizbi krojaskegia mojstra v mcsto Znal je le za silo slovcnski O- zoril se je kmalu, kcr je bil p rid en in trezen delavec, dasi nikoli ni lio dil v cefkev Po zentvi se je oprijel trgovine z mesanim blagom, ki se mil je prav dobro obnesla S kro jaskim mojstrom sta bilia prav intimna priiateliia Iiodila sta pogo stokrat drug h dmugemu v vas Ob nedeljab ko so bili drugi Ijmdje v njcv in stiznjedrzcev na svetu, ko bodo v cloveski druzbi v resnici ljubmi litidje drug druzega kakor samcga sebe ko ne bodo nosili Ijubezen do svojegia b'iznega le na jo ziku kakor jo nosijo dandanes pobo,rni tercijalci Ko je si vi staircck iz ust mladega trgovca slisal ta ncsramni po-tran ski mapred nrv socialiste :m niih naukc ki so je radi toga pridfuzil kle rikalni stranki, da bi lozje drl Ijmdi je nvslil "Ko bi Tvoj occ v grobu cul to besede b' sc obrnil sram bi ga bi'o, da to tcpta, kar jo bi!o njo mil sveto Stkupaj sva stn'la v pa riski kunumi na barikmrli in se z onozjem bojevala za najvisja nacela : svoboda, cnakost in bratstvo jaz tc ze pouctm" Izpraznc odide Cakia-j, caso, placa iai l>ru^i dan zgxxtaj liiti krojac v liiso trgovca Teksbama Trgovec jc sedefl v pisarni in delal nacrte, kako hi na katoliski podla^i o^ulil ljudstvo "Kaj pa prinasate mojster, vprasa trgovec vstopivsega kro jac a ' "Denarja potrefoujem, denarja, odp^ovori krojac "Ijanski racun ' sem princscl Izvolitc gt:i placati "Kaj lanski racun?'' zajcci trgovec "Saj sem vam ze dal tisitih 30 q-ld i,n vi se tcga tie spominjntc? Xiscm imcl takrat vaseg'a racuna, rrisem tirjal od vas pobotnicc in vi o torn zc nic nocctc vedcti? Sram vas b>di, vi brezvorski socialist Ali vas takoaici socto'lizem :ti monisticna morala? "Dp, alko bi bil socialist in brezvcrec "rccc mojs«ter "potem hi vcda tic 11,pal znhtevati od Mas da bi se enkrat placali Meni so pa raz oc: pad! i okovi, s katcrim so me ve- Ttili so<jial:stio:r nnuki in monist:c- "M >»- In sem cv naer'a katero tudi vi dobro poznate Vsakemu grcsn:ku bo odpusceno ce se le svojih <jrehov skesia Kai meni mar ce vas osleparim e1 bom 1c spovedi dnflvl odvezo potem pa zopet h'bko znova zacnem ( '<* Tii o prav obsodiio da moram olacati za tiekni mas vendar bom So nn dob'ckli Placa ite mi 10 trl'd to 1>i prvi sn«l nioic^fa snreobnie nia moiib kato^skib nacol" "Cospod *v-n*eite mi ste-li ]>o- ^ten clovck ali coliuf?" se zadere trsrovcc Nnj raise b; se b:l znosil nad ni'm a snomnil se je da talko ne pride do c:ljn ''Pokier sem bil socialist, ic bcsedt "po^ten" pri meni veliko vc- v svojem srcu, ali odprto se niso upali ugovariati kor hi to pomenilo zgu1x> z-asluska Xastal je molk, ki je b:l le kratek ker je trgovec z mesctoarsko! sprctnostjo zasukal govor na drug pred jala" pricne krojac znova "Scdai sem" pa vcren kntolican "NTeri i bo met pro 1 boqnom goljufija odpaiscena ako se Ṁed skesnm in gosti pri sv Juriju je sedei nalozeno pokoro tudi zvrs:m Starih star krojaski -niojster, komur predsodkov sem sc znebi! se je j>ostenost citaila in sedai bom tudi ze na obrazuj po krivem Store j si mestjani so pripovedovali pr'sc^al pred sodiscem ce bo le kaj neslo Preie sem se bal Ijudske sodbe 'odl** svojih sosedov znaiicev in prijateljev Serin i se no bojim n c ( "e mi bo kdo kai ocital mu bom pa zaluoil v obraz: " Prcf>nsti t! sotfbo boa't-" N'a sv:denje pri sodiscu!" Krojac odide Razjarjeni Telcban tcka po sob j^or in dol "Kvvj naj zacncm > tern slcparjem?" sci>eta snm pri sc- 1): Xorcc b! bil ako mu so enknat placam 30 gld Po kratkem premis'jcvanji sc jc odilocil posvctovati > svojim odvet- cerkvi sta pa seta'ia i*-> blizn b logib in razgovarjala o lx»l i si dobi clnvestvua o 1 dobi ko ne t>> vcc suz- irlkom dr 2lindro znamcnitim vodjcan katol: skill Slovcncev rovabil pit jc k sebi 11a vccerjo Ovclnik, dr Zlindra jc prise] oi) doloccni uri Ko sta sedla za mizo 11 k<> jc slu>ki>nja princski butchko -tare kapljice na mizo, jc tr^o vec prccl pripovedovat: dogodek RazoblozM mil jc vsc potcm pa vpmsal ka i zaccti z goljufom? "Kaj zaccti?' vzdcbnc dr Zlndra» "IMaca'te, cc nimatc pobotnicc Ce krojac prizcze vain nc prcos<> ja dnwjcra kot placati I'm ccniu st- je/'tc radi tistib,^o pfld? V pnbodnjc dcviite tndi vi 11a katoliski ixidlafji zai narod Taz scm nn ti podtagi zc toliko zasluzii, da sem postal grajsoak, tudi vodja Povz inia svojo grajscino, profesor Scukn jc zavrgel svoje puntarske na«- iilke <> franooski revoluciji sedaj pa 1 ils-t 11 j c lejxj grascino ma Dolenjskeni im uzna mastno penzijo v nailx)ljsi mo ski dobi Vidite, prej sino bili vsi trije revni kot cerkvena mis dok'ler se nismo pr druiili katoliski stranki Nastel bi vnam laliko tudi druge Pa ccnni? Saj je tudi vtasa denarna mosnja pricela mocno debcliti odkar stc prcstopili v r»3s katoliski tabor in sc odpovediali naccom vasega ix>kojnega occta Ccmu se jezite radi tistih 30 pfld, ki ne dokaziujcjo nic drugega, kiakor da se ie krojae oprijel praktonegrv katolicanstva katercgai zc tudi vi dpi go zvrsujete Mi moramo ver-ke nfaiuike tako izrabiti, da nam neumni ljudje da jo aadnjc grose, *>leg na»s pa se smalrajo za ]X)stcn jiake Ysfled tcga se moramo ogibati prepirov v svoji lastni hi- Sedai nekdo i)olrka "Le notri"' se oglasi trgovec in v solxi stopi krojae "C'en jetii gospod!" priene krojae "Tukaj vam prinasaim pobotnico in racun Cudite se mojemu daniasnje^ mu obnasnnju Potrpite, vse vam pojasnim Yccraj sem bil v gnstilni C til sem, kako sramotite spomin na svojega oceta, kako v Incite v b'ato :ideale za knterih vresnicenje se dandanes bojnje ze na milijone ljudi Aii se se spomnite kolikokrat vam jc oce prpovedoval o pariski komnmi, kolikoknat je vam nazadtijc dejol : "Sin ittoj, ufiam, da bos tudi ti zrtroi'al kolikor mo^cl ca prcobrat danasnje druz- Ih', hi bacira na ropu tatvim, goljufiji i)i vcrski hin&vscini" Yi ste pa bos najvec vse njegove lepe nauke po niegovi snirti takoj vrgli kos Prepricul sem se da stc zavrgli nauke svojega vzornega- occta in radi tega sem se od!oc:l da igram ulogo goljufe, da pokfizem kako piskava in tnalo jc vredna katoliska morala" Trgovcc jc bil jx"> tch besedah jx>))orjcn Xaglo je odslovi! odvetnika krojacin je pa pri od'hod-u prijatcljsko stisnil desnico Po tern dogodlcu se ie tergovec sprcmeni! Marljivo je cibal lonjigc znaimcnit:h mislecev o drzavi in ve ri prebiral jc socialisticnc spisc, jximagal tudi <lelavskim organizneijam in casnikom Iz labkotniselnegn zasmehovalcat social isticnih naukov ie ]x>stal zvest in vnct bojevn'k -ocinlizma Iistu r podfioro Xalbmno na S'1nivn<v$ti zastavc "Xarodhiih vitezov" v ( hi- Dali so: o a ii oh razv t jit Vikc S' i^clsi : ker scm ix>sluisal < ^It cv-'hc 25c : Joe Jereb Si 25 Firark J anoxic 25c; John D 11'ler John Kosicok $1 ; J Klinar 5<x- : ra zegnaro pot co fxv: iii oslo\ anski soci jalisti na so-taiikn I imjnika $2 45 Skupaj * $655 Copon 26o Mojtocc da stonc ndkoj tr;!a, «Jao >-i' ca>t i tesarjevega sina iz Xazarota ; ali ta trial' je v primeri s 1 u <1ocn ki jo jrotre1)cn cc sc Ihkcc zivcti p<) naaif< i;h Krista, ina!ciiko-s4on niceven

POZIV Maloskrbno in ngpozorno snio gleda'li, kako se jc organizovala crna garda S tisocaki, katere so ji znosili slovenski trpini, je podkrepila svojo moo, in s to moejo namerava uniciti svobodno misel, katera na svobodomiselni slovenski narod pokuzuje resilno pot zazimjenemu nasemu narodu Ali naj mi to se nadalje gledamo? Ali naj mi brez vsake organizirane sile v Ameriki se nadalje samo tupatam malo pozabavljamo, storimo pa nic? Xe! Xasprotniki nam sami kazejo, kako je treba nastopiti, in Odkar zdaj je doba, da tudi se Sloveiici sponiinjamo svoje nastopimo in odlocno zgodovine, je pisana pokazemo, da iraamo ta svobodomisleci stranko in zgodovina s krvjo, nasiljem in mw, katera se la'hko meri z preganjanjem silo nasprotno V srednjem veku je olioli Organizirajmo se in zagotovimo si grajsoak, nemski gmotno vitez, ki je podlago! pogajiske nase pradede z se Na zeljo zavednih slov delav-cev ehik-askiih ognjem in ineoem podvrgel krscanskemu je 7 inaja 1907 nstanovila Jugoslovanska Svobodomiselna Rimu, neusmiljeno odirail Ql)ranibna Zveza s centralnim odborom v nbogo slovensko pa,rijo Ravnotako jo odiral krfecanski redovnik in duhovnik Kar sta Ohicagi, ki ima namen postavno braniti ji pustila grajacak pristase svolvodne misli prod vsakim in duhovnik, to so ji pa wgrabili prcganjanjem iz Turki, ki naisprotni-h strank Ta so leto za letom zveza ima hodili raztegniti ropat in svuj pozigat lepo slovenske delokrog t j ustanoviti pokrajirne svoje sekcije ali podrnznice po vseh slovenskih naselbinaih v In to je trajalo stoletja Ameriki, katere bodo potnrn elanarine ali dobrovoljnih poznejsem, novem veku se je slovenski prispevkov skrbele za kmet navelical odiranja s stnani skupni obrambni fond ali sklad Ta obrambni sklad bode sluzil v grajseakov, samostanov in druge duhovscine ; Tzdignil pokritje sodnijskih ali podobniih stroskov v se je proti svojim pijavkain v oklepih, gosposki suknji slueajih, kakorsni so in talarju zdaj v Chicagi na dnevnem redu Kmet je zahteval "staro pravdo", sel je za njo v boj, a v tem bojuv gl stalni odbor J S O Zveze so podlegel, ker ni bil kos v orozju izurjeni vojski, katero so izvoljeni najeli zastopniki slov svobodomiselnih grajseaki in duhovniki podpornih, politienih in zabavnib drustev "Slavija", "Slovenija", "Narodni Kruto so divjali grajseaki in duhovniki Vitezi", "Jngoslov Soc Klub", del po dobljeni zmagi pev zbor "Orel" in ''Slov Citalniee" Kmete Odborniki so natezali, so mircili jih do sledeci : smrti, sekali Jos jim glave, kakor Versraj, predsednik; Ivan Molek, kosec, kadar kosi tajnik; Frank travo Trdina, nik; Jos blagaj- Jesi'h, Mohor In zakaj? Mladie, Frank Udovie, Andrej nadzorniki Poravne, Slovenski kmetje so hoteli postati svobodni, otresti so se hoteli Odfoor je te dni izdal "Xabiralne grajskega in duhovimkega suzenst va : zahteva'li liste", ki so to, kar naj sosineli sluzijo prispevkov nabiranju za obrambni sklad Listi so po naravnem zakonu pravico za'htevati razposl ani v sleherni kjer kraj, se Napoeilo je leto 1848 Po nahaja zaveden slovenski delavee vsej Evropi je donel klic svobode, vsi narodi so sli v boj proti svojim trinogom v skrlatu, fraku, blesceeih unifornialh in Somisljeniki sirom Amerike! To je talarju Tudi na Slovenskem jedina je zaiskrilo pot po kateri moramo hoditi tivpatam, a bide Posnemajte korak zavednih so le slov iskre: do delavcev v sloznega nastopa ni prislo in snnjte obrambne Ohicagi Od podrnznice, katcro vam kmetskega punta pa do leta 1848 so duhovniki, (najvernejsi zamorejo veliko koristiti SpomiD,iajt<e se hlapci mogotcev), tako omraeili duih obrambnega sklada! Pokazite slovenskega kmeta, da sloven dejanski, da vam je v resnici mar osloboditev ski narod izvzemsi nasega naroda nekaj posameznikov ni imel sm i si a za svobodo, Kdorkoli misli izpod klerikalnega jarma svobodno kdorkoli vidi v klerikalizmn nasprotnika, izkoriweevalca svojega in zagovornika mrac-nib, nazadnjask ill idej, ki tirajo nas narod kakor vse drmre narode nazaj v dobo snznosti in dnsevne teme, in kdorkoli zeli 'rzsesanemn in slov delavstvu teptanemu lepse bodocnosti ta naj ncmndoma stopi v nase ali da je veeinoma stiskal pest v zepu, niesto da bi odprto nastopil proti svojim tlaciteljem Ko je Avstrija leta 18(57 postala ustavna drzava, je bila ta ustava za Slovenee dolgo easa le na papirju, ker so klerikalni poslanei ki so bili reprezeaitantje slovenskega naroda, leto za leto izdajali koristi slovenskegal judstva vljuli da jim je sla le-ta zopet naobratno v prid klerikaiizmu na roke je ita'ko infanino izdajstvo klerikalni'h poslancev v avstrijskein parlamentu imelo zle poslediee za gospodarske razmere slo venskega naroda je sanioobsebi umevno Narod uvidevsi, da mora doma lakote poginiti, prieel se je seliti trumoma v Ameriko Slo venski kmet in delavec sta prieela ostavljati svojo rodno zemljo, ker za ta dva sloja ni bi 1 o vee kruha dasi vprav ta dva sloja Mi dajeta npamo, iti slovenski svobodomiselni najvec krvnega in druzega davka, s svojimi zulji pa redita narod, da nas leno poziv na tebe lie bo ostal glas gospodo, redovnike, redovnice vpijoeega v in druge duhovnike pnsvavi Vstal bos kot proti en svojemu moz sovrazniku klerikalizmn Komaj sta si slovenski kmet in Pridrnzil se delavec malo opomogla v veliki risem bos tova- v ameriski republiki in je to Chicagi^da se nstanovi preko vse Amerike moena zveza postalo znano tudi v stari domovini, slovenskih svobodomisleeew ki ima namen takoj je -crna vojska, ki branitr se zbira pod zastavo klerikalizma, poslala vsakega Slovenea v veliki ameriski repnbliki naipram svoje zastopnike duhovnike za njima, da vsennienjoeemn in se naprej obdrzi oba pozresnemu molobn klerikalizmn sloja v verigali dusevne teme, da jih tem lozje izsesavajo moderni 2ivela svoboda, enakost in bratstvo! izkoriseevalci Doli s klerikalizmom, ki je rakrana slovenskega naroda! Ali slovenski narod v Ameriki se je nauvil od drugih narodov, kako se je treba bojevali ako si ho<"e priboriti dnsevno in gospodarsko svobodo Ustanovila sta se dva easnika "Glas Svobode" "Proletarec", ki neusmiljeno bieata vse izkoriseevalce v fraku in kuti, ki slovenskemu narod u odprto kazeta pot do dusevne in gospodarske svobode Ta odloren nastop obeli easnlkov je pa nemilo dirnul vse nasprotnike svobode po&ebno pa nekatere du'liovnike, zastopnike najtemnej'sega nazadnjast va Prieel i so osehni boj, ker dobro vedo, da bi v stvarnem boju podlegli # * # Ta osebni hoj nekaterih slov<enski'h dulhovnikov, ki imajo namen izpodkopati tla svobodomiselnemu easopisju, Slovenski Narodni Podporni Jednoti in sploh libit i misel svobodno, traja ze nad dva meseca Kolikor ne divjajo v fanatienem A S tolikor skusajo potom tozba in sodisf' skodovati sodru^om na nasi strani, kateri so ^e ernosuknjezem postavili v bran svobodomisleei ehikaski smo nekaj casa opazovali ta hoj Koncno smo pa uvideli, da farski manever sega predalec in da posameznik proti organizirani si 1 i klerikailizma ne opravi nioesar Spoznali smo tudi, da erna <Vta ne bo ostala saino pri teh osebah, temvec sla bo dalje V osebnem po klerikalcih dobro zasnovanem boju bodo skusali nasprotniki doseei zadnjega sodruiga, ki se oeitno bojuje za svobodomiselna nacela in v svojem dalekoseznem nacrtu borlo skusali po-gaziti sleherno iskrico svobodne misli In tu pa no sme izostati odpor ne odpor posameznikov, temvec vseh svobodmiselnih Rloveneev v Ameriki Ves svobodomiselni slo venski narod, kateri vidi v klerikalizmu svojega tdacitelja in izkorisoevalca, mora vstati kot eden mo-z in dati odgovor, da bo vse klerikalce enkrat za vselej minilo veselje do te igre Zdaj je eas za to vrste in sknpno z nanii nastopi prot i osabnemn klerikalizmn Izpolnjeni " Nabiralni listi" in nabrani prispevki za fond obrambni naj se posiljajo naravnost nn blagajnika Obrambne naslovom: Zveze Frank Trdina r»70 pod Throop st Chicago, 111 Pisma za razna pojasnila in tozadevni dopisi naj se-pa posiljajo naravnost 11a tajnika Obrambne Zveze pod naslovom: Ivan Molek, (569 Lomis st, Chicago, 111 * USTANOVNI ODBOR JUGOSLOV SVOBODOMISELNE OBRAMBNE ZVEZE V CHICAGI, ILL l>k<>im\*lce IZ VELIKE FRAXCOSKE REVO- LUCIJE Sestavil J Zk Obsodlnt' in cfcsekucija Ljudcvita XVI Diie 20 septcmbra je pricel zborova»fci konvcnt \ -dclezba poslamcev je hila tako picla, <la zbonnica vsled tec;a n: hila sklepcnia Omejilo s jc svoj dncvni»sel!c 11a izvolifrev predsedtnistva e prvi dtii so razni govorniki za- Ivtevol: d'a1 se kraljcstvo za vedtio odpravi Skof Grcgoire jc dcjai due 21 sept 1 792 : "Kna'lji so to v morahcnem svetu, kar so mestvori v tiaravi Dvori so tvornicc za lrudodelstva io brloj^i tiranov Zjyodovina kraljev i»e zgodovina trplenjvi narodov" V torn smislti jc govoril tudp Ducos Nasttala je triloba, mihcc sc ni uj>al jyovoriti za kralja Na ta molk, ki jc l>il znainenje da se vsa zborrrca strin j& z govcwnikoma, je prcdsedni'k izjtavil : "Xarodni konvcnt jc s'klenil, dla jc kraljestvo na Francoskcm odpravljeno" Scdaj jc zaorilo veselie v zborniqr Obeimstvo jc ploskaln radosti : Franeijw jc bila propflascma rcpnbliki Kmalu pnoglasenjn repu'blike jc ixustal prepir mcd jakobinci in gironditsti1 Prvi so zahtcvali, da sc kra'ljcm tiarcdi hitcr konec, kcr jc vsak kralj navwd'o!? tiran Girondi st so pa zahtcvali dft sc pa postavi prcd redlio sod i see Let in a 1 792 jc bila dobra Pomankmjc dclavcev in slabo vrcmc stiai pa zakusncla zetevr Yrednost papirnatemu denarju jc padila, vslcd cesar so s'c ccnc kve'sko, kar jc ncamdovoljnost v narodn 1c sc pomnozilo Prijatelji k nail jest va so ta polozoj izrabili priceli so soiwati ljirdstvo posebno po dezeli proti re

pulbliki, ces, d!a je ljudovlada zakrivi'a vso bedo XarodtiiH' zbornt'ca se jc K>steno trudila, dai zabratii nanascajoco bedo Prepovedala je izvazati zlato in srobrno posodo Gambon je predlaj^al, iniatj s>e duhovnikom crta plaeo in se tako prrlmitii na lefo 70 milijonov frankov "Kdor potrebnje dnhou-irka, naj ^a sain plaoa,"' jc Cambon menil satiricno Ta pred ion je siila razburil tiudi vse usbaivne d'uhovnikc, jx^stali so scuvatelji proti nepubliki Ykida je sed'aj pricela bolj gledati privr/encem kraljia 11a prs-te l>ne 13 tnovenibra je Robiespierro naekril veliko zaroto nionarhistov v zboniicp' Robiespierne ie v daljsem ovoru vteineljeval, naj se odstrani kralin, ki je glavta zarote, in zito 1k> ceneje Toda zbonnica je bila lwjeca Krroaiki bi ostalo vse pri starenn, da niso pariske sekcije dne 2 decern bra zahtcvale odlocno v imenu suvereneera naroda, da se Ljiulevita XVI taikoj posadi na zato»no klop Due 2 decembra je se lc po tern odjoimem koraku Pnn'zanov zbor- bra! I'll predloziti io do <tne Hi decenvbra do 8 uro z jut raj I)ne ii decembra je ibe ob peti uri prebudiil "general mars' Parizane iz spanja Kanaki za njim so bili prvi okidel ki kotvjistva in topnistva nia vrt\i Temple-a Ob eni uri so prtvli pari ski zaipau Chamboii procurator Ctoaumette in baipitan narodne garde Sainterre li kralju in mu nazinanili, <la mora Ljudevit Capet (tako so imenovali knailjia) pred narodmo zslxmiico, kjer bo zaslisan Barere, predsednik zbornice, je kralju precital tocko za tocko obsirne obtoznice Po vaa!k;i tocki je vprasia'l kralja: "Cesar odgovoritc na to?" Kralj je vse tajil "Ne, ne gospod! Tega nisem storil!" je po vsaki precitani tocki zajecal kralj Kralj je zahtevail, dla se mil dovoli zagovornika Zbornica je privolila v to Kralj sc jc zbral zagovornikom Targeta in Fronchet-a Prvi je po* odklonil Sedtaij se je kra- 1 j ii ponudiil prejsni minister Males* herbes 01>a zagovornika sta o'biskala Icralia v Temple, kjcr sta se do govorila z niim glede zagovornistvia Nt3 jela sta1 se Deseze-a iz Bo,rdeauxha, ker je bil maternal preobsezen I>ne 2f> decembra se je priceia prava obravnavn Zagovtar jtal Deseze ki je vporabil vso advokatk sko zvitost, da bi kralja izreaail Ko je govornik koncal, je 'kralj izjiavil, da ie nedolzen Komaj je kralj z zagovarnikoma zapustil dvorano je mastal silen hmp Nekateri skritvni prijatelji kjflal'ja, med niirrn Lain juimais, ro poskusih zadinjic svojo sreco, da bi resili kralja giljotyne Njermi je pa jc odgnvar jiai! ognjevito Robiespierrc Pb hurnih debatah se je ztoornica zjediinila, da se diajo naslednjia vprasamja na glasovanje 1 Je Ljudtevit Capet kriv zarote pmti nanodiu in napacfa na drzavo? 2 Naj se dai obsodba, ne glede na nje i'zid, Ijudstvu na glasovanje? 3 Kalcsna naj bo kazen? Kralj je bil spozitnaii s 683 glasov:> krivim 37 poslaneev pa jc spozivailo krivim, toda navedli so posebtve pogoje Nedolznim ga ni spoanal nihce Dritgo vpnasanie jo bi o s 432 g'asovi zavrzeno Pri tretji toeki je bilo oddanrli 721 glaisov Glasovanjc ie trajalo 23 in *)1 ure Izid1 se glasi : 286 gkisov za zajx>r ali progiuanstvo 7* pfta'sov /a smrt s priporrrbo, da se ^xicaka 1 zvrsltvijo obsodbc 12 glasa at kazern miai tjaleri 361 glasov za smrtno kiaizen Clalerije v zbornici so bile natlacene Ijudstva, kii ie prirejalo burne ovacije vsiakoimiir kdor je glasovwl za smrtno obsoclbo Xagovorniki kniilja so vlozili priz v, a zbornica je 11a priziv odgovori'la s tern, da je 3S0 poslaneev gjasovalo, dtv se smrt 11 a obsodba takoj zvrsi Proti predlogu jc g!a»- sova'o 310 jk> stancev Kra'i je prosil za tridmevmi odlog spovednr?ka in da vidi se cnkrat s\ojo <lruzino Zbornioai niu jc odlog odbila, drupe prosnje pa' dovolila1nioa s'klenila "Xarodni koawent izjavlia, da bode sam sodil Ljudeviita Xcbo je bilo jx>krito s sivimi o- XVI" Kot oats sc je dolocil vsavi blaki iui" v ineplo je bil' zavit Pari/, <lan od i i lire dopoklne do 6 urc ko je u«txw>il Sa ntcr re v zveoer \* to spalnico svrlio je bil izvoljcn kralja, <la pa spretni no mora see odsek 21 c'anov zbornice, ki je "Vi ste prisli jx> niene, da me peljete im morisce," je vprasad kralj imel' dbvrsiti obtozbo do io decem "Takoj seni pripravljen!" Vstal je in zaprl vnata jki poklelcnil pre<t dailiovinikam Edpavorthom in pa prosil za blaposlov Ipnnl jc ulopo kralja dosledno in do zadnjega Pred Tempkxm pa je cakal voz Polep tiiepia je sedel duhovni'k, nasproti pa dvoi castnika zandarmeri jc Xa w)tu ma morisce, pa je ho tel a pcsqica zarotnikov, kojih plav-a je bil Baty, osvoboditi Naleteli so slailx) Razjarjeno ljmfstvo je vdar' lo *> n i ill in le nekateri so odnes>le svoje pete Knailj miti opazil ni tcpu dogodna, ker je ves cas k'averno zrl pred se in» si u sal duhovmika, ki je rneha nicni ejtal iz moliftvene knjigc Xialkrat se je voz ustavit Bili so na moriscu "Izstopte," je navelel aastnik Pomocniki rabeljia so pristopili h kralju, da bi pa zvezali Kralj je razburil Pahnil jail je od sebe se Poanagoilo ni nic Xaplo so inu zvezali roke in odstr-pl: dolge ki^e, tia'ko da je bil vrat prost Kralj je poskusil povoriti A bobnar j i so priceli bobnati, dva pomoonika krvruika sta pa pa urno porinila pod piljotino, krvnik Sam som ie dvipiii'l rol<o sediaj je padla seicira in Ljudevita XVI, bivsepa kralja francoskepu', ni bilo vec med zivimi ALI JE BOG? Spisal dr Jurij Kramer Vera v bopa je zelo stara To ni dokaz, da je tndi resniona Prav nasprotno! Teni starejsa je religiozna vera, tern bolj dokaznje, da se je rod i la v taki dobi, katera je bila zelo revna na spoznavanju marave in vede, pac pa bopata na neiitnnem fantasticnem nraznoverju* Vera v bopta je zelo razsirjona Ttwli to ne dokazuje, da je resnicna Tudi neizobrazba in rceveda sta danes bolj razsirje^' 1-ot izobrazba in veda Velike zmotjave so ljudje tisoclctja itneli aa: resnice 1X> Kopernika 'ki je zivel za casa Lutra (16 stoletje) se je splosno verjelo, da sc solnce slice okoli zemlje Se lc Kopernik je dokazal 'iiasprotno, in ovrgel biblijski svetovni nazor, ki ze nadi tega tie more biti bozje zodetje ra- Ys«e vere ne uce, da je eden all vec lio-gov Indijski budizem, v Aziji ze'lo razsirjena vera, ki se tako imenuje po aistanovitelju Buddtn ( 500 let pr r), ne pozna v zacetku Se le potem, ko se eescenje boga je popacjl, se je razvila v njem vena v lx>ga, cudeze in praznioverje Yedi pritlikavci na otokn C'ejlon, Dravidi, nekaj australs'kih zamoisk ill piemen in nekaj drufgih v Hraziliji ob reki Amozon'ki (juzna Amerika) ne pozna jo bogov ne neumrjocnosti Tnditev, da so vsi ljudje v stari pradobi imeli cisto vero v boga in da je njeniu svojo oudodelno moc da so i»> zgubili kas»nejsi radi popacenostri, je nedokazana v domis'jija, razkril on iknnori vse prvorojence ki egipcansfkih druzinah, on se celo je v protislovju z vso zgodovino zapove zidovskim zenam, da naj o razvoju Ta blodnjia je med vertii'ki Kgpcanom pokradejo srebrno in splosno razsirjena Pac ne'prctnislijo da ie ta splosna zguba ci- /Into posodo In takega biblijskega lx>ga se dandanes priporocajo v ste vere v lx>ga vzlic premetenim cerkvi in >oli za pravega boga izgovorom v protislovju z bozjo Mnogo ljudi trdi, da je samoobsebi uinevno, da je svet ustvaril kak modrostjo in nrevidnostjo, v kiateri verjamejo Ali ima sploh ziniscl, ce!><>g Ys!ed tega vprasam: Kdo je 1>1 bog ljudcm radi te^a dal vero, boga ustvaril? Kako je mogoce, da da jo kasnejse zopet zgube? Tiele, profesor teologije, pravi praveri o se zavrsi tak cudez, kot je stvarjenje sveta iz nic? Kai je bog, v svoji knjigi "Religionsskoncna ne- vecnost delal pred stvarje- geschichte" ( verska zgodov-ina) : "Po novejsem raziskurvanju je bila splosna k ii Itura takrat (v pradobi) na n>:c visji, verojetnejse se ne na tako visoki stopinji "kakor je dandanes pri takozuinib naturmh narodi'li ; pri taki kultnrn ne moremo pricakovati cistejsih verskih nazorov pojmo\ in obicajev, kakor jili najdemo pri slednjh Na ku tiirne vere, kojili zgodovino laliko najlx>lj dalec znsledmjemo egiptov- - ska mezopotamska in kitaiska je bolj vplival atiimizem (animisirnis v dnhove, latinsko : vera animus duh) kakor na kasnejse S'koro vso mylholo-gi jo (pravljicarstvo) in verski nauk kulturnih <narodov laliko najdemo neotcsanega in nizkega, ne v popacen-i, pac pa v nerazviti prvotni obiiki v sporocilili in idejah necivilizira»nih narodov Slednjic: mnogostevilne sledoye animisticnega divhocastja v visj ill religi jali si najbrzje tolmacinio kot zivljenje in obnovitev starega S tem je reeeno, da se je vera, tudi vera v boga razvila iz surovc vere v duliove, torej iz prazno\erja ne pa iz bozjegu razodetja Nastanek vere ni tezak Surovi praljudje, kakor se dandanes divjaki, so smatrali iz strahu in nevede maravne sile in pnkazni za delo mocnrli, z nenavadno silo opretnljcn ill ljiulem ali zivalim podobnili bi ti j ali nevidnib duhov Smrt in sanjc sta najvec pripomogla do vere v, d'uhove Naj9tarejsi nacin verc v duliove vidimo sc dandjaties v Afriki v fetismu (por- ob larovan s tugalslco : feitico cuulodelno tnocjo) Fetis ic predmet, kateretja je obsedel Vak duh, n pr <kamcn, kos lcsa, orozje, zival ali clovck - Bojazcn in <neveda v zvezi z ma ravnim nagonom cloveka njega lastno misljcnjc, cutcnje in lioten'je 'ltotec prcne>ti na stivari, Jci ga obdai«a jo, so terrmi viiri verevdwhove im bo^a Filozof Feuerbach je v svojih delih o bistvu vere in krsaanstva dokazal, kako so vse bogove, tiuli krscanskega ustvarili lc ljudje jm> cloveski X)dobi Torej ni bog c'oveka po svoji i>odobi ustvaril, pac je pa clovek boga ustvaril po svoji jxjdobi Kiakrscn je clovek, tak je njegov bog Tern swrovejsi je narod tern s-urovejsi so njegovi bogovi Ysi bogovi brez izjeme izrode'k elove&ke dotnisljije Nobedc-n ni v resnici kedai ekaistiral so svetega pisma, katerega se cerkev vcdno visoko ceni, je clovekupodobno bahajoce se, stnastno, Ijiubosumno, dostikrat nepravicno in kruto bit jo Brez usmiljenja potopi \ >c ljudi v vesoljnem potopu, mesto da bi jih vsled svoje vsegamogocnosti poboljsal; on je brezinocetv napram zlu, muoi egiptovsko ljudstvo, dasiravno ni zakrivilo, kar je njega krtilj zavrsil; on jc vedoma dal kralju zakrneno srcc, njem sveta ko ni bilo se nic tukaj? Zakaj je bog nakrat sklerwl ustvariti svet? ( )d govor : "To je za nas nemzuinljivo" ti i nobena opravicitev za vero v stvarjenje sveta Priznanje stvarnika naj tudi jovoljno raztolmaci stvarjenje in zavrsbo sveta Kiair je pa nerazumljivo, se pa logicno -lie more jemati v postev kot raztolmaceirc Stvarjenje, kakor omenjena vprasanja dokazujejo ni niorda ne razumljivo temvec jwpolnoma nemogoce, ker ;e pniznanje stvarjenja popolnoma v protislovju s ;pametjo in vedo Xase misljeuje nas vodi do vere v zacetno in neskoncno vecrost sveta katero si nemoremo piredstavijati in izmis>liti, ki je pa vendar v soglasju s pametio in vedo Ako znani profesor Dubois-Ray mond prav'i, da sc ne 1»»nikdar dokazalo, kako ie mastalo nrvo gibatije snovi tedaj se inn odgovori, da je gibanje prepotrebna in splosna lastnost snovi ki jo v taki tesni zvezi 7 n;o kakor sila; torej brezaacetna in brezkoncna, to je vecna Ttuli bozji zakonodajalec, ki hi naravo obdaril z zafconi, ni le odvec ampak tudi nemogoc Takozvani nanavni zakoni niso nic dnugcga kot razkrivajoci se ncinki lastnosti, katerc X)sedn je smov Kemija, znanost o zvezi snovi, ka- *e, da zveze razlicnih snovi nmjo razlicne 'lastnost i in ucinike Z najmanjso spremembo ali zamenjavo najmanjseca dcfe svovi «nastatie ze jx^polronia nova snov Ako sc kisik v potovi mcri zmesa z vodikom, nastane voda, ki jc povsem razlicna snov od prvih dveb snovi Ta zokon narave ki bazira na lastnostih snovi i<ri snovnih zvez, izklucuje vsako dclo ali vmesavanje boga Za'kon more v naravi pravi odlocno, da ie bop odvec Mi vcrno, (b ima vsak ucinek svoj vzrok naobratno pa vsak vzrok svoj u inek To je znani za-

kon o kauzaliteti (latinsko: causa vzrok) Vsi dogodki in prikaani v inaravi so ucinki teh vzrokov Enaki vzroki morajo vedno provzrociti enake u- cinke Tudr tem potom pridenio do za'konsikega merila naravc To je najtrdnejsa i>odlagta vs>i znanosti, nase celo kulturno zivljenje je zgrajeno na prepricanjiu tcga zakona mere Ako se gradi hisa ali most, ce zanetimo ocrenj, all vagamo funt moke ali zabijemo belj, ted-aj Vedno vedoma ali zc- nevedoma vpostevamo veljavnost naravn'jh zakonov Izracun jenje i>otov, jx) katerih krozijo razni drugi svetov'i v neskoticnem svetovnem prostoru je dokazalo, dia ie naravni zakon povsotl enak S tern je pa tudi dokazano, da je vera v cudeze navadno praznoverstvo, ki cvete tain, kjer se ne pozna zakona naravc Vera v boga je hila se vedno v zvezi z vero v cudeze Le razumno bitje ki misii, cuti i'ii ima voljo in je vsegamogocno, r>e lahko imen-uje bog, iuaj potem izven, nad, poleg ali pa na svctn, ali naj pa bo svet sam za bo ga, kakor uci panteist (grsko: pan-vse, theos 'bog) Tako bitje bi moralo imcti neomejcno voljo ( Dalje) POZOR SLOVENCI IN HRVATJEM! Slavnemu ob instvu v Chica^u inokolici naznanjava, da sva odprla na 623 So THROOP ST, novourejeno pekailjo, kjer peceva najokusneja raznovrstna peciva Za sreze pecivo in solidno postrezbo jam iva Bratje, podpirajte edino domace podjetje v tej stroki! Z odli nim spostovanjem JUR CURl & ALEX IVtEC 623 So Throop St, Chicago Joze Sabath advokat In pravtil zastopnik v kazenskih 1 n clvilnth zadevah slovenski! Pi&ite Na razpolago imamo e ninopo takih zahvalnih piscm, katerih pa radi 1628 remo pomanjkanja prostora no mo- 1638 Unity Building priobcili Zatoraj rojaki Slovencil ako ste bolni ali slahi u r vain jo treba zdravniske 79 Dearborn pomoci* St, Chicago, 111 prasajte nas za svet, predno sc obrneto na druztga zdravnika, ali pisite po novo katero dobite ob&irno zastonj, ako pismu prilozite nekoliko znaink knjigo ZDRAVJE za postnino Pisma naslavljajto na sledefci naslov Res 5155 Prairie Ave Phone Drexel 7271 Ko&icek Bratje SALOON! Dobro pivo, wiskey, likere, Z a vino, one, kateri hocejo osebno priti v ta zavod, je isti odprt vsaki dan od 10 izvrstne smodke in prigrizek popohulno V dopoldne do 5 ure torek, sredo, Cetrtek in petek tudi od 8 z 7 ve er Ob Oglaslte nedeljih in se na Centrl! praznikih od 10 popoludne 1 SLOVENSKA GOSTILNA pri FRANK CECHU Slovencem in Hrvatom naznanjam, da sem odprl slovensko gosiilno, v kterej to im vedno dobro pivo in domase vino, kjer imatn vedno dobri in svezi prigrizek Potujoti rojaki dobe stanovanje in hrano Za obilen obisk se priporocam spostovanjem FRANK LECH, S68 Center Ave, Chicago, III Podpisani naznanjam Hrvatom in Slovencem v Chicagi in okolici, ra tocim najboljsa raznovrstna vdna po primirni ceni Pridite, pripeljite znance in ijatelje, <ia se prepricate p Z vsem spostovanjem Slavoljub Stajdohar, 316 W, 18th St Chicago Novih 50000 Citajte Rojaki Slovenci novo obsirno knjigo ZDRAVJE" - Knjiga ZDRAVJE" Katom v lii'a(k<mii i^i<lo o<i slji vnoi»*si se zastonj razdeli met! Slovence ini oimm^ xnmi Dr E C COLLINS M I Iz nje bodete razvidili, da vam je on edini prijatelj, kateri vam zamore in hoce pomagati v vsakern slucaju, ako ste bolni, slabi ali v Knjiga obsega preko 160 strani z nevolji mnogimi slikami v tusu in barvi tcr je napisana v Slovenskem jeziku na jako razumljiv nacin, iz katere more koristnega posneti, bodi si zdrav vsaki ali bolan Ona mnogo je najzaneslivejsi svetovalec za moza in zeno, za mladenica in dcklico Iz te knjige bodete razvideli, da je Dr F C je natanko COLLINS M I edini, kateremu znana sestava fcloveskega telesa, radi tega pozna vsako zamore bolezen tcr garantirati za popolno edini, ozdravljenje vsake bolezni, bodisi akutne ali (kronicue) kakor: tudi vsake zastarele tajne spolne bolezni fcitajte nekaj najnovejsih zahval, s Cenjenl gospod Collins M I Vam naznanjatn da setii popolnouia zdrav in se Vampresr no rahvalim za Vaia zdiavila ki ste mi jih poiiljili in to Vain rejoin, da tikega zdravnika na ni, kakor ste Vi in Ya a zdiavila so res najboljsa, 9 Toraj to piscmcc kundam tcr Vain ostajatn hvalcien do groba hladncga ANTON MIHELlCH 12 E 3'^h St N E Clcvelan, O katerimi se rojaki zahvaljujejo za nazaj zadobljenozdravje: Velespostovanl Dr II C Collins M I Jar se Vain najprvo tepo zahvaljujem za Va5a zdravila in Vara ve selo sporoinjem da sem zdrav, ne dutim nobenih boli-i'in ved in tud» laliko delam vsako delo Vain liazuanim Castiti ki so sni gospod da prav (ino iaz sem pg nucala Jaz semsidosti orizadrval pi i druzih zdravnikih, pa mi niso nii Vasili zdravilih zadobil prvotno zdravje in mo na/aj War se nisem pomagali Toraj, katcri 110 vcrjatiie, naj se do mi trostal, ker jaz scin se poprei 4 mesce zdravil ne obrne in jaz inu bodem pri dtuzih zdravni nutaiifi;o pojasnil, da ste Vi res en izkuaen kili; vsaki mi j<- obljuhil da me zdravnik, ozdravi a jo bilo v^e zainai samo da tacega nima vci svet da so mi Jepe praztiili Sele potem sem se na Vas obrnil ko sem uvi del, da mi tiinui ne moicio pomauali Jaz Vas bodcm vsakemu bolniku pripoio al, da naj se do Vas obrne Sedaj se Vain Se enkiat lepo zahvalim ter ostanem VaS iskreni prijatelj I LOWSHA Jenny Lind Ark DR E C COLLINS MEDICAL INSTITUTE, 40 WEST :$4t li ST, M:W YOllK, Y Potem smete z mirno duso l>iti preprifcani v kratkem popolnega ozdravljenja POZOR! SLOVENC1! POZOR! SALOON z modernim kegljisiem Sveie pivo v sodckih in buteljkah in druge raznovistne pijaue tcr unijske smodke I'otniki dobe tedno prenoti^ce za nizko ceno Postrezba tocna in Izborna Vsem Slovcncem in dru^im Slovanom se toplo priporoia Martin Potokar 564 So Center Ave, Chicago Dr W C Ohlendorf, M D zdravnik za notranje boloznl in ranocelnik ZdravniSka preiskava brezplaino plafriti jc le zdravila 647 In 649 Blue Island Ave UratliiP Chicago ure: Od I d<> 3 popnl <Kl 7 do 9 Izveu Chicane fciveci bolniki naj pitelo slovcntki SLOVENCEM IN HRVATOM priporot-am svojo gostilno, dvorano za veselice in drust zadeve Tocim izborno pivo "Magnet", fina namizna importirana in domaca vina, izvrstro iganje itd Pri meni so le fine, unijske smodke na prodaj! jo2e pola6ek 635 BLUE ISLAND AVE CHICAGO, ILL Slovencem in Ilrvatom naznanjamo, da izdelujemo raznovrstne -ttaemwewpo najnovejscm kroju Unijsko delo; trpeino in licno V imamo tudi zalogi razne druge potrebscinc, ki spadajo v delokrog oprave oblek, Pridite in oglejte si naso izloibo Z vsem spostovanjem J J DVORAK &r 598-600 Blue Island CO Ava Chicago