Vabljeni na izobraževalni program! KRATKE NOVICE AKADEMIJA ZA SOCIALNE VEDE 10. oktober Delo z osebami, ki so sposobni povsem zastrupiti odnose Dr. Veronika Podgoršek 25. oktober Afektivne, osebnostne in vedenjske težave pri starostnikih Doc. Dr. Robert Oravecz, dr. med. spec. psihiater 12. november INDIVIDUALNI PROGRAM izhodišče strokovnega dela Nevenka JANEŽ, univ. dipl. psih. 21. november Sporočanje slabe novice stranki v socialni stiski Anka PATRU, univ. dipl. psih. 5. 6. december PRIPRAVA NA STROKOVNI IZPIT Dr. Bojan Regvar 13. december SKRBNIŠTVO Alenka Križnik, univ. dipl. prav. Skoraj 50 odstotkov oseb v srednjih letih podpira starše ali druge sorodnike, starejše od 65 let in hkrati vzdržuje mladoletne otroke oziroma pomaga svojim odraslim otrokom. Računsko sodišče se je v posebni reviziji v septembru 2019 izreklo, da skrb države za varstvo starejših ni ustrezna in da mora država resno intervenirati v to področje. V vprašanju za mesec oktober vas sprašujemo po mnenju o vzrokih. ANKETA Se vam zdi ocena Računskega sodišča iz sept. 2019 o stanju skrbi za starejše času in vsebini primerna? Skrb je ocenjena kot neustrezna in kritična, zahteva resne popravke in intervencijo. Več na: www.socialne-vede.si
VARSTVO STAREJŠIH - -»stanje je kritično«- Daljša življenjska doba in boljše življenjske razmere so pripeljale do tega, da v nekem obdobju na priložnostna družinska srečanja lahko pride kar štiri ali celo pet generacij. Vseeno pa zaradi sodobnega načina življenja v urbanih okoljih ni več stalnega neposrednega stika več generacij, čeprav je potreba po medgeneracijski pomoči vedno večja. Kot razkrivajo podatki, največjo skrb za starejše nosijo svojci. Skrb za starejše je v posebnem revizijskem postopku preučilo Računsko sodišče. Ugotovitve pred nami, pa na objektiven in neposreden način kažejo (ne)uspešnost skrbi za starejše v zadnjem desetletju. Kaj meni Računsko sodišče? Računsko sodišče je izvedlo revizijo, da bi preverilo, ali so bili Vlada RS, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter Ministrstvo za zdravje v obdobju od 1. januarja 2007 do 30. junija 2018 uspešni pri zagotavljanju dostopnosti in dosegljivosti storitev socialnega varstva. Želeli so odgovoriti na vprašanje, ali država zadovoljivo skrbi za tiste, ki zaradi starosti oziroma duševne ali telesne prizadetosti potrebujejo pomoč drugih. Ugotovili so, da skrb države za zagotavljanje pomoči vsem, ki jo potrebujejo, v obdobju, na katero se nanaša revizija, ni bila zadovoljiva. Vlada ter obe ministrstvi po mnenju računskega sodišča niso bili uspešni pri zagotavljanju dostopnosti in dosegljivosti storitev socialnega varstva vsem tistim, ki jih potrebujejo, saj niso izkazali, da uresničujejo cilje za zagotavljanje dostopnosti in dosegljivosti storitev socialnega varstva. Poleg tega niso zagotovili enake obravnave upravičencev, načrtovanje novega sistema dolgotrajne oskrbe pa ni ustrezno. Kot so zapisali v mnenju, je v letu 2016 pomoč v obliki različnih storitev socialnega varstva prejemalo le 8,9 odstotka od vseh 395.127 upravičencev, 1,7 odstotka upravičencev je bilo v čakalni vrsti za sprejem v domove za starejše. Za ostalih 89,4 odstotka upravičencev država ni imela podatkov o tem, ali ter koliko pomoči bi potrebovali ter ali in kakšno pomoč dejansko prejemajo. Država zato ne pozna odgovora na vprašanje, koliko oseb, ki so potrebovale pomoč drugih, je v obdobju, na katero se nanaša revizija, ostalo brez nje. Opozorili so, da ministrstvo za delo ni zagotovilo podatkov o potrebah in razpoložljivih zmogljivostih za vse oblike storitev socialnega varstva. Kljub temu pa se je država odločila, da bo spodbujala razvoj skupnostnih oblik storitev socialnega varstva, čeprav podatki kažejo, da je povpraševanje po vključitvi v domove za starejše trikrat večje od povpraševanja po pomoči na domu. Država je poskrbela le za dodatne zmogljivosti v okviru institucionalnega varstva, medtem ko ni izvedla nobenega ukrepa, ki bi bil neposredno povezan s povečanjem števila uporabnikov v okviru skupnostnih oblik storitev. Ministrstvo za delo tudi ni zagotovilo enake ali primerljive obravnave upravičencev glede dostopnosti do storitev in sicer ne glede na to, ali bi se ti odločili za institucionalno ali skupnostno obliko storitve socialnega varstva. Po opozorilu Računskega sodišča enaka ali primerljiva obravnava ni bila zagotovljena niti uporabnikom oskrbe v domovih za starejše, saj ministrstvo ni natančno določilo kriterijev in meril za sprejem v zavode ter standardov oskrbe v domovih za starejše. Prav tako pristojno ministrstvo ni določilo vseh potrebnih kadrovskih normativov za socialno oskrbo v domovih za starejše. Kot so dodali, lahko domovi za starejše uveljavljajo različna pravila pri vodenju čakalnih vrst in sprejemu upravičencev v domove za starejše, hkrati pa lahko uporabniki v različnih domovih prejemajo različen obseg oskrbe. "Stanje socialne oskrbe je kritično," je kratek povzetek revizijskega poročila. Vsak 5. Slovenec lahko sodi med tiste, ki zaradi zdravstvenega stanja ali starosti potrebuje pomoč drugih. Država po opozorilu sodišča več kot deset let ni izvajala potrebnih ukrepov za zagotovitev oskrbe čim večjemu številu tistih, ki potrebujejo pomoč. Kot je izpostavljeno v revizijskem poročilu, država ni izvedla niti analize problematike ali analize upravičencev. "Obstoječi sistem za javne finance ni vzdržen" so opozorili na Računskem sodišču. Zdaj obstoječi sistem sofinancirajo lokalne skupnosti, ki plačujejo velik del pomoči na domu kot alternativne oblike skrbi za starejše.
Država vse od leta 2007 ni zgradila javnega doma za starejše. Država vse od leta 2007 ni zgradila nobenega javnega doma za starejše. Pač pa je s podelitvijo koncesij v tem obdobju omogočila, da je približno 2600 novih postelj več. Pri tem smo mirno pristali na 28-odstotno povečanje cene za uporabnike storitev, ker dejavnost izvaja koncesionar, čeprav je v javnem sektorju bolje regulirana in na dolgi rok cenejša. Država si je do leta 2020 kot cilj zadala spodbujati skupnostno oskrbo, čeprav je povpraševanje po institucionalni oskrbi vsaj trikrat večje. Torej ta cilj ne sledi sedanjim potrebam prebivalstva. Skupnostna oskrba je v primerjavi z institucionalno oskrbo tudi dražja. Uporabnik namreč za uro pomoči v okviru skupnostne oskrbe plača tudi osemkrat več. Svojci tistih uporabnikov, ki imajo večje potrebe in čakajo na sprejem v dom, so bolj obremenjeni in prisiljeni v iskanje dodatne pomoči tudi pri izvajalcih brez dovoljenja za delo, kar izpostavlja neenako obravnavo. V Sloveniji je starih 65 let ali več nekaj nad 400.000 ljudi. V domovih za starejše jih biva približno štiri odstotke. Po zadnjih podatkih Skupnosti socialnih zavodov Slovenije je bilo na dan 31. avgust v javnih in zasebnih domovih za starejše s koncesijo ter posebnih socialnovarstvenih zavodih 21.039 postelj. V sistemu imajo trenutno 53.906 aktivnih prošenj in 20.679 aktualnih. Pri slednjih gre za prošnje upokojencev, ki si želijo v dom takoj, medtem ko gre pri aktivnih prošnjah za upokojence, ki oddajajo tako imenovane prošnje na zalogo, torej bodo vstopili kasneje. Ti podatki sicer zajemajo vse prošnje, posamezni prosilec jih namreč lahko odda v več ustanovah. V povprečju vsak odda približno dve prošnji. Na akademiji menimo, da gre za ugotovitve Računskega sodišča, ki so pripravljene s primernimi podatki in so ovrednotene realno, stanje skrbi za starejše pa je kritično. Gre za resno opozorilo dvem ministrstvom, saj so storjene resne napake, zato so potrebni resni popravki. V mesecu septembru je bilo obeležje - dan preprečevanja samomora - 10. september Leta 2018 je za posledicami samomora umrlo 353 oseb (274 moških in 79 žensk). Po mnenju strokovnjakov naj bi bil samomor v več kot 90 odstotkih povezan z duševno motnjo. Ob tem skrbijo napovedi, da bodo duševne bolezni že leta 2020 v svetovnem merilu na drugem mestu na lestvici najpogostejših bolezni. Kljub trendu upadanja samomorilnega količnika je Slovenija (17,08 na 100.000 prebivalcev) še vedno nad evropskim povprečjem (11 na 100.000 prebivalcev) - kjer je v zadnjih nekaj letih podobno kot v Sloveniji opaziti upadanje umrljivosti zaradi samomora. KAJ SE DOGAJA Z NEVLADNIMI ORGANIZACIJAMI? Znan je podatek, da so nevladne organizacije v letu 2003 prejele 166,76 milijonov evrov javnih sredstev, leta 2018 pa skoraj enkrat več, in sicer 333,15 milijonov evrov. Iz javnih podatkov lahko razberemo, da so od tega nevladne organizacije 311,41 milijonov evrov prejele od neposrednih in posrednih proračunskih uporabnikov (ministrstva, občine, javne agencije in zavodi), 21,74 milijonov evrov pa s strani Fundacije za financiranje humanitarnih in invalidskih organizacij (FIHO) in Fundacije za financiranje športnih organizacij v Republiki Sloveniji (FŠO). 68,14 odstotkov vseh javnih sredstev so prejele nevladne organizacije, ki jim država priznava delovanje v javnem interesu, proračunska javna sredstva pa je v letu 2018 uspelo pridobiti 15.691 nevladnim organizacijam. Tudi argumenti, da je sredstev še premalo so močno prisotna. Povišana sredstva v državnem proračunu so imela»obljubljene«tudi nevladne organizacije, ki s svojimi programi delujejo na področju socialnega varstva. Obljubljenih sredstev je bilo za 4. MIO EUR letno več. Ta sredstva so bila v postopku sprejema proračuna izbrisana za obe proračunski leti. Na akademiji upamo, da se bo stanje vseeno izboljšalo in da se bodo našla proračunska rezerva za ureditev tega problema.
Spremenili bomo denarno socialno pomoč Zakon bomo spremenili na interventen način. Ne, ne bomo spremenili ničesar. Ne, kmalu bomo spremenili vse tako, da bo zopet vse pravično Privarčevali bomo 32 MIO EUR, narobe smo planirali 86 MIO EUR, aktivni politiki zaposlovanja smo vzeli 20 MIO EUR, ne privarčevali bomo samo 16 MIO EUR. Vse bomo spremenili po rednem postopku.. 13 ur razprave za in proti ukinitvi dodatka za delovno aktivnost Še sam ne vem, kako bi dal naslov tega odstavka, navedel sem kratko kronologijo možnih naslovov. Toliko sprememb je bilo v nekaj tednih, da se zdi, da se Vlada pogovarja samo še o»(ne)socialnem varstvu«. Zaradi česa je pravzaprav pristojno ministrstvo želelo spremembe njihov glavni argument:»socialna pomoč je skoraj na ravni minimalne plače - potrebne so spremembe«. Vlada je konec junija sprejela predlog novele zakona o socialnovarstvenih prejemkih, s katerim predlaga ukinitev dodatka za delovno aktivnost. S tem so želeli, po navedbi pristojnega ministrstva razmejiti denarno socialno pomoč in minimalno plačo ter doseči hitrejšo aktivacijo upravičencev do denarne socialne pomoči na trgu dela. S tem predlogom in drugimi manjšimi ukrepi so želeli privarčevati 32 MIO EUR. Nasprotni argumenti so izkazovali, da gre za ukrepe, ki bodo močno poslabšali življenje mater samohranilk in drugih gospodinjstev z majhnimi dohodki, v katerih je zaposlena samo ena odrasla oseba. Ukinil bi se namreč dodatek za delovno aktivnost, ki dviguje mejo za upravičenost do socialne pomoči in s tem družinam z nizkimi dohodki daje pomoč. Poleg enostarševskih družin bi ukrep udaril tudi po socialnih prejemkih v družinah z enim zaposlenim staršem in pri vseh delovno aktivnih prejemnikih denarne socialne pomoči. Bistveno nižjo socialno pomoč naj bi dobilo 23.124 oseb ali pa bodo to pravico izgubili. Vlada je predlagala tudi ukinitev dvokratnega letnega usklajevanja socialnih transferjev z rastjo cen življenjskih potrebščin, kar pomeni, da bo zaradi varčevanja na dvig socialne pomoči, otroškega dodatka ali štipendij potrebno čakati eno leto. Na napovedane ukrepe so se takoj odzvali v številnih političnih strankah in v nevladnem sektorju humanitarne organizacije, saj se je na deklarativni ravni Vlada zavezala k boju proti revščini. Celo v koalicijski pogodbi je namreč zapisano, da se bo dodatek, ki ga zdaj želijo ukiniti, povečal. Dejstva: Z ukinitvijo dodatka za delovno aktivnost bi socialno pomoč izgubilo ali pa bo nižja za več kot 4.600 družin, v katerih je vsaj ena oseba zaposlena za več kot 128 ur mesečno. Enostarševske družine predstavljajo četrtino vseh družin v Sloveniji, 80 odstotkov enostarševskih družin predstavljajo matere samohranilke z otroki, vsaka četrta enostarševska družina živi pod pragom tveganja revščine. Enostarševske družine že leta predstavljajo eno najbolj ogroženih družbenih skupin. Če enostarševska družina z enim šolajočim otrokom prejema minimalno plačo 667,11 evra neto, se bodo njeni dohodki zmanjšali za 197 evrov. Mati samohranilka z enako plačo in dvema šolajočima se otrokoma pa bo ostala brez 205,11 evra. Tudi štiričlanska družina z enim zaposlenim na minimalni plači in 2 šolajočima otrokoma bo imela na mesec 205,11 evra manj. Na ministrstvu za delo menijo, da dodatek za delovno aktivnost, zaradi katerega je cenzus za denarno socialno pomoč (DSP) skoraj na ravni minimalne plače, povzroča»past neaktivnosti«in uničuje temeljno načelo dodeljevanja denarne socialne pomoči osnovno preživetje oziroma spodbuda za delo, saj upravičenec do socialne pomoči ne more biti v ugodnejšem položaju od tistega, ki si sredstva za preživljanje zagotavlja z delom. Dodatek je namreč bil sprejet kot»dodatek k DSP«v času največje gospodarske krize leta 2011, ko je bila DSP še zelo nizka in je znašala 230 evrov. DSP danes znaša 402,18 evra, torej 172 evrov več in skupaj z dodatkom za delovno aktivnost dosega že 607 evrov oziroma 91,04 odstotka minimalne plače. Komentar akademije: Že leta opažamo, da akcije usmerjene proti revščini vsaka vladna garnitura razume po svoje in očitno je da dolgoročne in stabilne politike zmanjševanja revščine še dolgo ne bo.
So tujci, ki prejemajo denarno socialno pomoč problem, ali je problem kaj drugega? Najprej naj izpostavimo, da ostro nasprotujemo sovražnemu govoru, zaradi potrebe po objektivnosti, pa je potrebno pogledati osnovna dejstva o statistiki prejemnikov denarne socialne pomoči. Delež tujcev med upravičenci do denarne socialne pomoči izstopa. Med upravičenci do pomoči jih je tako skoraj 11 odstotkov, čeprav je med prebivalci Slovenije le 6,6 odstotka državljanov drugih držav. Delež tujcev med upravičenci do denarne socialne pomoči je tako za dve tretjini višji kot delež tujcev v prebivalstvu Slovenije. Do denarne pomoči je bilo aprila letos upravičenih 92.654 ljudi, od tega nekaj več kot deset tisoč tujcev. A zakaj so tuji državljani sploh upravičeni do denarne socialne pomoči? Zakon o socialno varstvenih prejemkih določa, da je do pravice do denarne socialne pomoči upravičen državljan Republike Slovenije, ki ima prijavljeno stalno prebivališče v Republiki Sloveniji in tujec, ki ima dovoljenje za stalno prebivanje in prijavljeno stalno prebivališče. Gre za ureditev, ki je skladna z mednarodnimi akti, zato dodelitev denarnih socialnih pomoči tujcem ni sporna. Sporne pa so zlorabe, saj so na posameznih naslovih, kjer se na sporen način»urejajo«stalne prijave, prijavljenih tudi po sto in več sto oseb. Rekorder je naslov Šentilju, kjer je na istem naslovu prijavljenih kar 547 oseb, lastnika pa sta vsaki osebi za prijavo računala 100 eur. S tem se je sprostila pot do različnih vlog na različne institucije, med njimi tudi na centre za socialno delo. Zaradi sprostitve varčevalnih ukrepov na področju socialnih transferjev je izrazito narasla poraba za področje socialnih transferjev. Vlada RS bo tako v letu 2019 za socialne transferje porabila predvidoma 155 milijonov evrov več, kot jih je porabila v letu 2018, in 190 milijonov evrov več, kot jih je porabila v letu 2017. Ali ste vedeli? Tudi v sosednji državi imajo težave na področju socialnega varstva in izvajanju reform, večje težave pa beležijo predvsem na njihovih centrih za socialno delo: Na vse CSD v Hrvaškem bodo uvedli detektorje kovin, predvsem zaradi težav z agresivnimi strankami. Ali ste vedeli, da so Hrvatje zbrali preko 700,000 podpisov proti pokojninski reformi, ki je imela namen dvigniti starost za upokojitev. Na Hrvaškem protestirajo skrbniki invalidnih oseb. Zaradi preobremenitev predlagajo, da se jim plača dvigne iz približno 350 EUR na približno 550 EUR, da se jim omogoči dopust in bolniški stalež. REZULTAT ANKETE - september 2019 V septembru smo postavili naslednje vprašanje: V veljavi je nov Zakon o osebni asistenci, ki se je pripravljal 15 let. Zakaj nihče pri pripravi zakona ni pomislil, da bodo potrebe 180.000 invalidov tako izrazito presegle vladno načrtovanje števila osebnih asistentov. Od načrtovanih skoraj 6 MIO EUR porabe se že bližamo 30 MIO porabe. Za kaj pri tej napaki pravzaprav gre? Možni so bili naslednji odgovori: Gre za neznanje. Vsem odločevalcem je vseeno. Vse je v redu, finančne napake so običajne. Odgovori so bili povsem jasni: 69% vas meni, da gre za neznanje, 31%, da je Vladi vseeno, nihče ni obkrožil odgovora, da je na temu področju»vse v redu«. Menimo, da odgovori kažejo dejansko stanje, saj se tovrstna mnenja krepijo ob številnih ukrepih pristojnega ministrstva. Hvala za vaša glasovanja. Naslednje novice bodo izšle 4. novembra 2019
le 1. OKTOBRA 2018