Produkcija naravovarstvenega dokumentarnega filma v neprofitni organizaciji

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO, RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Jernej Burkeljca Produkcija naravovarstvenega dokumentarnega filma v neprofitni organizaciji DIPLOMSKA NALOGA Maribor, julij 2009

Produkcija naravovarstvenega dokumentarnega filma v neprofitni organizaciji II UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO, RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO 2000 Maribor, Smetanova ul. 17 Diplomska naloga univerzitetnega študijskega programa PRODUKCIJA NARAVOVARSTVENEGA DOKUMENTARNEGA FILMA V NEPROFITNI ORGANIZACIJI Študent: Jernej BURKELJCA Študijski program: Univerzitetni, Medijske komunikacije Smer: RTV produkcija Mentor: Somentor: doc. dr. Marjan DRUŽOVEC Samo M. STRELEC Maribor, julij 2009 Jernej Burkeljca

UNIVERZA V MARIBORU Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko (ime fakultete) IZJAVA O ISTOVETNOSTI TISKANE IN ELEKTRONSKE VERZIJE ZAKLJUČNEGA DELA IN OBJAVI OSEBNIH PODATKOV AVTORJA Ime in priimek avtorja (avtorice): Jernej Burkeljca Vpisna številka: 93548974 Študijski program: univerzitetni, Medijske komunikacije Naslov zaključnega dela: Produkcija naravovarstvenega dokumentarnega filma v neprofitni organizaciji Mentor: doc.dr. Marjan Družovec Somentor: Samo M. Strelec Podpisani-a Jernej Burkeljca izjavljam, da sem za potrebe arhiviranja oddal-a elektronsko verzijo zaključnega dela v Digitalno knjižnico Univerze v Mariboru. Zaključno delo sem izdelal-a sam-a ob pomoči mentorja. V skladu s 1. odstavkom 21. člena Zakona o avtorskih in sorodnih pravicah (Ur. l. RS, št. 16/2007) dovoljujem, da se zgoraj navedeno zaključno delo objavi na portalu Digitalne knjižnice Univerze v Mariboru. Tiskana verzija zaključnega dela je istovetna elektronski verziji, ki sem jo oddal-a za objavo v Digitalno knjižnico Univerze v Mariboru. Podpisani-a izjavljam, da dovoljujem objavo osebnih podatkov, vezanih na zaključek študija (ime, priimek, leto in kraj rojstva, datum zagovora, naslov zaključnega dela) na spletnih straneh in v publikacijah UM. Kraj in datum: Maribor, 3.7.2009 Podpis avtorja (avtorice):

Produkcija naravovarstvenega dokumentarnega filma v neprofitni organizaciji III PRODUKCIJA NARAVOVARSTVENEGA DOKUMENTARNEGA FILMA V NEPROFITNI ORGANIZACIJI Ključne besede: produkcija, dokumentarni film, naravovarstvena tematika, neprofitne organizacije, Grčija UDK: 791.631:791.229.2(043.2) Povzetek Diplomska naloga opisuje nastajanje dokumentarnega filma v neprofitni naravovarstveni organizaciji na grškem otoku Ikaria. Podani so tudi zgodovinsko-politični razlogi, ki so privedli do obravnavane problematike. Skozi posamezne produkcijske korake so opisani izzivi in težave pri projektu ter rešitve, ki so pripeljale do končnega izdelka in ciljnega občinstva. Za boljše razumevanje raznolikosti pristopov k reševanju produkcijskih problemov so podani primeri sorodnih izdelkov drugih avtorjev in primerjava posameznih značilnosti rešitev. ENVIRONMENTAL CONSERVATION DOCUMENTARY FILM PRODUCTION IN A NON-PROFIT ORGANISATION Keywords: production, documentary film, environmental conservation, non-profits, Greece UDK: 791.631:791.229.2(043.2) Abstract This thesis covers the making-of process of a documentary film within a non-profit environmental conservation organization on the Greek island of Ikaria. We also highlight the historical and political context within which the issue described in the movie evolved. Through individual steps of film production we highlight challenges and issues faced in the making of such a project and solutions that led to the final product and its audience. To aid understanding of the realm of various possibilities in solving production issues we offer case study examples of other related products by various authors and contrast individual solutions to common problems. Jernej Burkeljca

Produkcija naravovarstvenega dokumentarnega filma v neprofitni organizaciji IV Vsebina 1. UVOD 1 2. IKARIA 2 2.1. NEKAJ POLITIČNO-ZGODOVINSKEGA OZADJA 2 2.2. GOZD RADI (ΔΆΣΟΣ ΡΆΝΤΗ) 4 3. NEPROFITNE ORGANIZACIJE 6 3.1. ARCHIPELAGOS INSTITUTE OF MARINE & ENVIRONMENTAL RESEARCH OF THE AEGEAN SEA 6 4. PREDPRODUKCIJA 8 4.1. VSEBINA FILMA 8 4.2. IDEJA IN NAMEN 10 4.3. OKVIRNI SCENARIJ 11 4.4. RAZVOJ SCENARIJA 12 4.5. OPREMA 14 5. SNEMANJE 15 5.1. INTERVJUJI 16 5.2. DELO NA TERENU 18 5.3. DELO V LABORATORIJU 19 5.4. ANALIZA IN RAZPRAVA O REZULTATIH 19 5.5. UVODNI NAGOVOR IN EPILOG 20 5.6. SNEMANJE DODATNIH KADROV 20 5.7. MOŽNE IZBOLJŠAVE 21 6. POSTPRODUKCIJA 24 6.1. ORGANIZACIJA POSTPRODUKCIJE 24 6.2. ARHIVIRANJE 25 6.3. PREGLED POSNETKOV 26 6.4. UVAŽANJE IN POIMENOVANJE ODLOMKOV 29 6.5. OBLIKOVANJE ZGODBE 29 6.6. STRUKTURA FILMA 31 6.7. VLOGA FOTOGRAFIJ 31 6.8. PREVAJANJE IN PODNAPISI 32 6.9. GOVORJENO BESEDILO 34 6.10. RAZŠIRITEV NA GRŠKO VERZIJO 35 Jernej Burkeljca

V 6.11. MOŽNE IZBOLJŠAVE 36 7. GLASBENA PODLAGA 38 7.1. AVTORSKE PRAVICE 39 8. ZAKLJUČNA DELA 40 8.1. KONČNI CILJ 43 9. PREGLED IN PRIMERJAVA PODOBNIH PROJEKTOV 44 9.1. OLIVER PETERS - BLINDSIDED 44 9.2. GEOF BARTZ 46 9.3. FOUR EYED MONSTERS / AS THE DUST SETTLES 47 9.4. GARY HUSTWIT HELVETICA 48 9.5. HILLMAN CURTIS ARTIST SERIES 49 9.6. PROBLEM PODCENJEVANJA GLEDALCEV 51 9.7. TEHNIČNI PROBLEMI 52 9.8. PROBLEMI ORGANIZACIJE GRADIVA 52 9.9. INTERVJUJI 53 10. ZAKLJUČEK 54 11. VIRI IN LITERATURA 56 Jernej Burkeljca

Produkcija je sinonim za reševanje problemov Primož Puntar (produkcija Propeler), predavanje na FDV, 11.12.2008 1. Uvod Kot absolvent medijskih komunikacij, smer radijska in televizijska produkcija, sem študijsko prakso spomladi in v zgodnjem poletju leta 2008 opravljal v okviru ERASMUS programa študijskih praks pri okoljevarstvenem inštitutu Archipelagos Aigaou (http://www.archipelago.gr) na Vzhodnoegejskem grškem otoku Ikaria (Νησος Ικαρία). Moje zadolžitve na inštitutu so bile v glavnem osredotočene na fotografijo in dokumentarno video produkcijo, vendar sem se na lastno željo vključeval tudi v raznovrstne raziskovalne dejavnosti, ki neposredno niso bile povezane z mojo študijsko usmeritvijo. V diplomski nalogi se osredotočamo na nastajanje dokumentarnega filma in fotoreporterskega dela v okviru raziskave vpliva kozjereje na naravno okolje gozda Radi (Δάσος Ράντη)»Effects of goat breeding on natural environment of Radi forest, Ikaria«v sodelovanju z ekipo francoskih študentov z AgroCampus Rennes (http://www.agrocampus-rennes.fr) in inštituta Archipelagos. Film dolguje svoj nastanek zgrešeni evropski politiki kozjereje in njenega uničujočega vpliva na edinstven gozdni ekosistem na otoku. Iz te osnove je inštitut v sodelovanju z zunanjimi izvajalci pričel z okoljevarstvenimi raziskavami, s katerimi bi lokalne in državne oblasti dobile teoretično in praktično podprto znanstveno mnenje, na podlagi katerega bi izvajali nadaljnje ukrepe za zaščito. Za vsebinsko polnejšo predstavitev okoljevarstvene problematike in delovanja inštituta v dokumentarni obliki smo se odločili za produkcijo filma skupaj z opravljanjem ene od raziskav. Na ta način smo lahko poleg vpliva na floro in favno otoka predstavili tudi pomen gozda in vpliv kozjereje na lokalno prebivalstvo ter posredovali njihovo mnenje do problematike.

Produkcija naravovarstvenega dokumentarnega filma v neprofitni organizaciji 2 Na naslednjih straneh tako opisujemo celotni proces nastajanja dokumentarnega filma po posameznih fazah od zgodovinsko-političnega konteksta okolja, ki je privedel do njegovega nastanka, predprodukcijskih priprav, samega snemanja na različnih lokacijah po otoku ter končnega oblikovanja v formo primerno za predvajanje na spletu, ob okoljevarstvenih predavanjih v šolah in ostalim zainteresiranim ter za predstavitve javnim službam, odgovornim za reševanje problematike. 2. Ikaria Ikaria (tudi Icaria ali lokalno Nikaria) je otok, poimenovan po liku klasične grške mitologije Ikaru, ki naj bi v vodo strmoglavil na njenih obalah. Otok leži blizu turške obale med otoki Chios (Χίος), Mykonos (Μύκονος), Patmos (Πάτμος) in Samos (Σάμος) in je eden večjih otokov Vzhodnoegejskega arhipelaga. Skupaj z bolj znanim otokom Samosom in malim otoškim kompleksom Fourni (Φούρνοι) oblikuje administrativno prefekturo Samos. Geografsko je otok zelo raznolik in s svojo dolžino nekaj nad 60km, 160km obale, globokimi rečnimi dolinami in kanjoni ter vršnim grebenom Pramnos-Atheras med 800 in 1040m nadmorske višine ponuja bogat ekosistem in izjemne možnosti za aktivno preživljanje časa. 2.1. Nekaj politično-zgodovinskega ozadja V antiki se je Ikaria imenovala Doliche in bila znana kot dom boga vina Dioniza ter boginje lova in zaščitnice pomorščakov Artemis. Obema so postavili tudi templje, katerih ostanki so še vedno vidni pri zaselkih Kampos (Κάμπος) in Nas (Νας). V poznejših obdobjih je prišla pod administrativno upravo genoveškega in še kasneje otomanskega imperija, vendar nikoli ni bila posebej zanimiva za obsežnejšo kolonizacijo in temeljito podreditev lokalnega prebivalstva. V svoji zgodovini je bil otok pogosto tarča piratskih napadov in ropanja, kar je posledično privedlo do edinstvenega načina gradnje hiš in

Produkcija naravovarstvenega dokumentarnega filma v neprofitni organizaciji 3 izselitev prebivalstva z obalnih območij v hribovito notranjost, kar je opaziti še danes, saj so obalna območja razmeroma redko poseljena, prevladujejo pa novogradnje sezonskega in turističnega značaja. [Papalas, 2005] Prebivalci so se leta 1912 za 5 mesecev osvobodili turške nadvlade in ustanovili Svobodno državo Ikaria, z lastno vojsko, administracijo, zastavo, znamkami in drugimi državnimi znaki. Po tem kratkem in gospodarsko zelo težkem obdobju je otok po dolgem času spet postal del grške države. V drugi svetovni vojni je italijanska in nemška okupacija Egejskega morja pripeljala do hudega pomanjkanja hrane in posledično do velikega zmanjšanja števila prebivalstva. Po koncu druge svetovne vojne in grške državljanske vojne je Ikaria postala znana kot Rdeči otok / Rdeča skala (Κόκκινο νησί / Κόκκινος Βράχος) saj so nanjo izgnali približno 13.000 grških komunistov (v tem pogledu je podobnost z Jugoslavijo in Golim otokom očitna, kljub obratnim ideološkim razlogom). Vse do danes je prebivalstvo otoka v veliki meri ostalo privrženo ideji komunizma [Nikaria.gr, 2009] in s tem poskrbelo za edinstveno vzdušje v primerjavi s ostalo Grčijo saj jim množični turizem ni edini ideal. V 20. stoletju je grška vlada otok zanemarjala, kar je povzročilo množično emigracijo v ZDA in druge dele sveta, in je vidno še danes, saj je otok infrastrukturno razmeroma slabo razvit. Leta 2001 je bilo le nekaj nad 6000 stalnih prebivalcev [Xenias, 2005], število pa naj bi v zadnjih letih naraslo na 8.312 [Wikipedia, 2009]. V poletni sezoni se prebivalstvo otoka sicer močno poveča. Pri tem pa gre, v nasprotju z ostalimi grškimi otoki, v veliki večini le za ljudi, ki delajo v tujini, in pridejo domov na dopust. Stalni prebivalci so v veliki večini zaposleni na agrikulturnem področju (vinogradništvo, oljarstvo, zelenjava, kozjereja...) in deloma v turističnem sektorju.

Produkcija naravovarstvenega dokumentarnega filma v neprofitni organizaciji 4 2.2. Gozd Radi (Δάσος Ράντη) Radi zavzema površino približno 8000 m 2 [Koumparou, 2000], po drugih virih 2500 ha [ENSAR, 2008] oziroma 1600 ha [archipelago.gr, 2009] vršne planote v osrednjem delu otoka med 500 in 900 m nadmorske višine, v njem pa se nahaja večje število hrastovih dreves, starosti med 400 in 700 let, ter drugih redkih rastlinskih in živalskih vrst. Prevladujoča drevesna vrsta v gozdu je zimzeleni hrast Quercus ilex, v večjem številu pa se mu pridružujejo še vrste Quercus pubescens, Quercus cociffera, Arbutus unedo, Arbutus andrachne in Phillyrea latifolia [Koumparou, 2000]. Ob upoštevanju dejstva, da sta v celotni Grčiji obstala samo še dva tovrstna hrastova gozda, le nekaj več pa v celotnem Mediteranu [archipelago.gr, 2008], so razumljivi vsi poskusi, da bi jih ohranili in obnovili ogrožene ekosisteme. Iz zgodovinskih virov vemo, da je bil otok vse od antike bogato poraščen z gozdovi zimzelenega hrasta. Zaradi prekomerne sečnje in nenadzorovane paše koz, pa ga je ob pojavu splošne deforestacije, delno zamenjal turški bor Pinus brutia. V svoji zgodovini je bila Ikaria znana tudi kot središče ladjedelništva in oglarstva, za kar so v prvi vrsti zaslužni obsežni hrastovi gozdovi, iz katerih je prihajal les, idealen za oba namena. Poleg lesa pa je gozd tradicionalno služil tudi kot vir hrane za živino in ljudi. Stanje gozda skozi zgodovino je neposredno vezano na zgodovino vzhodnega Egeja in Grčije nasploh. Že Aristotel je v 4. stoletju pr.n.š., v povezavi s tiranom Polikratom s Samosa, omenjal tudi nastanek obsežne ladijske flote, zaradi katere so že takrat močno razredčili gozdove na sosednji Ikarii. Tudi v naslednjih stoletjih pod bizantinsko in kasneje otomansko upravo je Ikaria s svojimi gozdovi še naprej oskrbovala potrebe po lesu za razvijajoča se mesta in ladjedelništvo. Vojne in piratska ropanja so lokalno prebivalstvo silila k selitvi v višje ležeče predele in skrivanje, kar je še dodatno obremenilo gozdove. [Komparou, 2000] V 17 in 18. stoletju Ikario opišejo kot: «Nicaria (is its Latin name) is very narrow and crossed quite through by a chain of sharp raised mountains; for which reason it formerly

Produkcija naravovarstvenega dokumentarnega filma v neprofitni organizaciji 5 called the long narrow island. These mountains are covered with wood and supply the whole country with springs. The inhabitants have no other trade to live by, but the sale of planks of pine, oak and timber for building or burning...» [Tournefort, 1718] «...They (the mountains) are high and sharp, and run quite across the island. They are not burnt or barren; groves of vast extent cover the greatest part of what is uncultivated of them and they abound with water the shiniest and clearest in the world...» [Eden, 1750] Čeprav je bila v času otomanskega imperija zemlja last države, pa so na lokalni ravni situacijo urejali tako, da so imele lokalne skupnosti pravico do izkoriščanja okoliških virov, vendar samo za lastne potrebe. Tako so tudi gozdovi prišli pod upravo lokalnih skupnosti, ki so si ga delile. Kot svojevrsten primer varovanja okolja je v tem času veljalo pravilo omejenega izkoriščanja gozda samo na območju, ki je bilo dodeljeno določeni vasi. V posamezen predel gozda je bil tako vstop vsem ostalim prepovedan, razen če so imeli posebno dovoljenje. S tem so se izognili pretiranemu izkoriščanju naravnih virov. V letu 1800 na primer, so vaščani določili posebna območja, kjer so še dovolili pridobivanje oglja, v letu 1812 pa je padla odločitev o celoviti prepovedi oglarjenja in ideja o ograjevanju celotnega območja, s čimer bi preprečili nadaljnje propadanje gozda. Kršitelji teh dogovorov so bili kaznovani finančno in v določenih primerih tudi izobčeni. Zaradi politične in ekonomske nestabilnosti v 19. stoletju pa so z intenzivnim oglarjenjem nadaljevali in v letu 1927 so se pojavili prvi poskusi obnove gozdnih površin. Namesto za hrast so se odločali za bor, a s krčenjem gozdov so nadaljevali in zaradi pomanjkanja materiala je oglarska industrija propadla. [Komparou, 2000] Žal pa to ne pomeni bistvenega olajšanja za gozd, saj so nadaljevali s pašo koz, za krajše obdobje pa so v gozd naselili tudi prašiče. Večji del stoletja so bile koze pod nadzorom in v kamnitih ogradah, med katerimi so jih selili (po principu kolobarjenja) iz leta v leto. Temu so naredile konec subvencije EU in število koz se je povečalo z 8000 na 30 do 35.000. Ker so v tem času razpadle tudi kamnite ograje, za katerih popravilo ni bilo zanimanja, koze živijo prosto. V takih okoliščinah je naravno okolje izjemno močno obremenenjeno. Varovanje okolja pa žal ni najvišja prioriteta kozjerejcev, ki dobivajo EU subvencije glede na število koz, ne pa na količino proizvoda (mlečni izdelki, meso itd.) Ker s tem tudi ni

Produkcija naravovarstvenega dokumentarnega filma v neprofitni organizaciji 6 motivacije za aktivno ukvarjanje s kozami, so večinoma prepuščene lastni pobudi in pri iskanju hrane in vode uničujejo velike površine flore na otoku. Posledično je pod udarom oskrba z vodo, raznolikost živalstva in rastlinstva, erozija in nenazadnje tudi privlačnost okolja za turizem. 3. Neprofitne organizacije Neprofitne organizacije obstajajo z namenom, ki ni izključno profitabilen in v katerem morebitni prihodki niso porazdeljeni med člane ali vodstvo. Že pri ustanovitvi se mora taka organizacija prijaviti kot neprofitna in lahko opravlja dela oziroma storitve, kakršne zakoni posameznih držav dovoljujejo neprofitnim organizacijam. [law.cornell.edu, 2009] V neprofitne organizacije v širšem pomenu spadajo razna prostovoljna društva in organizacije, neprofitne-nevladne organizacije, civilne pobude, raziskovalne ustanove, muzeji, javna uprava, šolstvo, zdravstvo, dobrodelne organizacije in druge. Bistvena razlika med profitnimi in neprofitnimi organizacijami je v cilju njihovega poslovanja. Medtem ko je pri prvih cilj poslovanja ustvarjanje dobička, gre pri drugih za zagotavljanje storitev splošnega in skupnega pomena, s katerimi zadovoljujejo določene družbene potrebe, ki zvišujejo kakovost življenja oziroma družbeno blaginjo. Neprofitne organizacije ustvarjajo prihodke, a če dosežejo presežek, ga morajo vlagati izključno v prihodnje delovanje organizacije. [Dulc, Gregorc, Melinc, 2005] 3.1. Archipelagos Institute of Marine & Environmental Research of the Aegean Sea Archipelagos je morski in okoljevarstveni inštitut, ki se je po letu 2000 specializiral za raziskave na območju Vzhodnoegejskega morja. Neuradno inštitut deluje od leta 1996, uradno pa se je oblikoval v letu 1998 in v tistem času z mobilno bazo pokrival celotno območje vzhodnega Sredozemlja.

Produkcija naravovarstvenega dokumentarnega filma v neprofitni organizaciji 7 Kot neprofitna, nevladna organizacija si prizadeva delovati izven ustaljenih smernic konservatizma in populističnega nastopanja v javnosti. Delovanje temelji na prostovoljnem delu študentov in znanstvenikov v sodelovanju s tujimi raziskovalnimi in akademskimi ustanovami. Inštitut združuje znanstvene raziskave biološke raznovrstnosti pod- in nadvodnega okolja Vzhodnoegejskega morja in otokov z okoljevarstvenim delom, v katerem aktivno sodelujejo z lokalnim prebivalstvom. S tem namenom izvaja Archipelagos celoletne aktivnosti v različnih delih Egejskega morja in stalnih bazah na otokih Ikaria, Samos in Patmos ter raziskovalnih postajah na otočkih Arki, Marathi (Patmos) in Agios Minas (Fourni), kjer imajo ustrezno opremljene pisarne in laboratorije. V raziskovalnih bazah prek celotnega leta prostovoljno delujejo znanstveniki okoljskih in drugih znanstvenih usmeritev v sodelovanju s prostovoljci in aktivisti iz Grčije in preostale Evrope oziroma Sredozemlja. Zaradi mobilnosti in možnosti za širše delovanje ima inštitut na voljo več plovil, ki lahko vozijo tudi v težavnih zimskih razmerah. Zaradi želje po delovanju v skladu z najvišjimi znanstvenimi standardi se Archipelagos povezuje z raziskovalnimi ustanovami in univerzami v Grčiji, Veliki Britaniji, Španiji, Portugalski in Turčiji ter s posameznimi znanstveniki drugje po Evropi. Delovanje in aktivnosti pa potekajo na podlagi popolnoma prostovoljnega dela znanstvenikov in drugih članov organizacije. V raznih bazah in na morju tako na višku poletne sezone deluje med 25 do 50 ljudi iz vseh držav Evrope in sredozemske kotline. [archipelago.gr, 2009]

Produkcija naravovarstvenega dokumentarnega filma v neprofitni organizaciji 8 4. Predprodukcija Vsekakor je pri vsakem filmskem projektu že od vsega začetka najpomembnejša ideja. V predprodukcijski fazi pa se ponavadi določijo tudi stil, tematika in cilji oziroma razlogi za nastajanje filma. Če že od začetka ni jasne vizije o načinu dela in cilju projekta, se zmeda prenaša naprej skozi naslednje faze produkcije in postprodukcije ter se tako ponavadi le povečuje. Težko je pričakovati uspeh projekta, ko se reševanja problemov lotevamo od zadaj naprej. [Peacock, 2003] Vendar pa pri dokumentarnem filmu vseeno obstaja delna izjema in nekaj več manevrskega prostora za odkrivanje vsega naštetega.»pri igranem filmu ima montažer vlogo tudi pri oblikovanju zgodbe, ki je sicer na koncu lahko bistveno drugačna od prvotnega scenarija. Pri dokumentarcih pa scenarij nastaja pravzaprav šele v montaži skozi proces sestavljanja podob in zvoka.«[peters, 2008] V realni situaciji se soslednje dogodkov včasih obrne na glavo, postavke kot so idejna zasnova filma, ciljna publika in namen ter scenarij, se praviloma porajajo in razpravljajo pred samim začetkom projekta. A pri dokumentarnem filmu se včasih zgodi, da se kakšna od omenjenih lastnosti med samim snemanjem zaradi spleta dogodkov spremeni in morebiti celo kot taka prikaže. 1 4.1. Vsebina filma Ko govorimo o Grkih, je nemogoče zaobiti njihovo pregovorno, mediteransko tipično, ležernost. Žal ne moremo tudi mimo mediteransko tipičnega odnosa do okolja. Ko vse to združimo pridemo do situacije, ko se zelo dolgo časa problemi zanikajo in rešitve odlašujejo. Problemi imajo to lastnost, da kar naenkrat postanejo preveliki za ignoriranje, zato so rešitve nepremišljene, kratkovidne, grobe in ponavadi izvedene po liniji najmanjšega odpora. 1 Primera: Still divided, Jankovič B. in Jaušovec R., 2007 Artist Series James Victore, Curtis H., 2004

Produkcija naravovarstvenega dokumentarnega filma v neprofitni organizaciji 9 Tudi ko politična volja za kakovostno reševanje problema obstaja, pa trčimo na zaprtost male družbe, kjer vsi tako ali drugače poznajo vse, zamere so trajne, velike in zelo osebne. Upanje se tako prenaša naprej. Na prefekturo, na državo, na Evropsko unijo, na nekoga... Na nekoga od zunaj, ki bi problem rešil namesto njih samih. Saj se ne želijo zameriti sosedu, znanki iz otroških dni, daljnemu bratrancu ali teti. Imajo pa tisti zunanji, vsemogočni to privzeto slabost ali prednost, da ne vedo, kaj se dejansko dogaja. Kako njihove rešitve vplivajo na življenje ljudi, na ekosistem in na problem, ki ga rešujejo. [ENSAR, 2008] Naš film je posledica prav takšnega vmešavanja od zunaj. Nekdo je nekoč, v pisarni, najverjetneje v Bruslju, izdal odločbo, ki je po vsej verjetnosti koristila pri reševanju določenega problema v določenem okolju. Subvencioniranje kozjereje z namenom kultivacije in ohranitve specifične krajine je ponekod verjetno delovala pozitivno. Žal pa je ta rešitev, prenešena na celotno Evropsko unijo, zgrešena, saj naravno okolje zaradi omejenih virov marsikje ne dovoljuje podobnih prijemov. Po pridružitvi Grčije Evropski uniji v zgodnjih 80. letih so bili mnogi kozjerejci na otoku postavljeni pred lepo priložnost, da bi s subvencijami prišli do enostavnega zaslužka z najmanjšim trudom. Ker so bile subvencije vezane na število živali, namesto na primer količino mlečnih proizvodov ali mesa, so se črede pri marsikaterem kozjerejcu občutno povečale celo dvakrat ali trikrat. Kar naenkrat so koze postale lep vir dobička. Ker je bil to enostavno zaslužen denar, se je poleg števila koz občutno povečalo tudi število kozjerejcev. Preden je ta vir zaslužka izpuhtel, so se pojavili še t.i. neprofesionalni kozjerejci (ki so jim koze le stranski vir zaslužka) in fiktivni kozjerejci. Ti so predvsem iz vrst izseljencev, ki formalno sicer imajo svojo čredo na otoku, dejansko pa za živali ne skrbi nihče in se prosto sprehajajo po otoku. Tako se je v tem obdobju število živali povečalo z 8000 na osupljivih 30 do 35.000. [ENSAR, 2008] Te se večinoma zadržujejo na višjih predelih otoka, kjer so od nekdaj bujnih gozdov ostala le še posamezna drevesa, nizko grmičevje ali kamnita puščava. Nižje in v vasi jih razmeroma učinkovito zadržujejo žičnate ograje in psi čuvaji (sami zase zgodba o mučenju živali vredna temeljite raziskave).

Produkcija naravovarstvenega dokumentarnega filma v neprofitni organizaciji 10 Ker se je po nekakšnem čudežu na otoku kljub vsemu obdržal še kos izvirnega gozda zimzelenega hrasta Quercus ilex pod imenom Radi, s posameznimi drevesi, starimi okrog pol tisočletja, je vsekakor razumljivo, da ga nekateri želijo ohraniti. V ta namen je inštitut Archipelagos pričel izvajati raziskave, s katerimi bi lahko pomagali iskati najboljše in družbeno najbolj sprejemljive rešitve za trajnostno upravljanje z gozdom in njegovo zavarovanje pred nadaljnjim propadanjem. V filmu tako prek intervjujev z lokalnim prebivalstvom poleg problematike predstavimo tudi potek ene od raziskav, ki jo obravnava. 4.2. Ideja in namen Če namesto začetne zmede in konfliktnih navodil predvidimo idealne okoliščine, si sami določimo vsaj namen snemanja. Ko govorimo o projektu znotraj večje skupine oziroma organizacije, je to seveda lahko tudi neka tretja oseba. Želimo posneti krajši dokumentarni film, s katerim bomo odgovornim vladnim in lokalnim službam ter vsem zainteresiranim predstavili posledice kozjereje na otoku in specifično na gozdu Radi. Nekaj takega že lahko predstavlja obetaven začetek projekta. Še bolj bi si nadaljevanje olajšali z okvirnimi idejami o ključnih sporočilnih točkah, ki postanejo vodilo pri izdelavi začetnega osnutka scenarija. Radi bi prikazali: pomen in edinstvenost gozdnega habitata, efekt zgrešene evropske zakonodaje, ki se kaže v izrednem naraščanju števila živali, uničevalne posledice nesorazmernega števila koz v danem okolju, delo, ki ga na področju varovanja tega okolja opravlja Archipelagos. Že z omenjenimi smernicami bi vse nadaljnje korake poenostavili in omogočili učinkovitejše delo. Stil filma, ki ga omenja Peacock je vsaj pri dokumentarcih v veliki

Produkcija naravovarstvenega dokumentarnega filma v neprofitni organizaciji 11 meri odvisen od kasneje pridobljenega gradiva, ki ga veliko težje napovemo vnaprej kot pri igranih filmih, saj na dogodke pred kamero nimamo veliko vpliva. V tako pripravljenem okolju se tudi veliko lažje lotimo nadaljnjih priprav na snemanje. S pripravo zasnove scenarija in planom dela že od vsega začetka lahko predvidimo, kateri deli intervjujev so najbolj pomembni in kakšen tip posnetkov potrebujemo za pokrivanje. S tem tudi lažje načrtujemo in skrajšamo čas, potreben za snemanje vsega dodatnega gradiva. 4.3. Okvirni scenarij Dokumentarni film kot fotografija je že po svoji naravi razmerova nepredvidljiv, saj težko napovemo, kaj se bo pred kamero zgodilo. Ni nujno, da bomo na dogodek pripravljeni, ni nujno, da bo kader posnet po vseh pravilih (oziroma smernicah) in nikakor ni zagotovljena možnost ponavljanja. Tudi v primeru, da je ponavljanje slučajno mogoče, pa trenutek ne bo enak oziroma enako pristen. Koncept odločilnega trenutka je utemeljil Henri Cartier- Bresson 2 v prvi polovici dvajsetega stoletja in velja tako za fotografijo kot film. Že zato je za dokumentarni film težko pisati kaj več kot okvirni scenarij, kjer si zapišemo dogodke in odgovore, ki jih želimo posneti, ni pa nujno, da jih bomo tudi dobili. Zato moramo biti že od začetka pripravljeni odstopiti od začetne vizije in prepoznati možnosti v tistem, kar imamo. [Curtis, 2005] In tako preidemo k scenariju. Obstaja množica navodil, knjig in priporočil, kako se lotiti pisanja scenarija. 3 Za večje projekte, kjer je vpletena množica ljudi, katerih delo je neposredno odvisno od scenarija, je seveda pomembno, na kakšen način se lotimo pisanja in v kakšni obliki ga predstavimo. Upoštevanje skupnih standardov je v takem primeru še kako smiselno, saj s tem pridobimo razumevanje in posledično tudi odobritev financiranja. Ker pa je šlo pri našem filmu le za majhno ekipo in je bil scenarij namenjen le urejanju lastnih idej v strukturo, je bilo seveda pomembno, da sta oblika in vsebina razumljivi predvsem meni. Vseeno sem ga spisal v angleščini. Delno zato, ker sem tudi sam ves čas razmišljal v angleščini, in delno zato, ker sem na ta način koncept lažje predstavil 2 The Decisive Moment, Cartier-Bresson, H., Simon & Schuster, 1952 3 npr. http://www.filmscriptwriting.com/scriptformatting.html

Produkcija naravovarstvenega dokumentarnega filma v neprofitni organizaciji 12 nadrejenim. V prilogi 2 je za boljše razumevanje priložena prevedena slovenska verzija, original pa sem sproti dopolnjeval z zapiski o posnetkih, možnimi lokacijami in drugimi idejami. Ker gre za okvirni scenarij, je v procesu produkcije zaradi različnih okoliščin prišlo do delnega razhajanja od začetnih idej, a se je vseeno izkazal za dokaj trdnega. 4.4. Razvoj scenarija Eno od raziskav o gozdu Radi na otoku Ikaria je v aprilu in maju 2008 izvajala skupina francoskih študentov agronomije, katerih delo smo želeli predstaviti v filmu. Tri tedne trajajoča raziskava flore, favne in družbenega pomena gozda se je problema lotila kar najbolj celovito doslej, zato se je porodila želja, da njihovo delo učinkovito izkoristimo tako za predstavitev delovanja inštituta, predstavitev metodologije dela, ter za predstavitev gozda in njegove ogroženosti širši javnosti. V ta namen smo sociološki vidik raziskave (intervjuje) zasnovali kot pripovedni element, s katerim gradimo in pletemo zgodbo o gozdu, o njegovi ogroženosti in možnih rešitvah. Ker zgodba sama ne stoji brez ilustrativne vsebine, in ker je sekundarni namen filma predstavitev okoljevarstvenega dela, pa bi v ta namen uporabili posnetke naravnega okolja, raziskave na terenu, laboratorijske analize zbranih vzorcev ter predstavitve in razprave po zaključku raziskave. Med pripravo scenarija je bilo, tako kot pri pripravi na samo okoljevarstveno raziskavo, potrebno pregledati obstoječe vire in se seznanjaniti z ozadjem zgodbe. Ti viri so lahko tako pisni kot ustni. Izredno veliko novega smo izvedeli prav med intervjuji, kar je bil tudi njihov namen, in je hkrati pomenilo tudi določene spremembe in dopolnitve scenarija zaradi novih lokacij, novih sogovornikov in novih idej. Hkrati pa moramo imeti za seboj tudi osnovo, temeljno znanje, na podlagi katerega lahko raziskujemo in sprašujemo naprej. V tem projektu so bili to predvsem pisni viri iz arhiva inštituta. Prejšnje raziskave o gozdu, zgodovinski opisi otoka in nenazadnje tudi sorodni dokumentarni filmi, so bili vir navdiha in stilistične usmeritve. Posebej sta za potrebe intervjujev in scenarija izstopala dva vira. Dimitra Koumparou in raziskava The communal management of the Radi forest on Icaria

Produkcija naravovarstvenega dokumentarnega filma v neprofitni organizaciji 13 Island ter Anthony J. Papalas z izjemno knjigo: Rebels and Radicals, Icaria 1600-2000. Z raznimi namigi glede odnosov med kozjerejci in ostalimi prebivalci ter obsežnim poznavanjem zgodovine in zemljepisa otoka pa je poleg vodij inštituta, ki sami izhajajo iz lokalnega okolja, pri nastajanju filma pomagal še Angelos Kalokerinos, kartograf in idejni vodja planinskega društva Ikaria. Vsebina filma je razdeljena na več delov, ki se med seboj deloma prepletajo: v uvodnem nagovoru predstavnika inštituta se seznanimo z začetki raziskave in ozadjem problema (prolog je prisoten samo v grški verziji). Temu sledi uvodna predstavitev poteka raziskave in predstavitev gozda. Če je bil to neke vrste uvod, potem v glavnem delu sledi predstavitev terenskih raziskav, ki so podprte s pričevanji o stanju gozda in kozjereje. Sledi predstavitev laboratorijske analize in mnenja o možnih rešitvah za preprečevanje nadaljnjega propadanja. V zaključnem delu se pokaže končna analiza rezultatov in razprava. Povsem na koncu se v nekakšnem epilogu spet vrnemo na predstavnika inštituta in njegove zaključne misli, oblikovane dober mesec po zaključku raziskave (epilog je samo v grški verziji). Seveda bi lahko zgodbo zastavili precej drugače. Obstajale so želje, da bi dali več poudarka samemu gozdu, manj raziskavi. Zaželenih je bilo več panoramskih posnetkov gozda ter zanimivih trenutkov in estetsko lepih kotičkov v gozdu, s katerimi bi lahko vzbudili sentimentalno reakcijo gledalca o nujnosti varovanja tovrstnih ekosistemov. Navsezadnje bi lahko več pozornosti namenili tudi glavnemu, a nedolžnemu krivcu za nastalo škodo kozam. Vendar se je zaradi različnih tehničnih in finančnih omejitev zadeva razpletla drugače, kot smo načrtovali.

Produkcija naravovarstvenega dokumentarnega filma v neprofitni organizaciji 14 4.5. Oprema Ker je delo potekalo v okviru majhne neprofitne organizacije, so bile tehnične možnosti za nastanek filma zelo omejene in daleč od idealnih. Dodatne omejitve so izhajale iz nedostopnosti ključnih delov opreme v času, ko je bila nujno potrebna za kakovost posnetkov. Delo s kamero in dostop do montaže sta bila vedno pod nadzorom enega od zaposlenih, ki pa so hkrati imeli še druge dolžnosti, zaradi katerih niso bili vedno na voljo. Ker je tehnična kakovost posnetkov močno odvisna od lokacije in svetlobe, še posebej pri kamerah nižjih cenovnih razredov, so bile tovrstne omejitve seveda nezaželene, a neizogibne. Kljub pripravljenosti, da se na lokacije ob zgodnjih jutranjih in poznih večernih urah večkrat odpravim sam in na svoje stroške (najem avtomobila), ko bi se resnično lahko posvetil kakovosti potrebnih posnetkov, so mi prošnje za uporabo kamere odločno zavračali. Ob zavedanju, da obstoječi posnetki niso bili zadostni in zadovoljivi, sem uporabil zasilni izhod, kjer sem nekaj potrebnih kadrov vzel s fotografij, narejenih z lastno opremo v prostem času. Primarna kamera, uporabljena za snemanje, je bila naramna izvedba minidv Panasonic AG-DVC60, ki jo je zaradi njene izredno majhne teže zelo lahko prenašati na zahtevnem terenu, a je hkrati zelo dovzetna za tresljaje pri snemanju iz roke. Za snemanje zvoka je bil izmenično uporabljan vgrajeni stereo mikrofon in zunanji mono mikrofon na kablu za intervjuje. Pri intervjujih je bila kamera skoraj vedno postavljena na (slabem) stojalu, na zunanjih lokacijah pa se je snemalo skoraj izključno iz roke. Ker smo uporabljali stojalo s foto glavo, bi tudi na terenu lahko snemali le statične kadre brez premikov. Za fotografije, s katerimi je bil pokrit primanjkljaj dobrih kadrov, sem uporabil kamero Canon 20D z objektivoma Sigma 17-70/2.8-4.5 DG in Sigma 70-200/2.8 EX. V montaži je bil na voljo PowerMac G5 z naloženim paketom za nelinearno montažo Final Cut Pro 4.5 in nekaterimi pomožnimi programi za kompresijo posnetkov itd. Zvok je bil pod nadzorom s slušalkami in zvočniki različnih kakovostnih razredov, s čimer je bil v danih razmerah brez kakovostnih studijskih zvočnikov izsiljen sprejemljiv kompromis.

Produkcija naravovarstvenega dokumentarnega filma v neprofitni organizaciji 15 5. Snemanje Raziskovalni ekipi francoskih študentov sem bil pridružen kot snemalec in fotograf za potrebe dokumentarnega filma, ki je nastajal istočasno z raziskavo o vplivu kozjereje na gozd Radi. Ker je problem večplasten, se je ekipa delila na tri dele. Dve skupini sta raziskovali in merili floro in favno na terenu ter v laboratoriju. Tretja skupina, kateri sem bil primarno priključen, pa se je lotila sociološke dinamike problema in je v ta namen opravljala intervjuje z lokalnim prebivalstvom. Ker je vsak film lahko samo toliko dober, kot je dober osnovni material, sem vsaj pri svojem delu snemanja poskušal poskrbeti za najvišjo možno kakovost in ustrezno količino gradiva, s katerim bi si olajšal delo v montaži. Iz več razlogov, predvsem odsotnosti zaradi drugih delovnih zadolžitev, pa je pri nastajanju tega filma odgovornost za snemanje pripadla različnim ljudem z zelo različnimi ravnmi izkušenj s tovrstnim delom. Delo raziskovalne skupine na lokacijah v gozdu in končno razpravo je snemal direktor inštituta Thodoris Tsimpidis. Pri analizi rezultatov je bil prisoten koordinator raziskovalnih skupin Mihalis Havaranis, nekatere intervjuje pa je posnela ena od članic francoske ekipe Jeanne Berion. Snemanje večine intervjujev, laboratorijske analize in iskanje dodatnih posnetkov sem prevzel sam. Zaradi take delitve dela so na izvornih posnetkih očitne razlike v stilu snemanja in tehnični kakovosti, kar se je kasneje izkazalo kot omejujoč faktor pri montaži. Marsikateri vsebinsko zanimiv kader je bil zavržen zaradi tehničnih napak, kot so pod- in preosvetljenost, izrazito močno tresenje, neprestane in nesmiselne spremembe goriščne razdalje (zoom), slab zvok in druge pomanjkljivosti. Tako je med temi posnetki v končnem proizvodu le nekaj ključnih kadrov, ki so bili sprejemljivi ali vsaj delno popravljeni. Raziskava je potekala v več fazah in več skupinah, ki so delo opravljale istočasno na različnih lokacijah po otoku. Ker je bila na voljo samo ena kamera, je bilo potrebno določiti prednosti posameznim segmentom, s katerimi sem kasneje gradil zgodbo. Največ

Produkcija naravovarstvenega dokumentarnega filma v neprofitni organizaciji 16 pozornosti in časa sem namenil intervjujem, ki so postali ogrodje filma, na katerega sem dodajal ostale posnetke. Seveda so intervjuji neponovljivi, zato je bilo potrebno nameniti posebno pozornost organizaciji. Ostalo gradivo smo snemali priložnostno, v koordinaciji z ekipami, ki so opravljale svoje delo. 5.1. Intervjuji Intervjuji z lokalnim prebivalstvom so bili morda najobsežnejši del raziskave. Opravljali smo jih po raznih vaseh in mestih v občinah Rahes in Evdilos (Δήμος Ραχών, Δήμος Ευδήλου), znotraj katerih leži gozd. Tako smo v dveh tednih opravili kar 23 intervjujev s kozjerejci, poljedelci, politiki, šolarji, učitelji, agropolicisti, gozdnimi čuvaji, turističnimi delavci, zdravniki, znanstveniki in drugimi profili lokalnih prebivalcev, s čimer smo želeli pridobiti čimbolj različna mnenja o problematiki. Od teh 23 intervjujev jih je kamera posnela dvanajst. V skupini za opravljanje intervjujev je bilo od 3 do 5 članov. Poleg treh študentk, ki so pripravljale in postavljale vprašanja ter delale zapiske, še prevajalec/ka in jaz kot snemalec. V povprečju so intervjuji trajali dobro uro, v enem primeru celo dve uri in pol in so potekali ob različnih urah dneva. V posameznem dnevu pa smo opravili največ štiri intervjuje. Posebej zanimiv je bil odnos nekaterih intervjuvancev do kamere oziroma fotoaparata in pojavljanja njihovega imena v poročilu. Čeprav smo vsem dali možnost, da njihovo ime ne bo omenjeno, sta se za to odločila le dva vprašana. Snemanje s kamero sta zaradi anonimnosti odklonila eden od kozjerejcev in gozdna čuvajka. Vsi pa so v nasprotju z drugimi željami po anonimnosti dopustili fotografiranje, kljub temu da jim je bil namen snemanja in fotografiranja jasno predstavljen. V tako tesno povezanem okolju je bil s tem njihov namen seveda izničen. Povsem anonimni so tako po naši odločitvi ostali le mladoletni dijaki oziroma dijakinje.

Produkcija naravovarstvenega dokumentarnega filma v neprofitni organizaciji 17 Potek intervjujev: Dan Čas Trajanje Ime Funkcija Prevajalec 7.5. 21h 1h Nikos Karoutsos Turistični delavec Lefteris 8.5. 13h 2h30 Angelos Calokérinos Planinsko društvo Ikaria / 17h10 50 min Panagiotis Koukis Predsednik kmetijske zadruge Avra 9.5. 13h30 1h Ilias Leriadis Predsednik lokalnega združenja Lefteris 14h50 1h Giannis Idomeneas Podžupan Lefteris 10.5. 12h10 1h Anastasia Milou Hidrobiologinja, znanstveni vodja inštituta Archipelagos / 14h20 1h20 dijaki (5) učiteljica 21h 1h Nikos Poris kozjerejec Avra 11.5. 16h45 1h15 Thanasis Stenos Predstavnika politične opozicije v mestnem svetu Christos Rahes Lina Elias Gaglias 12.5. 20h30 1h25 Nikos Afianes Lokalno gradbeno podjetje / 14.5. 15h45 1h15 Kuriakoula Tsakoniti Članica lokalnega društva, kmetovalka v neposredni bližini gozda Mihalis 17h40 40 min Nikos Karnavas Obrtnik in lovec iz vasi v bližini gozda Mihalis 20h 1h25 Tsagas Loannis Podžupan vasi Kosikia Mihalis Tsakonitis Petro Javni uslužbenec v provincialni upravi Tsakonitis Georgia Predsednica civilne iniciative v vasi Kosikia 17.5. 10h15 1h anonimno Kozjerejec Lina 12h25 2h15 Fanouris Karoutsos Župan občine Rahes Mihalis 15h05 1h20 Nikolaos Rouzinos Provinsor Mihalis/Lina 20h10 55min Georges Vitsaras Agropolicija Avra 18.5. 19h25 1h20 Alekos Koufadakis Kozjerejec v gozdu Mihalis 19.5. 18h40 1h05 anonimno Gozdni čuvaj Avra 21.5. 11h05 55min Stelios Stamoulos Župan občine Evdilos Lefteris Rapport d Activité Thématique Programmée 2008, Promotion ENSAR 2 157, Agrocampus Rennes (s prevodom) Intervjuje so organizirali zaposleni na inštitutu, ki so v večini primerov skrbeli tudi za organizacijo, prevoz ekipe na dogovorjeno lokacijo in prevajanje med samim intervjujem. Snemanje intervjujev je bilo dokaj razgibano, saj je bila večina lokacij daleč od idealnih možnosti glede na razmere z obstoječo osvetlitvijo in zvočne karakteristike. Ker smo snemali kjerkoli je bilo to mogoče, razen luči v prostoru in sončne svetlobe ni bilo bistvenega nadzora nad osvetlitvijo. V večini primerov je bila problematična tudi izbira ozadja, saj zaradi formata kamere ni bilo možno kreativno izrabiti globinske ostrine. 4 4 Dobro znano je dejstvo, da imajo objektivi s kratko goriščno razdaljo navidezno veliko globinsko ostrino in teleobjektivi navidezno majhno. Za tak vtis obstajajo določeni praktični razlogi, vendar to opažanje ni pravilno. Globinska ostrina je veliko bolj tesno povezana s povečavo in zaslonko; globinska ostrina, izražena z razdaljo, je skoraj neodvisna od goriščne razdalje. Pri telefoto objektivih je navidezno manjša, saj je manjša, ko jo izrazimo relativno na razdaljo od objektiva do subjekta. Globinska ostrina je konstantna ko je zaslonka proporcionalna formatu senzorja, torej je enaka za format 35mm pri f/11, za format 6x7 pri f/22, za 4x5 pri f/45 ali za 8x10 pri f/90. Norman Koren, dosegljivo na http://www.normankoren.com/tutorials/mtf6.html

Produkcija naravovarstvenega dokumentarnega filma v neprofitni organizaciji 18 Kjerkoli je bilo mogoče, smo poskušali najti kompromis med osvetlitvijo, ozadjem in oddaljenostjo od intervjuvanca, ki žal ni mogla biti večja od dolžine kabla za mikrofon. Kljub vsemu smo vsaj dva intervjuja tehnično izpeljali skoraj idealno, saj smo uspeli izkoristiti kakovostno svetlobo bližnjih oken ter zanimivo ali vsaj nevsiljivo ozadje. S tem je bila oseba uspešno izpostavljena in vsa pozornost usmerjena tja, kjer je bilo potrebno. Z vidika zvoka sta bila najbolj problematična intervjuja s predstavniki vasi Kosikia (Κοσοικια), ki smo ga opravljali v prazni dvorani z izredno močnim odmevom, ter intervju z obrtnikom v vasi Dafni (Δαφνη), ki je vztrajal na snemanju v kovinarski delavnici, medtem ko je delo potekalo po ustaljenih tirnicah. Na našo veliko srečo so ostali delavci in stroji utihnili prav med najpomembnejšimi deli intervjuja, ki smo jih potrebovali za film. Manjše nevšečnosti so občasno nastajale tudi zaradi odsotnosti sogovornikov, ki jih kljub večurnemu čakanju nismo dočakali na dogovorjenem mestu. 5.2. Delo na terenu Ker se je raziskava ukvarjala s vprašanjem o vplivu kozjereje na naravno okolje gozda Radi, je bilo seveda potrebno veliko dni delati v gozdu in ob njem. Za raziskavo so bile izbrane štiri vzorčne lokacije, kjer so ugotavljali biološko raznovrstnost, jemali vzorce prsti in vode, ugotavljali starost dreves ter, opravljali druge naloge. Za potrebe filma smo izbrali dve od štirih lokacij, na katerih smo lahko predstavili terensko delo ter se tja odpravili v številčnejši zasedbi. Ker sem bil zadolžen za fotografiranje dejavnosti in transport snemalne opreme v notranjost gozda, je snemalne in režijske naloge v tem delu prevzel direktor inštituta Thodoris Tsimpidis, ki se tudi sam občasno ljubiteljsko ukvarja z video produkcijo. Iz njegovih prizadevanj je tako izšlo večkratno ponavljanje kadrov same odprave v gozd ter opravljanja tipičnih nalog. Žal je bilo kasneje v montaži ugotovljeno, da zelo rad in redno uporablja stikalo za zoom, kar je zelo otežilo sestavljanje posnetkov, ki bi trajali več kot nekaj kratkih sekund.

Produkcija naravovarstvenega dokumentarnega filma v neprofitni organizaciji 19 5.3. Delo v laboratoriju Po končanem zbiranju vzorcev prsti in vode na lokacijah v gozdu so člani ekipe z ustreznim kemijskim znanjem te vzorce analizirali v laboratoriju. Analiza biokemičnih in fizikalnih značilnosti vzorcev je sicer potekala več dni, a smo za potrebe snemanja celoten postopek ponazorili in sestavili iz opravljenih meritev. Zaradi majhnosti laboratorija, občutljivih naprav in steklovine z nevarnimi kemikalijami je bilo delo s kamero dokaj težavno. Zelo omejeno gibanje ni ponujalo veliko možnosti za spremembe kota snemanja, vendar je bilo z nekaj improvizacije vseeno posnetih dovolj kadrov za ponazoritev celotnega postopka. 5.4. Analiza in razprava o rezultatih Ker je bila raziskava zaključena prav na začetku mojega prostega tedna, sta snemalne dolžnosti zopet prevzela direktor inštituta Thodoris Tsimpidis in vodja raziskovalnih skupin Mihalis Havaranis. Skupina francoskih študentov je v tej zaključni fazi zbrala vse podatke in jih po ustrezni analizi predstavila predstavnikom inštituta. Ker sem bil odsoten, mi je celoten postopek znan samo iz nekaj minut posnetega gradiva, kjer pa sem zopet opazil nagnenje k pretiranemu in neprestanemu zoomiranju.

Produkcija naravovarstvenega dokumentarnega filma v neprofitni organizaciji 20 5.5. Uvodni nagovor in epilog Mesec ali dva po zaključku raziskave so nadrejeni prišli na idejo, da bi razširili verzijo filma in želeli, da bi na novo posneli uvodni nagovor ter epilog. Zaradi zasedenosti notranjih prostorov v bazi in časovne stiske je bil monolog koordinatorja raziskovalnih skupin posnet v senci oljk v neposredni bližini pisarne. Žal se je v takem okolju in tem letnem času nemogoče izogniti glasnemu oglašanju škržatov (lat. Cicadidae). V zvočnem posnetku se to oglašanje kljub skrbnemu postavljanju mikrofona pojavlja kot izredno močan šum ozadja. K sreči je ves čas dokaj enakomerne jakosti, njegova frekvenca pa zunaj frekvenčnega spektra človeškega govora, kar omogoča dokaj učinkovito filtriranje. Problematična je bila tudi svetloba, saj je ozadje osvetljeno z opoldanskim soncem, kar posledično pomeni preosvetlitev zunaj dinamičnega področja senzorja. 5 Obe težavi bi bili enostavno rešljivi z izbiro drugega prostora in časa, vendar zaradi neizogibnih omejitev pri obeh to žal ni bilo mogoče. 5.6. Snemanje dodatnih kadrov V večjih filmskih produkcijah za snemanje dodatnih pokrivnih posnetkov in snemanja na oddaljenih lokacijah zadolžijo drugo snemalno ekipo t.i. 2nd unit, ki jo ponavadi vodi drug oziroma pomožni režiser (2nd unit director). Ta ekipa priskrbi posnetke, kjer se ne pojavljajo glavni igralci, na primer posnetki narave, posebni učinki, eksplozije in drugo, kar kasneje v celovit film združijo v montaži [Peacock, 2003]. Pri dokumentarnih filmih je tovrstna delitev dela redkeje prisotna, pokrivne posnetke pa je mogoče pridobiti iz zelo različnih virov. Uporabljeni so lahko arhivski posnetki, fotografije, stock posnetki in drugi viri, ki odgovarjajo posameznemu filmu. V našem primeru smo že prej, še posebej pa pri pregledovanju obstoječega gradiva, ugotavljali, da za montažo primanjkuje ustreznih panoramskih posnetkov gozda, s katerimi 5 Polje zajema (film ali senzor) ima privzet maksimalni razpon nivojev svetlosti, ki ga lahko zajame. Ta razpon je znan kot dinamični razpon. Michael Johnston; dosegljivo na: http://theonlinephotographer.typepad.com/the_online_photographer/2009/02/dynamic-range.html

Produkcija naravovarstvenega dokumentarnega filma v neprofitni organizaciji 21 smo želeli narediti uvod in zaključek filma. Za celovito predstavitev problematike sem bil mnenja, da nujno potrebujemo tudi posnetke koz v gozdu ali njegovi bližini. Vendar pa zaradi prepovedi samostojne uporabe kamere in ker mi ni bilo na voljo prevozno sredstvo, tega ni bilo mogoče izvesti na predviden način. Po dolgotrajnem vztrajanju so odgovorni pristali na nov snemalni dan za posnetke koz, ki pa so bile posnete na povsem drugem koncu otoka s povsem neprimerljivo vegetacijo. Na nek način se je ta razplet kasneje izkazal za pozitivnega, saj smo s tem lahko pokazali tudi način odgovorne kozjereje v ogradah in prisotnim pastirjem kot možno rešitev problema. Vseeno pa smo še vedno potrebovali ustrezne posnetke, s katerimi bi prikazali posledice proste paše, ter panoramo, s katero bi gozd umestili v širši kontekst. Delno sem tudi zato v prostem času med vikendi najel avto in se odpeljal na več lokacij, s katerih sem lahko posnel ustrezne fotografije. Sprva so bile te fotografije v grobo verzijo filma umeščene samo zato, da bi predstavili koncept, s katerim bi se odgovorni prepričali, da je vredno podobne kadre posneti tudi s kamero. Kasneje se je vseeno končalo tako, da je večina fotografij ostala v filmu v nespremenjeni obliki. 5.7. Možne izboljšave Med snemanjem, je bilo možnosti za izboljšave in drugačne pristope veliko. A hkrati se moramo zavedati, da bi občutne tehnične spremembe zahtevale tudi neprimerno višjo produkcijsko stopnjo, ki za sabo potegne večje materialne stroške in večjo ekipo usposobljenih ljudi. In ravno tu se ujamemo v zanko t.i. idealnih okoliščin. Ideal lahko opredelimo le v določenem kontekstu, zato bom ostal v dokaj realnih okvirih izboljšav, ki so bile tudi za nizko proračunsko produkcijo na dosegu roke, a hkrati iz množice razumljivih in nerazumljivih razlogov korak predaleč. Vsekakor je bilo premalo pozornosti namenjene posnetkom narave. Snemanje z rame, neprestani nesmiselni premiki in spreminjanje goriščne razdalje, razmeroma slab zvok na vgrajenem mikrofonu, snemanje v kontrastni svetlobi opoldanskega sonca, premalo panoramskih posnetkov gozda in drugi enostavno rešljivi problemi, za katere pa ni bilo

Produkcija naravovarstvenega dokumentarnega filma v neprofitni organizaciji 22 posluha, so pokvarili končno podobo filma. Izredno velik napredek, vsaj z mojega stališča, bi prispevalo večje zaupanje nadrejenih za prosto uporabo kamere ali še bolje, kakovostna lastna kamera. Nepotrebni zapleti z uporabo opreme so privedli do nekaj absurdnih situacij in izgubljenih priložnosti, ki bi lepo dopolnile vtis filma. S prostim dostopom do opreme bi lahko imeli kakovostnejše posnetke na boljših lokacijah in ob ustreznejšem času. Povezan problem izhaja iz delitve snemalnega dela med različne ljudi, ki morda nimajo skupne vizije in v nekaterih primerih tudi ne ustreznega znanja. Glede na kontekst nastajanja filma je bila to dokaj logična posledica prezaposlenosti vseh vpletenih v različnih nepovezanih projektih. Temu bi se lahko izognili le z boljšo organizacijo in večjo ekipo (nepovezano s filmom), ki bi lahko v ključnih trenutkih prevzela druge dolžnosti in s tem omogočila popolno posvečanje filmski produkciji. Ker je snemanje dokumentarca potekalo hkrati z raziskavo, je tudi z vidika snemanja intervjujev prišlo do nekaterih kompromisov. Raziskava je bila v tej hierarhiji primarnega pomena, zato bistvene vloge pri izbiri lokacij snemanja žal ni bilo. Idealno bi bilo, če bi v teh razmerah snemanje in intervjuji za potrebe raziskave potekali ločeno. Na podlagi predhodnih intervjujev iz raziskave bi lahko izbrali najustreznejše sogovornike in z njimi ločeno (še enkrat) posneli potrebne dele pogovora v okoliščinah, kjer bi imeli več nadzora nad kakovostjo slike in zvoka. Pa tu ne govorim o pristopu do snemanja intervjujev, ki je dokaj popularen v dokumentarnih filmih, t.j. povsem iztrgano iz konteksta, pred črnim ozadjem in z očitno umetno osvetlitvijo. Zaželena bi bila le suverena izbira mikrolokacije in okoliščin. Torej ne v hrupni kovinarski delavnici ali odmevajoči dvorani ob naravnost obupni osvetlitvi, temveč v avdiovizualno bolj prijaznem okolju, kjer bi po potrebi dosvetlili ali blokirali motečo svetlobo. Z brezžičnimi mikrofoni pa bi pridobili tudi svobodo kadriranja in morebitno dinamiko dogajanja, saj ne bi bili vezani na statični P2-P3 kader 6 in fiksno lokacijo. 6 Pri poimenovanju kadrov/planov prihaja do razhajanj v literaturi, zato navajam dve definiciji: P2 = Medium shot (kadriranje od pasu navzgor); P3 = medium close-up (doprsni kader) http://www.kenstone.net/fcp_homepage/language_of_film.html Srednje bližnji plan = človeka vidimo od pasu navzgor; bližnji plan = človeka vidimo od prsi navzgor Osnove filmske in televizijske montaže, Zlatjan Čučkov, 2008