UNIVERZA V MARIBORU FILOZOFSKA FAKULTETA Oddelek za prevodoslovje MAGISTRSKO DELO Goran Kalman Maribor, september 2018
UNIVERZA V MARIBORU Filozofska fakulteta Oddelek za prevodoslovje Magistrsko delo PRIMERJALNA ANALIZA HUMORISTIČNIH UČINKOV V SLOVENSKEM IN MADŽARSKEM PREVODU ROMANA SLAUGHTERHOUSE-FIVE AVTORJA KURTA VONNEGUTA Master s thesis COMPARATIVE ANALYSIS OF HUMOROUS EFFECTS IN THE SLOVENIAN AND HUNGARIAN TRANSLATION OF KURT VONNEGUT S SLAUGHTERHOUSE-FIVE MENTORICA: izr. prof. ddr. Natalia Kaloh Vid KANDIDAT: Goran Kalman SOMENTORICA: izr. prof. dr. Jutka Rudaš Maribor, september 2018
Lektor: Klemen Muhič, diplomant medjezikovnih študij angleščina (UN), diplomirani slovenist (UN) Prevajalec: Denis Vagner, diplomant medjezikovnih študij angleščina (UN), diplomirani zgodovinar (UN)
ZAHVALA Iskreno se zahvaljujem mentorici izr. prof. ddr. Natalii Kaloh Vid in somentorici izr. prof. dr. Jutki Rudaš za vse nasvete, pomoč ter podporo pri izdelavi magistrskega dela. Za spodbudo in podporo se posebej zahvaljujem moji družini, prijateljem in bližnjim.
POVZETEK V svojem romanu Klavnica pet, ki ga je napisal leta 1968, želi Kurt Vonnegut predstaviti strah in trepet vojne. Romanu želi z uporabo humorja in znanstvenofantastičnih elementov dodati manj resno plat zgodbe ter s tem ublažiti temačnost vojne. Humor v romanu je ciničen, satiričen in ironičen, zato humorni učinki pogosto niso v ospredju in za prevajalce pomenijo poseben izziv. Tudi sama definicija humorja ni najbolj preprosta naloga, zato se bomo v nalogi spopadli tudi z definicijo termina in težavami pri prevajanju humorja. V magistrski nalogi bomo iz slovenskega prevoda, ki ga je leta 1980 prevedel Branko Gradišnik in iz madžarskega prevoda Nemesa Lászlója, najprej izdanega leta 1969, izpisali odlomke z humornimi vložki ter jih primerjali z izvirnikom in klasificirali po vrstah spontanega humorja D. Longa in A. Graesserja. Humorne učinke v prevodih bomo primerjali z izvirnikom, ter ugotovili, ali sta prevajalca učinke uspešno ohranila in prevedla. Poleg prevajanja humornih učinkov je pomembno tudi prevajanje pomena, zato bomo analizirali tudi prevajalske premike, s pomočjo katerih ugotovimo, ali sta prevajalca v prevodih ohranila tudi pomen. Rezultati analize so pokazali, da sta prevajalca humorne odseke odlično prepoznala in jih v prevodih ohranila. Glede na pričakovanja pri prevajanju večinoma uporabljata adaptacijo in ekvivalenco, ki sta najbolj pogosta premika pri prevajanju literarnih besedil. Ključne besede: humor, satira, črni humor, ironija, zbadanje, humorni učinek, prevajalski premik
ABSTRACT The novel Slaughterhouse-five, written by Kurt Vonnegut in 1968, describes war and all its dark horrors. The novel contains numerous humorous passages and elements of science fiction which are used to soften the overall impression of the darkest aspects of war. The humor is cynical, satirical, ironical and in most cases not easy to recognize, as it is often hidden between the lines. Identifying these humorous parts is therefore not an easy task and translating them is even harder. Defining humour is not a simple task either. In this master s thesis we first defined the term humour and discussed challenges translators usually encounter when translating humor. Afterwards we identified humorous passages in the novel, compared them to the Slovene (translated by Branko Gradišnik in 1980) and Hungarian translations (translated by Nemes László in 1969) and analysed them according to D. Long s and A. Graesser s categorization of spontaneous humour. The translators also need to transfer literal meaning accurately, therewfore we analysed translation strategies as suggested by Vinay and Darbelnet in Comparative Stylistics of French and English: A Methodology for Translation. The results showed that both translators successfully rendered most of the humorous passages and succeeded in transferring the same humorous effects. As we assumed and intended to verify strategies of adaptations and equivalence prevailed. Keywords: humour, satire, black humour, irony, teasing, humorous effect, method of translation
1 KAZALO 1 KAZALO... I 2 UVOD... 1 3 NAMEN... 2 4 RAZISKOVALNE HIPOTEZE... 3 5 METODOLOGIJA... 4 5.1 RAZISKOVALNE METODE... 4 5.2 UPORABLJENI VIRI... 4 5.3 O AVTORJU IN NJEGOVI POETIKI... 5 5.3.1 O AVTORJU... 5 5.3.2 VONNEGUTOV SLOG... 7 5.3.3 POETIKA KLAVNICE PET... 8 5.3.4 O PREVAJALCIH... 10 6 HUMOR... 11 6.1 PREVAJANJE HUMORJA... 12 6.2 VONNEGUTOV HUMOR... 14 6.2.1 SATIRA... 14 6.2.2 ČRNI HUMOR... 15 6.3 VRSTE HUMORJA... 16 7 PREVAJALSKE STRATEGIJE... 18 8 ANALIZA PREVAJANJA HUMORJA... 21 8.1 PREDMET ANALIZE... 21 8.2 PRIMERI ANALIZE... 22 8.3 UGOTOVITVE... 74 8.3.1 POGOSTOST UPORABE VRST HUMORJA... 74 8.3.2 POGOSTOST UPORABE PREVAJALSKIH PREMIKOV... 75 I
9 SKLEP... 77 10 VIRI IN LITERATURA... 78 10.1 LITERATURA... 78 10.2 SPLETNI VIRI... 79 KAZALO SLIK Slika 1: Tortni grafikon pogostosti uporabe vrst humorja Slika 2: Tortni grafikon pogostosti uporabe prevajalskih premikov II
2 UVOD V magistrski nalogi analiziramo humorne učinke v slovenskem in madžarskem prevodu romana Klavnica pet avtorja Kurta Vonneguta. Vonnegut je znan po svojem satiričnem in ironičnem stilu pisanja, s pomočjo katerega piše o tematikah 20. stoletja in se odlično izogiba pisanju o temačnih dogodkih vojne. V svojih romanih uporablja tudi elemente znanstvene fantastike in z njimi opisuje krute dogodke na zanimiv in duhovit način, saj se s posmehovanjem poudarek z grozot prenese na dogajanje in podrobnosti grozovitih dejanj niso v ospredju, posledično pa se posledice teh dogodkov ob branju zdijo manj krute. V magistrskem delu najprej na kratko povzamemo življenjepis Vonneguta in vsebino romana. Nato opišemo njegov stil pisanja in črnega humorja in satire, čemur sledi analiza vrst humorja v romanu. Vonnegutov humor je pogosto zelo posreden in zadržan. Ravno zaradi tega je analiza njegovega humorja zelo zanimiva tematika, saj je primere humornih vložkov težko izluščiti in analizirati. Tudi sama kategorizacija humorja povzroča težave, saj se večina strokovne literature nanaša na prevajanje humorja v podnaslavljanju. Kot osnovo teorije smo izbrali teorijo Debre L. Long in Arthurja C. Graesserja v delu Wit and humor in discourse processing. Teorija se sicer v osnovi nanaša na spontan pogovorni humor, vendar glede na tipe povsem ustreza tudi analizi humorja v literarnih delih, saj so, kar se humorja tiče, te kategorije široke in univerzalne. Poleg analize vrst humorja smo analizirali tudi prevodne premike v obeh prevodih in želeli ugotoviti, ali se z določenimi premiki spremenita tudi vrsta ali učinek humorja. Prevajalske premike smo kategorizirali po kategorijah Vinaya in Darbelneta, ki jih kategorizirata v svojem delu Comparative stylistics of French and English: a methodology for translation. 1
3 NAMEN V satiričnem romanu Slaughterhouse-five prevladuje črni, ironičen in satiričen humor, ki ga je lahko zgrešiti in težko prevesti. Tudi sama definicija humorja ni lahka naloga, prav tako pa je težko opredeliti in definirati vrste humorja. Namen magistrskega dela je definirati humor, opisati vrste humorja in ugotoviti, ali prevajalca v slovenskem in madžarskem prevodu romana uspešno prevedeta humorne odseke in ali v prevodu ohranita tudi humorne učinke. Poleg tega se pri prevajanju prevajalec vedno poslužuje različnih prevajalskih metod in premikov, zato nas zanima tudi, katere metode sta prevajalca uporabila pri prevajanju humornih odlomkov in odsekov. Ugotovili bomo, kako na spremembo vrste humorja in humornega učinka vplivajo različni prevajalski premiki in ali sta prevajalca tudi z večjimi spremembami v prevodu, ki jih zahteva prenos pomena, uspela ohraniti humorne učinke. Po koncu analize podatke razporedimo tudi v tabelo in s pomočjo grafa opredelimo, katere so najpogostejše vrste humorja in katere prevajalske premike prevajalca najpogosteje uporabita. 2
4 RAZISKOVALNE HIPOTEZE Pri izdelavi magistrske naloge smo si zastavili naslednje raziskovalne hipoteze: Predpostavljamo, da bo v delu veliko humornih vložkov, vendar bodo ti precej skriti in neočitni. Kljub temu sklepamo, da jih prevajalca ne bosta spregledala in jih primerno prevedeta. Pri prevajanju humorja in humorističnih delov pride do pogostih pomenskih sprememb, saj se humor in razumevanje humorja navezujeta na kulturo. Zaradi tega bosta prevajalca primorana humorne vložke približati ciljnima kulturama in najpogostejši prevajalski premik bo adaptacija. Vrsta in učinek humorja bosta večinoma ohranjena, saj je pri satiričnem romanu, kot je Klavnica-pet, humor zelo pomemben dejavnik. V madžarskem prevodu bo več posrednih prevajalskih premikov, saj se madžarski jezik povsem razlikuje od angleškega in tudi prevod je starejši, saj je prevajalec delo prevedel leta 1969. Glavno omejitev pri analizi humorja predstavljata način in vrsta humorja Vonneguta, saj je njegov humor predvsem satiričen in ironičen ter pogosto tudi neopažen, ker humorja samega ne postavlja v ospredje. Prav tako je omejitev sama narava humorja, saj se ta zelo težko opredeli in je odvisen od veliko dejavnikov. Če je stavek ali dejanje smešno eni osebi, to še ne pomeni, da bo ta izsek smešen tudi drugemu, saj je dojemanje humorja odvisno predvsem od kulture in izkušenj posameznika. 3
5 METODOLOGIJA 5.1 RAZISKOVALNE METODE Magistrska naloga Primerjalna analiza humorističnih učinkov v slovenskem in madžarskem prevodu romana Slaughterhouse-five avtorja Kurta Vonneguta je teoretično zaključno delo, ki obravnava prevod humorja v slovenskem in madžarskem prevodu romana Slaughterhouse-Five. Metodologija magistrske naloge temelji na teoretični analizi vrst humorja. Na temelju tuje znanstvene literature na temo vrst humorja, prevajanja humorja in premikov ob prevajanju književnosti analiziramo vrste humorja v humornih odsekih romana in prevajalske premike, ki jih prevajalca uporabita v svojih prevodih. V teoretskem delu bomo uporabili opisno metodo in opisali satiro, črni humor, vrste humornih učinkov, premike pri prevajanju, prevajanje humorja in težave pri prevajanju humorja. V empiričnem delu bomo izpisali humorne odseke in odlomke s humornimi vložki iz izvirnika ter slovenskega in madžarskega prevoda, nato pa analizirali vrsto humorja in vrste premikov pri prevajanju humornih fraz. Ugotovili bomo, ali se v prevodih ohranja vrsta humorja, ali se ohranja učinek in ali so prevodi sploh primerni. Temu sledi pregled pogostosti humornih vrst in prevajalskih premikov, s čimer ugotovimo najpogostejše vrste humorja in najbolj pogosto uporabljene prevajalske premike. 5.2 UPORABLJENI VIRI V magistrski nalogi so uporabljeni tuji znanstveni viri na temo humorja in prevajanja humorja. Področje prevajanja in definiranja humorja je zelo specifično področje, zato smo se v analizi omejili le na nekaj pomembnejših avtorjev. Vandaele in Zabalbeascoa sta v svojih delih raziskovala prevajanje humorja. Črni humor je v magistrski nalogi utemeljen s pomočjo definicij in opisa Martina in 4
Collette, satira pa povzeta po delu Condrena. Vrste humorja so povzete po psihološki analizi Debre L. Long in Arthurja C. Graesserja, vrste prevajalskih metod pa po kategorijah Vinaya in Darbelneta. Slovarske definicije so izpisane iz spletnih slovarjev. Slovenske definicije najdemo v Slovarju slovenskega knjižnega jezika. Angleške definicije so povzete iz slovarja The Oxford English Dictionary. Madžarske definicije so povzete iz spletnega slovarja A magyar nyelv értelmező szótára. 5.3 O AVTORJU IN NJEGOVI POETIKI 5.3.1 O AVTORJU Kurt Vonnegut, Jr. 1 je bil ameriški pisatelj, rojen 11. novembra 1922 v Indianapolisu, umrl pa je 11. aprila 2007 v New Yorku. Vonnegut je najbolj znan po svojih satiričnih novelah. V svojih delih je pogosto posegal po postmodernističnih elementih, kot sta fantazija in znanstvena fantastika, s pomočjo katerih je izpostavil grozote in ironije civilizacije 20. stoletja. Vonnegut je odraščal v Indianapolisu v precej premožni družini, pa čeprav je njegov oče, arhitekt, med veliko gospodarsko krizo bil večino časa brezposeln. Kot najstnik je Vonnegut pisal za srednješolsko revijo, nato pa tudi za časopis svoje Univerze Cornell, kjer je pozneje tudi magistriral iz biokemije. Leta 1943 je postal član vojnega letalstva ZDA. V 2. svetovni vojni je bil talec Nemcev in tudi eden izmed vojakov, ki so preživeli bombardiranje Dresdna leta 1945. Po vojni je Vonnegut v Chicagu študiral antropologijo in istočasno delal kot novinar. Pozneje je v New Yorku delal kot upravitelj odnosov z javnostmi, vendar je to službo smatral za sleparsko in jo zapustil ter ves svoj čas namenil pisanju leposlovja. 1 https://www.britannica.com/biography/kurt-vonnegut Pridobljeno 13. 7. 2018. 5
Na začetku 50-ih let 20. stoletja je pričel objavljati kratke zgodbe, večinoma na temo tehnologije in prihodnosti. Njegov prvi roman z naslovom Player Piano (1952) zajema prav ti dve tematiki. Tudi njegov naslednji roman z naslovom The Sirens of Titan (1959) ima vsebino s podobno temo. V svojem naslednjem romanu Night (1961) opusti znanstveno fantastiko in piše o ameriškem dramatiku, ki vohuni v nacistični Nemčiji. Njegov četrti roman Cat's Cradle (1963) je leta 1963 Univerza v Chicagu sprejela kot magistrsko nalogo, s katero je nato uspešno magistriral iz antropologije. V njegovem naslednjem romanu Rosewater (1965) spoznamo Kilgorja Trouta, izmišljen alter ego Vonneguta, ki se nato pojavlja skozi njegov celoten opus. Čeprav je v 60-ih letih 20. stoletja Vonnegut bil že precej priljubljen, je svoj sloves dokončno potrdil z izdajo romana Slaughterhouse-Five (1969). Roman je prejel mešane kritike, vendar je kljub temu bil izjemno priljubljen in zelo uspešno prodajan. Njegova naslednja romana Slapstick (1976) in Jailbird (1979) žal nista dosegla slovesa prejšnjega. Čeprav je bil v 80-ih letih zelo uspešen, je zapadel v depresijo in leta 1984 neuspešno poskusil storiti samomor. Pozneje je napisal še pet romanov: Deadeye Dick (1982), Breakfast of Champions (1985), Bluebeard (1987), Hocus Pocus (1990) in Timequake (1997). Napisal je tudi več dramskih iger in zbirk kratkih zgodb, pisal pa je tudi strokovno literaturo. Leta 1973 je postal član Ameriške akademije umetnosti in znanosti. Leta 2010 so v Indianapolisu odprli Spominsko knjižnico Kurt Vonnegut, ki poleg promocije njegovih del služi kot kulturni in izobraževalni center in vsebuje muzej, umetniško galerijo in čitalnico. 6
5.3.2 VONNEGUTOV SLOG Vonnegutov slog 2 pisanja je minimalističen in suh, ob pisanju je ponavadi uporabljal krajše in preproste stavke. Preprostost pisanja je smatral kot odlično vrlino in vrlino, ki je po njegovem mnenju postajala čedalje bolj izgubljena. Ob pravilni uporabi lahko preprost slog pisanja izrazi vsa človeška čustva z le nekaj besedami. Svoj preprost slog je rad primerjal z Williamom Shakespearjem in Jamesom Joyceom, ki sta znala z le nekaj preprostimi besedami povsem zlomiti srca bralcev. Shakespeare in Vonnegut sta povsem ukrotila svoj jezik in glas in pri pisanju uporabila glas in način izražanja, ki sta ga uporabljala v svojem otroštvu. Vonnegut se pri tem primerja z avtorji, ki so po njegovem mnenju živeli v književno precej primernejših krajih. Kot je dejal, je odraščal v Indianapolisu, kjer vsakdanji govor zveni kot»žaga, ki reže v pločevino s tako krasnim besediščem, kakor je krasen francoski ključ.«leta 1985 je v svojem eseju How to Write with Style 3 podal svojih osem pravil za pisanje odlične zgodbe. Njegovo prvo pravilo je iskanje teme, za katero se zanimamo in nam nekaj pomeni. Nato priporoča, da ob pisanju ne dolgovezimo in pišemo na preprost način (kot Joyce in Shakespeare). Njegovo naslednje pravilo priporoča pogum pri krajšanju svojega besedila. Četudi je stavek še tako dobro napisan, ga moramo prečrtati, če besedilu ne dodaja ničesar pomembnega. Peto in šesto pravilo pravita, da moramo ob pisanju zveneti sebi podobno in da moramo povedati točno to, kar nameravamo. Dodaja tudi, da moramo imeti do bralca usmiljenje, saj mora ta razumeti umetnost, ki je večina ne razume niti po študiju v osnovni in srednji šoli po dvanajstih letih študija. 2 https://study.com/academy/lesson/kurt-vonneguts-writing-style-themes.html Pridobljeno: 25. 8. 2018 3 https://www.brainpickings.org/2013/01/14/how-to-write-with-style-kurt-vonnegut/ Pridobljeno 25. 8. 2018 7
5.3.3 POETIKA KLAVNICE PET Zgodbo pripoveduje pripovedovalec v nelinearnem vrstnem redu, saj si dogodki večinoma ne sledijo v pravilnem vrstnem redu in se zgodba sestavi šele proti koncu. Glavni junak romana je Billy Pilgrim, pomočnik kaplana v ameriški vojski v drugi svetovni vojni, skozi oči katerega pripovedovalec opisuje dogodke svojega življenja. Billy je zelo šibek in neizkušen vojak, ki sovraži vojno in se ni pripravljen bojevati. Billy v vojni spozna Rolanda Wearyja, mladega vojaka, ki Billyja neprestano nadleguje, vendar Weary pozneje v vojni zaradi gangrene umre. Pred smrtjo prepriča kolega Paula Lazzara, da je za njegovo smrt kriv Billy in da se mu naj maščuje. Billy istočasno postane»ujetnik časa«in začne ponovno doživljati pretekle dogodke iz svojega življenja. Najprej doživlja čas vojne leta 1945, ko ga nemški vojaki prepeljejo v Dresden, natančneje v prazno klavnico pet, kjer naj bi služil kot vojni ujetnik. Ob bombardiranju Dresdna se vojaki in njihovi ujetniki, vključno z Billyjem, skrijejo v globoki kleti in bombardiranje preživijo. Po koncu vojne se Billy vrne v ZDA, kjer nedolgo zatem obtiči v psihiatrični bolnišnici, saj doživlja simptome posttravmatske motnje. V bolnišnici spozna Elliota Rosewaterja, ki Billyju predstavi romane Kilgorja Trouta, izmišljenega lika avtorja Vonneguta, ki ga mnogi smatrajo kot njegov alter ego in ki se pojavlja tudi v njegovih naslednjih delih. Po zdravljenju v bolnišnici Billy spozna Valencio Merble, s katero se tudi poroči. Na poročno noč ga ugrabijo vesoljci s planeta Tralfamadore, ki ga na svojem planetu razstavijo in sparijo z Montano Wildhack, filmsko zvezdo z Zemlje. Tralfamadorci svet vidijo v štirih dimenzijah zanje je tudi čas ena izmed dimenzij, kar je vzrok za to, da pri njih noben nikoli dokončno ne umre, ampak obstajajo le obdobja, ko je posameznik živ, in trenutki, ko je v slabšem stanju oz. mrtev. Zaradi tega smrt za njih ni dokončna in jo pospremijo le s frazo»tako gre to.«, ki se pojavlja skozi ves roman ob opisu vsake smrti in nesreče. Po poroki z Montano dobita tudi otroka, vendar se takoj po tem Billy vrne na Zemljo v leto 1968 in trenutek, ko edini preživi letalsko nesrečo. Njegova žena Valencia na poti do bolnišnice umre zaradi zastrupitve z ogljikovim monoksidom. Po okrevanju za Billyja v Illiumu skrbi njegova hčer, vendar mu ni všeč njena ukazovalnost, zato pobegne v New York. Tam zaide v knjigarno, kjer opazi in nato tudi prebira knjige 8
Kilgorja Trouta. Odloči se, da mora svojo izkušnjo s planeta Tralfamadore podeliti z javnostjo, zato se prijavi na pogovorno oddajo na radiu. Med oddajo ga zaradi nakladanja iz studia naženejo, tisti večer pa se v spanju vrne nazaj v Dresden. Po tem, ko ga naženejo iz studia, zanj ponovno skrbi njegova hčer. Billy umre leta 1976, ko ga ustreli ostrostrelec, ki ga je za maščevanje najel Paul Lazzaro. Charles Shields 4, pisec njegovega življenjepisa, ga je označil kot razočaranega Američana, na katerega sta najbolj vplivala dogodka iz njegovih dvajsetih let. Takrat je njegova mati storila samomor, Dresden pa je bil bombardiran bombardiranje je preživel kot vojni ujetnik. Večino svojih del je napisal v težkih časih ameriške zgodovine po drugi svetovni vojni in v času konfliktov z Vietnamom in Korejo. Drugo svetovno vojno je preživel kot vojni ujetnik in ravno ta izkušnja mu je dala navdih za roman Klavnica pet. Želel je pisati o svoji izkušnji v vojni, vendar je imel težave s pisanjem o dogodkih, ki jih ni videl iz prve roke. Zaradi tega je v svojem romanu uporabil tudi elemente znanstvene fantastike, s pomočjo katerih je lažje opisal in zajel svoja razmišljanja o vojni. Kljub temu, da je glavna tematika romana prav to tragično bombardiranje, ga Vonnegut opiše le na kratko in površinsko. Tudi s številom žrtev 5 v romanu povsem pretirava, saj pravi, da je v roku nekaj ur življenje izgubilo 135.000 ljudi, medtem ko poznejše zgodovinske knjige to številko zaokrožajo na 25.000. Tudi ta številka je seveda zelo kruta. Tudi podatek, da je bil Dresden povsem nepomembno mesto, ni pravilen, saj je bil Dresden takrat pomembno prometno in komunikacijsko središče v bližini napredujočih ruskih vojakov. Jonathan Creasy pravi, da je najgenialnejše dejstvo romana prav to, da je kljub nenatančnim podatkom in znanstvenofantastičnim vložkom odlič no opisal tematiko tragedije. Poudarek namreč ni na tem, da se je zgodila ta kruta tragedija, pač pa na tem, da so se podobne tragedije vedno dogajale in da se vedno tudi bodo. Bombardiranje Dresdna ni edinstven brutalni dogodek, pač pa samo eden izmed brutalnih dogodkov tistega časa, ki mu ni bilo videti konca. 4 https://www.rtvslo.si/kultura/knjige/kurt-vonnegut-osamljen-clovek-ki-sta-ga-preganjalamaterin-samomor-in-bombardiranje-dresdna/270507 Pridobljeno: 22. 8. 2018 5 https://lareviewofbooks.org/article/revisiting-slaughterhouse-five/#! Pridobljeno 26. 8. 2018 9
5.3.4 O PREVAJALCIH Branko Gradišnik 6 (rojen 7. januarja 1951 7 ) je slovenski pisatelj, kolumnist in prevajalec. Gimnazijo je obiskoval v Ljubljani, kjer je pozneje na Filozofski fakulteti tudi diplomiral iz sociologije in umetnostne zgodovine. Pozneje je v Veliki Britaniji na univerzi v Lancastru magistriral iz humanistike na temo kreativnega pisanja. Nato je bil nekaj časa zaposlen kot urednik, nato pa se je posvetil pisanju in prevajanju kot svobodni književnik. Najširši javnosti je znan kot avtor humorističnih kolumn v časopisih. Znan je tudi kot prevajalec, ki je prevedel dela mnogih avtorjev, med njimi tudi dela Charlesa Dickensa, J. R. R. Tolkiena, Marka Twaina, Williama Goldina in Kurta Vonneguta. Nemes László 8 (rojen 29. maja 1920, umrl 20. februarja 2018 9 ) je bil madžarski pisatelj, novinar in prevajalec. Gimnazijo je končal leta 1938 na gimnaziji Zrínyi Miklós. Do leta 1940 je študiral na Univerzi za tehnologijo in ekonomijo v Budimpešti, potem pa je zapustil državo in emigriral. Med letoma 1941 in 1946 je služil v britanski vojski. Domov se je vrnil leta 1946. Med letoma 1947 in 1955 je delal kot novinar. Med letoma 1957 in 1976 je delal kot svobodni pisatelj in prevajalec, v tem času je prevedel tudi roman Klavnica pet (leta 1969). Pozneje je vse do upokojitve leta 1980 za različne časopise delal kot urednik in lektor. Leta 2004 je njej v spomin ustanovil literarno nagrado Fehér Klára, ki jo za odlično literarno delo prejme mladi pisatelj. 6 https://www.emka.si/avtorji/3118-branko-gradisnik/biografija/1733 Pridobljeno 18. 7. 2018 7 https://www.fokuspokus.si/article/2548?=emso-0701951500478-branko-gradisnik-brezpravnega-temelja-ker-je-se-ziv 18. 7. 2018 8 https://muosz.hu/hirek/muosz-kozelet/2018/02/01/elhunyt-nemes-laszlo/) Pridobljeno 18. 7. 2018 9 http://www.litera.hu/szemely/nemes-laszlo Pridobljeno 18. 7. 2018 10
6 HUMOR Vsi dobro vemo, kako se počutimo v humorni situaciji. Nekdo pove šalo, smešno osebno anekdoto, poda posmehljiv komentar ali se mu zaplete jezik in nenadoma nas preseneti smešnost situacije. Glede na to, kako smešna je situacija, se lahko nasmehnemo, nasmejimo ali celo preidemo v krohotajoč smeh. Našo reakcijo pospremi občutek lagodja in čustvene blaženosti. Večino doleti ta občutek večkrat dnevno. Ker je humor tako pogost pojav in občutek tako prijeten, mislimo, da humor povsem razumemo in da ga ni treba raziskovati in psihološko definirati. Vendar to ne drži, saj empirična raziskava humorja prinaša veliko presenečenj. Čeprav gre v bistvu za lahkomiselno mentalno igro skozi neresen odnos do idej in dogodkov, služi humor kot»resna«družbena, čustvena in kognitivna funkcija. (Martin, 2005: 2) Rita Hegedűs v svojem članku A vicc, amit nem lehet lefordítani humorju pripisuje zelo pomembno družbeno funkcijo. Po njenem mnenju nas jezik tako ločuje kot tudi povezuje. Prav to pa velja tudi za šalo in humor: naj gre za jezikovne ali kulturne vzroke, posameznik se kot član tuje družbe počuti le, če se lahko skupaj z njo smeji. Razumevanje šale je poistovetenje s tujo kulturo. Je dokaz, da se je govorec uspešno vključil v tujo kulturo in jezik. (Hegedűs, 2014: 155) The Oxford English Dictionary humor definira kot dejanje in izrečene ali napisane besede, ki povzročijo razvedritev, začudenje, norčavost in zabavo. Iz te definicije je razvidno, da je humor širok pojem, v okvir katerega spada vse, kar nekdo naredi ali izreče, drugi pa to smatramo za smešno in se nasmejimo. Poleg tega humor obsega tudi umske procese, ki ustvarijo in zaznavajo takšne dražljaje in vse reakcije, ki nastanejo ob stiku s humorjem. (Martin, 2005: 5) J. Vandaele (2010) meni, da je humor na površju zelo preprosto definirati. Humor povzroča razvedritev, zabavo in smeh. Čeprav je humor praviloma povezan s smehom, ni nujno, da sta termina povsem povezana. Smeh je (takoj za jokom) pri 11
dojenčkih eden izmed prvih načinov oddajanja zvoka (Martin, 2007: 2) in je znak, s katerim dojenček sporoča, da bi se rad igral oz. družil in bil deležen pozornosti drugih. Deacon (1997) dodaja, da je smeh v osnovi zelo primitiven način komunikacije pri živalih v družbenem življenju. Ko se žival smeji, jo ostale živali avtomatično (smeh je nalezljiv) posnemajo in se tudi same začnejo smejati. Po drugi strani pa humor ni le smeh. Je smeh kot posledica negotovosti, presenečenja in spoznanj našega uma. Humor je tako izključno človeški pojav, saj lahko naš um negotovost, presenečenja, nova spoznanja in strah pretvori v nekaj, čemur pravimo humor. (Vandaele, 2010: 148) 6.1 PREVAJANJE HUMORJA Prevajanje humorja prevajalcem pogosto predstavlja velik izziv, ki pogosto meji na neprevedljivost, saj je kulturne in jezikoslovne vidike včasih tako rekoč nemogoče prevesti. Prevajanje humorja zatorej postane proces, podoben prevajanju poezije. (Diot, 1989: 84) Humor nastane, ko ne sledimo pravilu, ko obstajajo določena pričakovanja, ampak tem ne sledimo in neujemanje rešimo na drugačen način. Rezultati humorja so več kot očitni: smeh, krohot, nasmejanost, vzburjenost. Če nobenega izmed teh ne dosežemo in se ob branju ne nasmejimo, je prevod več kot očitno zgrešen in neprenesen. Prevajalec pa se mora zavedati tudi tega, da je humor pogosto tesno povezan s kulturo in da je zaradi tega humorni učinek izvirnika v prevodu včasih zelo težko, če ne celo nemogoče doseči. Parodija je, na primer, dostopna samo nekomu, ki vsaj malo pozna obravnavano tematiko. Imitacija naglasa bo smešna samo tistemu, ki vsaj delno pozna izvirni jezik in način govora. (Vandaele, 2010: 148) Poglavitni problem pri prevajanju humorja je ravno to, da temelji na posrednem znanju. Poleg tega imajo lahko različne skupine ljudi zelo različna prepričanja glede tarče posmehovanja in humorja. Povedano drugače, humor je odvisen prav od pravil in tabujev določene skupine, ki določajo kdo ali kaj je lahko tarča posmeha. (Vandaele, 2010: 150) 12
Dejstvo je, da šalo (kot primer ene izmed številnih vrst humorja) lahko povemo na več načinov, vendar se pojavi vprašanje, kako ohraniti bistvo izvirnega besedila. Bistvo in pomen šale sta pogosto zelo oddaljena od njene semantične vrednosti. Kako naj torej prevajalec ohrani pomen in vsebino? Avtorji lahko v svojih besedilih humor uporabijo za lažji prenos svojih idej in namena, lahko pa ga uporabijo tudi kot namen samega besedila (npr. kot komedijo) ali kot družbeni stik (prebijanje ledu, pridobivanje zaupanja, prodaja). Kakšno je potem bistvo prevajanje vsebine humorja, če je namenjen temu, da v procesu izgine? Prevajalci se morajo pri prevajanju zavedati narave in namena humorja ter njegove relativne pomembnosti v različnih kontekstih. (Zabalbeascoa, 2005: 5) Kako naj torej dobro prevajamo? Najprej moramo seveda dobro prebrati in razumeti izhodiščno besedilo. Nato se po mnenju Stackelberga (1988: 12) vprašamo, ali je prevajalcu dovoljeno, da nas namesto z idejami avtorja nasmeji s svojim idejami. Odgovorimo si, da verjetno ni. In ravno to je največja težava pri prevajanju humorja, saj vodi k pesimizmu in tudi k temu, da sprejmemo neprevedljivost besedila. Deskriptivne študije prevajanja preučujejo, ali je besedilo prevedeno in kako je prevedeno. Odgovor na to vprašanje nato raziskovalca poduči o razmerjih in razlikah med kulturami, skupinami, sistemi in prevajalci. Ko je prevajanje zahtevno, deskriptivne študije raziskujejo rešitve, ki te razlike in stike med kulturami, skupinami in agenti razlagajo. Izpostavijo, da ima humor različne besedilne in ideološke funkcije, ki jih moramo upoštevati. Opisna primerjava med izhodiščnim in ciljnim besedilom humorja ne definira kot homogeno kategorijo (»to, kar povzroča smeh«), ampak bo namesto tega izpostavila njegove kognitivne, čustvene, družbene in medosebne vidike. (Vandaele, 2002b) Majhne jezikovne spremembe sicer lahko ohranijo»smeh«, vendar spremenijo čustveno in medosebno dinamiko humorja. (Vandaele, 2010: 151) 13
6.2 VONNEGUTOV HUMOR Vonnegutov humor temelji predvsem na satiri in črnem humorju z namenom, da njegove besede iz nas namesto joka privabijo smeh. V romanu Klavnica pet želi bralcem predstaviti temno stran, strah in trepet vojne, obenem pa tudi smešne dogodke, ki se pripetijo tudi v času vojne. V romanu uporabi tudi znanstvenofantastične elemente, s pomočjo katerih želi prav tako ublažiti temačnost vojne in romanu dodati manj resno zgodbo. 6.2.1 SATIRA Slovar slovenskega knjižnega jezika satiro definira tako: literarno delo, ki na oster, zbadljiv način prikazuje resničnost, življenje: napisati, objaviti satiro; literarna, moralna, politična satira; satire latinskih pesnikov; satira v prozi, verzih 2. knjiž. ostro, zbadljivo prikazovanje resničnosti, življenja: pisateljevo nagnjenje k satiri / satira na človeške napake. Glede na definicijo The Oxford English Dictionary pa je satira: 1. a. pesem oz. v modernih časih tudi proza, ki se posmehuje iz slabosti in neumnosti. Včasih se, kar je manj pravilno, nanaša tudi na verz ali prozo, ki je namenjena kritiziranju določene osebe ali skupine. b. satirična izjava, govor ali rek, ki se posmehuje osebi ali predmetu. c. stvar, dejstvo ali situacija, ki povzroči, da je stvar ali oseba tarča posmeha. 2. a. vrsta literature, ki jo sestavlja satira. b. govorjenje in pisanje sarkazma, ironije, posmehovanja itd. pri izpostavljanju, ožigosanju in zasmehovanju nespodobnosti, pregrešnosti in neumnosti. 3. satirični temperament, nagnjenje k uporabi satire. 14
Vsa literatura in vrste satire imajo eno skupno točko kritičnost. Čeprav je kritičnost glavna karakteristika satire, ta ni edina, saj vse vrste kritičnosti ne spadajo nujno pod satiro. Poglejmo si naslednje primere: pripombe na študentov prepisan esej, komentarji sodnika po koncu tekmovanja, prepir med možem in ženo, sodba pritožbenega sodišča glede obravnave nižjega sodišča. Vsi ti primeri imajo veliko moralno težo. Vendar brez nečesa dodatnega, recimo elementa posmeha ali ironije, teh primerov ne moremo uvrstiti pod pojem satira. (Condren, 2012: 378) 6.2.2 ČRNI HUMOR Čeprav se besedna zveza črni humor danes pogosto pojavlja tako v vsakodnevnem življenju kot tudi literarni kritiki, uradne definicije zanj nimamo. To seveda ni presenetljivo, saj univerzalne definicije nimamo niti za humor, pa čeprav bi ga večina ljudi ob stiku z njim znala prepoznati. Različni avtorji izraz uporabljajo za opis humorja ki je po naravi grotesken, bolan, pornografski, prostaški, ironičen, satiričen, absurden ali kar kombinacija prejšnjih. Nekateri bi črni humor omejili na določeno obdobje in določen kraj, nekateri ga smatrajo za človekovo naravo, nekateri pa menijo celo, da spada vsaka vrsta humorja na samem dnu med oblike črnega humorja. (Bloom, 2010: 80) Colletta (2003: 2) črni humor povezuje z modernizmom. Opisuje ga z ambivalenco, pomešano kronologijo in z zapleti, ki na pogled ne vodijo nikamor in si pogosto nasprotujejo. Tako kot modernizem tudi črni humor nasprotuje sistemu, ki se ne sklada z lastnimi izkušnjami in intuicijo, pa naj gre za politiko, etiko, religijo ali zgodbo. Čeprav vsi avtorji črnega humorja ne uporabljajo kot zaščito pred dogodki, humor v zgodbah pogosto uporabijo agresivno, s čimer bralcu omogočijo, da se oddalji od travmatičnih dogodkov v zgodbi, saj lahko na njih zaradi humorističnega vložka gleda z razdalje. (Colletta, 2013: 9) Tudi Martin (2005: 49) se s to definicijo strinja, saj meni, da se agresivni vložki humorja s temačno in groteskno temo uporabljajo za duševno zdravje v navidez težkih ali ekstremno srhljivih situacijah. Z 15
norčevanjem iz nesposobnosti in neumnosti zatiralcev posamezniku omogoči občutek svobode in zmožnost upiranja. (Martin, 2005: 49) Martin (2005: 288) kot primer izpostavi Viktorja Frankla (1984), ki med opisovanjem svojih izkušenj kot ujetnik v nacističnem koncentracijskem taborišču humor opisuje kot eno izmed orožij duše v borbi za obstoj. Z ostalimi ujetniki so si obljubili, da si bodo vsak dan pripovedovali smešne zgodbe. Pogosto so se posmehovali iz svojih stražarjev, kar jim je dajalo občutek večvrednosti. Podobno lahko opažamo tudi v Vonnegutovi Klavnici Pet, kjer se ujetniki prav tako nenehno norčujejo iz stražarjev in nemških vojakov. 6.3 VRSTE HUMORJA Kot osnovo empirične analize smo izbrali teorijo spontanega humorja Debre L. Long in Arthurja C. Graesserja, ki sta ga opisala v svojem delu Wit and humor in discourse processing. Vrste in oblike humorja, ki ju opredelita, se sicer v osnovi nanašajo na spontan pogovorni humor, vendar so glede na tipe in definicije povsem ustrezne tudi pri analizi humorja v literarnih delih, saj so vrste odlično klasificirane in zajemajo vse vrste humorja, ki jih opazimo v romanu Klavnica pet. Klasifikacijski sistem za spontan pogovorni humor (ki ga poimenujeta smisel za humor) psihologa Debra Long in Arthur Graesser razvijeta leta 1988 v svojem delu Wit and humor in discourse processing. Pri zbiranju podatkov sta psihologa opazovala in posnela spontane in naravne pogovore med voditeljem in gosti v epizodah pogovornih televizijskih oddaj (npr. oddaje The Tonight Show). Humorne odseke sta določila glede na smeh publike. Glede na dobljene podatke in analizo sta nato definirala naslednjih 11 vrst humorja, ki se med seboj razlikujejo glede na namen in uporabo humorja: 1. Ironija govorec izjavi trditev, katere dobesedni pomen je ravno nasproten pomenu, ki ga namerava povedati (npr.»kakšno čudovito vreme!«, ko je mrzlo in dežuje). 16
2. Satira agresiven humor in posmeh na račun družbenih ustanov in socialne politike. 3. Sarkazem agresiven humor na račun posameznika namesto ustanove (npr. vzvišena ženska na večerji krega Winstona Churchilla:»Gospod, vi ste pijani.da,«odgovori Churchill,»vendar bom jutri jaz trezen, vi pa boste še vedno grdi.«). 4. Pretiravanje in omilitev sprememba pomena izrečenih besed s tem, da izjavo ponovimo z drugačnim poudarkom (npr. Gost vpraša gostitelja Johnnyja Carsona, ki se je že večkrat poročil:»ali ste se poročili?«drugi gost pravi:»ali se je poročil!«) 5. Samoponiževanje smešne izjave in trditve na svoj račun. Praviloma se uporablja za izkazovanje skromnosti, za sprostitev sogovorca ali za prilizovanje poslušalcu. 6. Zbadanje šaljive pripombe na poslušalčev izgled ali slabosti. Cilj zbadanja v nasprotju s sarkazmom ni žalitev. 7. Odgovor na retorično vprašanje ker na retorična vprašanja ne pričakujemo odgovora, z odgovorom presenetimo poslušalca. S tem lahko pride do smešne situacije, saj je namen odgovora zabavanje sogovorca. 8. Zvit odgovor na resno izjavo zvit, neprimeren ali nesmiseln odgovor na resno izjavo ali vprašanje. Izjavo si poslušalec nalašč razlaga narobe in na vprašanje odgovori glede na napačno razlago trditve. 9. Dvopomenskost poslušalec si besedo ali frazo namerno razlaga narobe in s tem cilja na dvojni pomen, ki je pogosto povezan s spolnostjo. 10. Transformacija stalne besedne zveze transformiranje dobro znanih frazemov, klišejev ali pregovorov v izvirne izjave. 11. Besedna igra duhovita uporaba besede, s čimer namignemo na drugoten pomen, praviloma gre za homonime (tj. beseda z drugačnim pomenom, ki zveni podobno). 17
Prve štiri kategorije so vedno ocenjevalne. Ironija, sarkazem, pretiravanje in omilitev izražajo mnenje. Govorec z njimi izrazi svoje mnenje, kritizira ali pohvali. Ostale kategorije so namesto izražanja mnenja namenjene zabavanju drugih. 7 PREVAJALSKE STRATEGIJE Vinay in Darbelnet (1995) v svojem delu Comparative stylistics of French and English: a methodology for translation navajata prevajalske metode, s katerimi prenesemo pomen in učinek izvirnega besedila v prevod. V procesu prevajanja mora prevajalec razviti zvezo med dvema jezikovnima sistemoma enim, ki je že izražen in podan, ter drugim, v katerem se ima priložnost izraziti in ga prilagoditi. Prevajalec torej ob branju izvirnega besedila v svojih možganih ustvari vtis glede na to, kdo so bralci ciljnega besedila. Začetne faze lahko razdelimo na naslednje korake: prepoznavanje elementov prevoda, pregled izvirnega besedila, prestrukturiranje situacije, ki je bila povod za sporočilo, utemeljitev in ocena stilističnih učinkov. (Vinay in Darbelnet, 1995: 30) Prevajalec pa se tukaj ne sme ustaviti. Vsi premisleki o izvirnem besedilu kot celoti morajo voditi k prevodu kot celoti. V mislih prevajalci iščejo rešitve in v nekaterih primerih so te zelo nagle, včasih se pojavijo celo kot prebliski. Ravno zaradi tega mora prevajalec po končanem delu še enkrat prebrati izvirnik in prevod, da se prepriča, da ni izpustil kakšnega pomembnega elementa izvirnega besedila. (Vinay in Darbelnet, 1995: 31) Obstaja več metod, ki se jih prevajalec lahko posluži. V praksi jih lahko med seboj kombiniramo ali pa jih uporabimo vsako posebej. Na splošno lahko prevajalci izbirajo med dvema metodama prevajanja: prva je neposreden oz. dobeseden 18
prevod, druga oblika prevajanja pa je posreden prevod. Pri vsaki izmed metod obstaja več postopkov, ki bodo opredeljeni v nadaljevanju. Prvi trije postopki so postopki neposrednega prevajanja. 1. Borrowing oz. izposojenke Uporaba izposojenke je najenostavnejša prevajalska metoda. Prevajalec sposojenko uporabi, ko presodi, da bo bralec zaradi tega imel boljšo predstavo in razumevanje kulture izvirnika. (Vinay in Darbelnet, 1995: 31) V to metodo sodi uporaba izposojenk, tujk in tudi citatnih besed. Izposojenke so prevzete besede, ki so popolnoma prilagojene izposojujočemu si jeziku. Tujke pa so prevzete besede, ki niso popolnoma prilagojene ciljnemu jeziku. Citatne besede so besede iz tujega jezika ali narečja, ki se uporabijo v knjižnem jeziku v izvirni obliki. (SSKJ, 2000) 2. Calque oz. kalkiranje Kalkiranje je posebna vrsta izposojanja, pri kateri si prevajalec izposodi besedno zvezo iz drugega jezika in jo dobesedno prevede. Obstaja veliko stalnih kalkov, ki so z leti postali del jezika. Vendar lahko pri takšnem prevajanju pride do semantičnih sprememb, zaradi česar nastanejo lažni prijatelji. (Vinay in Darbelnet, 1995: 32) Kalki so besede ali besedne zveze, prevedene iz drugega jezika, kalkirati pa pomeni dobesedno prevajati za kak tuj jezik značilne izraze. (SSKJ, 2000) 3. Literal translation oz. dobesedni prevod Dobesedno prevajanje je neposredno prenašanje izvirnega besedila v slovnično in pomensko pravilno ciljno besedilo. Najbolj pogosto se uporabi, ko izhodiščni in ciljni jezik pripadata isti jezikovni skupini (npr. francoščina in italijanščina). Dobesedni prevod je torej praviloma možen takrat, ko imata jezika podobne metajezikovne koncepte, npr. vrstni red besed. (Vinay in Darbelnet, 1995: 34) 19
Če uporaba prvih treh metod ne pride v poštev, se mora prevajalec poslužiti posrednega prevajanja. Sledijo štirje postopki posrednega prevajanja. 4. Transposition oz. transpozicija Ta metoda vključuje zamenjavo besedne vrste z drugo, ne da bi pri tem spremenili pomen besedila. Prevajalec se mora sam odločiti, kdaj bo uporabil transpozicijo, saj jo mora uporabiti z namenom, da bi v ciljnem besedilu dosegel boljši učinek. Stavek oz. besedilo se namreč mora brati bolj tekoče in naravno. (Vinay in Darbelnet, 1995: 36) 5. Modulation oz. modulacija Pri tem postopku gre za spremembo zornega kota. Prevajalec uporabi to metodo, kadar se dobesedni prevod ne sliši naravno in je prisiljen spremeniti stavek, da doseže učinek izvirnega besedila (Vinay in Darbelnet, 1995: 36). Poznamo več možnih sprememb, med katere sodijo raba: konkretnega namesto abstraktnega, vzroka namesto učinka, dela namesto celote, tvornika namesto trpnika, pozitivnega namesto negativnega, obdobja namesto časovne omejitve. 6. Equivalence oz. ekvivalenca Včasih ni dovolj, da prevajalec zgolj prevede besedilo, temveč ga mora s prevodom tudi prilagoditi ciljni publiki in kulturi. Ravno zaradi tega je potrebno iskanje 20
ekvivalenc oz. razmerij, v katerem je nekaj po vrednosti enako drugemu in zamenljivo. (SSKJ, 2000) Uporaba te metode je pogosta zlasti pri prevajanju onomatopoetičnih izrazov, idiomov, klišejev, pregovorov ipd. (Vinay in Darbelnet, 1995: 38). Onomatopoetični izrazi so izrazi, ki posnemajo naravne glasove z namenom doseganja posebnega slušnega vtisa oz. bolj žive predstave. Idiomi so stalne besedne zveze ali fraze, značilne za določen jezik ali narečje. Klišeji so izrazi, ki so ustaljeni in se pogosto ponavljajo. Pregovori so ljudska književna zvrst, ki na kratko, praviloma s pomočjo prispodobe, izražajo življenjsko izkušnjo. (SSKJ, 2000) 7. Adaptation oz. adaptacija Zadnja izmed metod se uporablja v primerih, kjer je v izvirniku opisana situacija neznana ciljni kulturi. Prevajalec mora zato ustvariti novo situacijo, za katero se mu zdi, da bi lahko bila po učinku ekvivalentna izvirnemu besedilu. Adaptacijo lahko zato opišemo kot posebno vrsto ekvivalence, in sicer kot situacijsko ekvivalenco (Vinay in Darbelnet, 1995: 39). Ta metoda je najbolj pogosta pri kulturnospecifičnih elementih, kot so nazivi, prehrana, pijača, pesmi, oblačila itd. Te metode uporabimo na različnih ravneh izražanja (besedišče, skladnja in sporočilo) in zaradi tega lahko pri prevajanju enega stavka uporabimo več metod. Prav iz tega razloga je metodo prevajanja včasih zelo težko opredeliti in določiti. 8 ANALIZA PREVAJANJA HUMORJA 8.1 PREDMET ANALIZE 21
V analizi se osredinimo na vrste humorja in humorne učinke v romanu Slaughterhouse-five. Odseki s humornimi vložki so razporejeni glede na klasifikacijo psihologov Debre Long in Arthurja Graesserja, ki jih utemeljita leta 1988 v delu Wit and humor in discourse processing. Primerom iz izvirnega besedila sledita prevoda odlomkov iz slovenskega prevoda Branka Gradišnika in madžarskega prevoda Nemesa Lászlója. Prevode primerjamo najprej z izvirnikom in klasificiramo vrsto humorja tudi v prevodu. Ugotovimo, ali se vrsta sklada z izvirnikom in kakšen je učinek humorja v prevodu. Ugotovimo, ali je ta ohranjen, ublažen ali celo izboljšan. Temu sledi analiza prevajalskih metod, s čimer opredelimo, kako določeni prevajalski premiki vplivajo na humorne učinke v prevodu. Vrste prevajalskih premikov so povzete po klasifikaciji Vinaya in Darbelneta, ki jih kategorizirata v Comparative stylistics of French and English: a methodology for translation. Podatke na koncu povzamemo tudi v obliki tabele in grafa, s čimer prikažemo pogostost posameznih vrst humorja ter pogostost uporabe določenih prevajalskih premikov. 8.2 PRIMERI ANALIZE Primeri ironije: Primer 1 Izvirnik 10 : When a Tralfamadorian sees a corpse, all he thinks is that the dead person is in bad condition in that particular moment, but that the same person is just fine in plenty of other moments. Now, when I myself hear that somebody is dead, I simply shrug and say what the Tralfamadorians say about dead people, which is So it goes. (27. str.) Slovenski prevod 11 : Kadar vidi Tralfamadorec truplo, si misli le, da je umrli tisti trenutek v žalostnem stanju, v veliko drugih trenutkov pa da mu je prav imenitno. 10 Vonnegut K. (1968): Slaughterhouse-Five. New York: Dell Publishing. 11 Vonnegut K. (1969): Klavnica pet. Ljubljana: Mladinska knjiga Založba. 22
Kadar zdaj slišim, da je kdo mrtev, kratko malo zmignem z rameni in rečem, kar pravijo o mrtvih Tralfamadorci, namreč:,tako gre to.'«(25. str.) Madžarski prevod 12 : Ha egy tralfamadori megpillant egy holttestet, csupán arra gondol, hogy a halott személy abban az adott pillanatban rossz állapotban van, ám ugyanaz a személy számos más pillanatban remekül érzi magát. Mármost, ha én jómagam azt hallom, hogy valaki meghalt, egyszerűen vállat vonok, és azt mondom, amit a tralfamadoriak is mondanak a halottakra, ez pedig az, hogy: Így megy ez. (32. str.) Vrsta humorja: Ironija primer uvede frazo tako gre to, ki se pojavlja v celotnem delu ob opisu smrti, hude poškodbe ali hude bolezni neke osebe, praviloma z brezčutno reakcijo in ob nerelevantnem dogodku. Premik: Prevajalca odstavek prevedeta dobesedno, edino odstopanje se pojavi v slovenskem prevodu, kjer za bad condition (slabo stanje) prevajalec napiše, da je umrli v žalostnem stanju, kar pa ni povsem primerno, saj se žalost nanaša na psihološko stanje, v izvirniku pa pisatelj opisuje fizično stanje in namiguje, da je umrli takrat blizu smrti. Komentar: S spremembo se v slovenščini spremeni tudi učinek ironije, ki je pri tem primeru šibkejši, saj ne opisuje slabega fizičnega stanja. Prevajalec v madžarščino odsek prevede odlično in humorni učinek povsem ohrani. Primer 2 Izvirnik: But things were much better now. He had a pleasant little apartment, and his daughter was getting an excellent education. His mother was incarcerated in the Dresden fire-storm. So it goes. (1. str.) 12 Vonnegut K. (2001): Az ötös számú vágóhíd. Budapest: Maecenas Kiadó. V nadaljevanju bodo uporabljene zgoraj omenjene izdaje. 23
Slovenski prevod: Zdaj pa je veliko boljše. Prijetno stanovanjce ima, hči pa je deležna imenitne izobrazbe. Njegovo mater je upepelil dresdenski ognjeni vihar. Tako gre to. (7. str.) Madžarski prevod: De most már sokkal jobban megy nekik. Van egy kellemes kis lakása, és a lánya kitűnő nevelésben részesül. Az anyja porrá égett a drezdai tűzvészben. Így megy ez. (3. str.) Vrsta humorja: Ironija primer je nadaljevanje enega izmed prejšnjih, kjer vojak opisuje življenje v času komunizma, ki naj ne bi bilo slabo, nato pa za nameček doda še kruto smrt matere. Premik: Pri prevajanju glagola incarcerate oba prevajalca uporabita adaptacijo. Iz definicije je razvidno, da glagol pomeni zapreti nekoga v ječo, prevajalca pa v svojih prevodih oba uporabita glagol, ki neposredno pove, da je gospa zgorela in bila upepeljena. V madžarščini je to glagol porrá égett (v prah goreče, zgori in ostane le prah). Definicija incarcerated 13 : incarcerate VERB [WITH OBJECT] Imprison or confine. many are incarcerated for property offences Definicija upepeliti 14 : upepelíti -ím dov., upepélil (i í) 1. z ognjem, visoko temperaturo spremeniti v pepel: upepeliti les; snov se upepeli / dati pokojnika upepeliti; upepeliti truplo; pren., ekspr. njuna ljubezen se je upepelila 2. ekspr. povzročiti, da kaj zgori, pogori: požar je upepelil gozd; strela je upepelila kozolec / sovražnik je upepelil mesto požgal upepeljèn -êna -o: upepeljena domačija; upepeljena trupla Definicija porrá égett 15 : ELHAMVASZT tárgyas ige (választékos) 1. <Tűz, tűzvész> hamuvá, porrá éget vmit. A tűz utcákat hamvasztott el. Ti gondolatnál gyorsabb 13 Angleške definicije so pridobljene iz The Oxford English Dictionary na spletnem naslovu https://en.oxforddictionaries.com/ 14 Slovenske definicije so pridobljene iz Slovarja slovenskega knjižnega jezika na spletnem naslovu http://bos.zrc-sazu.si/sskj.html 15 Madžarske definicije so pridobljene iz A magyar nyelv értelmező szótára na spletnem naslovu http://mek.oszk.hu/adatbazis/magyar-nyelv-ertelmezo-szotara/szotar.php 24
kéntüzek, Kengyelfutói tölgyhasgató Mennykőnek, hamvasszátok el Ez ősz fejet! (Vörösmarty Mihály Shakespeare-fordítás) a. (rendsz. 3. személyben) <Holtat, holttestet> krematóriumban porrá éget, eléget. Holttestét elhamvasztják. Komentar: Obe adaptaciji sta zelo dobri, saj smrt opišeta na še bolj krut način, s čimer je učinek ironije še večji. Primer 3 Izvirnik: This veteran decided to take his car into the basement, and he closed the door and started down, but his wedding ring was caught in all the ornaments. So he was hoisted into the air and the floor of the car squashed him. So it goes. (9. str.) Slovenski prevod: Veteran je sklenil popeljati dvigalo v klet, zaprl je vrata in odpeljal dol, ampak v vsem tem okrasju se mu je zataknil poročni prstan. Tako je obvisel v zraku in dvigalni pod je šel dol proč od njega, strop pa ga je zmečkal. Tako gre to. (12. str.) Madžarski prevod: A leszerelt katona le akarta vinni az alagsorba a liftszekrényt, becsukta az ajtót, és elindította lefelé a szerkezetet, de a jegygyűrűje beleakadt azokba a díszítésekbe. Így hát ő maga felemelkedett a levegőbe, a fülke pedig leszállt, egyszerűen kiment alóla, és a liftszekrény teteje összelapította. Így megy ez. (12. str.) Vrsta humorja: Ironija zelo nesrečna in skoraj nemogoča nesreča s smrtnim izidom in opis brez kakršnihkoli čustev. Premik: Odstavek prevajalca prevedeta dobesedno in brez izrazitih sprememb ali odstopanj. Komentar: Prevajalca v svojih prevodih ohranita brezčutnost in objektivno opisovanje dogodka ter kratek povzetek so it goes, s čimer ohranita tudi ironijo dogodka. 25
Primer 4 Izvirnik: Early in 1968, a group of optometrists, with Billy among them, chartered an airplane to fly them from Ilium to an international convention of optometrists in Montreal. The plane crashed on top of Sugarbush Mountain, in Vermont. Everybody was killed but Billy. So it goes. (25. str.) Slovenski prevod: V začetku leta 1968 si je skupina optikov, med njimi je bil tudi Billy, najela letalo, ki naj bi jih prepeljalo iz Iliuma na mednarodni shod optikov v Montrealu. Letalo je treščilo v vrh Javorove gore v Vermontu. Življenje so izgubili vsi razen Billyja. Tako gre to. (24. str.) Madžarski prevod: 1968 legelején optometrikusok egy csoportja Billy is köztük volt kibérelt egy repülőgépet, hogy Iliumból Montrealba, egy nemzetközi optometriai kongresszusra repüljön. Vermontban a gép nekiütközött a Sugarbush hegy csúcsának. Billy kivételével mindenki meghalt. Így megy ez. (29. str.) Vrsta humorja: Ironija življenje izgubijo prav vsi, ki so na letalu, razen Billyja, ki se trenutka sploh ne zaveda in je povsem izgubljen. Premik: Pri prevajanju stavka everybody was killed pride v obeh prevodih do adaptacije, saj se glagol kill (ubiti) v slovenščini in madžarščini praviloma uporablja samo za umor osebe, pri tem primeru pa gre za smrt v nesreči, zato v prevodih najdemo manj direktno obliko življenje so izgubili, oz. mindenki meghalt (vsi so umrli). Komentar: Kot v prejšnjih primerih se tudi tukaj uporablja objektiven in brezčuten opis smrti, tokrat celo smrti večje skupine ljudi. Pri prevajanju pride do adaptacije, ki pa je v obeh jezikih potrebna, saj se v slovenščini in madžarščini smrt ob nesreči izraža posredno izvirnik namreč namesto tega, da so bili umorjeni, sporoča, da so optometristi izgubili svoja življenja. Primer 5 26