SENAT UL 8. SEJA DNE 29. 5. 2018 Številka: 031-5/2018 Datum: Ljubljana, 29. 5. 2018 4. TOČKA: Osnutek besedila spremembe 128. člena Statuta UL Predlagatelj gradiva: Univerzitetna služba za pravne zadeve ter upravljanje z dokumentarnim in arhivskim gradivom, Oddelek za pravne zadeve Poročevalec: prof. dr. Igor Papič, rektor, in prof. Miran Zupanič, predsednik komisije Priloge: - Čistopis spremembe Statuta UL, - Raziskava študentov (Priloga 1 in Priloga 2). Obrazložitev: V Statutu Univerze v Ljubljani (Ur. l. RS št. 4/2017 s spremembami, dopolnitvami in popravki) se v 128. člen doda nov 4. odstavek tako, da se glasi:»ne glede na prvi odstavek tega člena lahko kandidat, ki je pred izgubo statusa študenta opravil vse študijske obveznosti razen zaključnega dela in je imel najkasneje v šestih mesecih po izgubi statusa študenta potrjeno temo zaključnega dela, brez plačil zaključi študij, vendar najpozneje v roku dveh let od izgube statusa.«trenutno veljavni 128. člen Statuta UL določa, da mora študent po izgubi statusa študenta storitve Univerze v Ljubljani poravnati glede na uradne stroškovne postavke cenika UL (tudi pripravo in zagovor zaključnega dela). Študenti in (po besedah predstavnikov ŠS UL) nekateri profesorji menijo, da trenutno določilo Statuta UL predvideva nedosegljive roke dokončanje študija, ki posegajo v kakovost študija, tistim študentom, ki bi svoje zaključno delo zaključili po izgubi študentskega statusa. Veljavnost tem je časovno omejena in je že to primeren ukrep za spodbujanje pravočasnega zaključevanja z možnostjo podaljšanja. Prav zaradi tega si v ŠS UL želijo in pozivajo vodstvo UL oz. Senat UL in UO UL k spremembi 128. člena Statuta UL, ki bo stremela k dvigu kakovosti študija na Univerzi in ob enem omogočala študentom uspešno dokončanje študija brez dodatnih nepotrebnih finančnih stroškov. V ta namen je ŠS UL v preteklih mesecih izvedel dve raziskavi 1 (priloga 1 in priloga 2), iz katerih je po besedah ŠS UL razvidno neustrezno trenutno tolmačenje 128. člena Statuta UL, ki škoduje študentom kot tudi kakovosti študija na UL. 1 Predstavniki ŠS UL niso mogli dostopati do podatkov celotne populacije, zato je raziskava narejena na manjšem vzorcu.
Statutarna komisija je dne 13. 6. 2018 obravnavala predlog spremembe in mu ni nasprotovala. Predlagala je, da se postopek nadaljuje v skladu s 191. členom Statuta UL, ob tem pa še opozorila, da predlagana rešitev ne rešuje bistva problema. Iz raziskave je namreč razvidno, da je delež študentov, ki dokončajo študij po izgubi statusa študenta zaskrbljujoče velik (64,93 %). Vodstvu UL in Senatu UL člani komisije zato predlagajo, da preverita, ali ti podatki držijo, identificirata vzroke za takšno stanje ter sprejmeta ukrepe, ki bodo omogočili, da študentje dokončajo študij pred izgubo statusa študenta. Predlog sklepa: SKLEP št. 4.: Senat UL sprejme predlog besedila spremembe 128. člena Statuta Univerze v Ljubljani (Ur. l. RS, št. 4/2017, s spremembami, dopolnitvami in popravki), v skladu s predlogom Statutarne komisije Univerze v Ljubljani z dne 13. 6. 2018, ki je priloga tega sklepa. Postopek za spremembo Statuta UL se nadaljuje v skladu z določili 191. člena Statuta UL. Rok za posredovanje pripomb v amandmajski obliki je 17. 7. 2018.
Uprava Univerze v Ljubljani p.p.362, Kongresni trg 12 1001 Ljubljana, Slovenija telefon: 01 241 85 00 faks: 01 241 86 60 rektorat@uni-lj.si www.uni-lj.si V skladu z ustavno zagotovljeno avtonomijo Univerze ter na podlagi Zakona o visokem šolstvu (Ur. l. RS, št. 32/12 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami, dopolnitvami in popravki) in Odloka o preoblikovanju Univerze v Ljubljani (Ur. l. RS, št. 28/00, s spremembami, dopolnitvami in popravki) sta Senat Univerze v Ljubljani na seji dne x. x. 2018 in Upravni odbor Univerze v Ljubljani na seji dne x. x. 2018 sprejela naslednjo spremembo Statuta Univerze v Ljubljani 1. člen V Statutu Univerze v Ljubljani (Ur. l. RS št. 4/2017 s spremembami, dopolnitvami in popravki) se 128. člen spremeni tako, da se po novem glasi:»študent, ki je izgubil status študenta (v nadaljevanju: kandidat), lahko ob plačilu opravlja študijske obveznosti še dve leti od izgube statusa, razen če se programu izteče akreditacija. Po dveh letih mora za nadaljevanje oziroma dokončanje študija vložiti prošnjo na članici. Članica na podlagi dokazil o opravljenih študijskih obveznostih do prekinitve odloči o upravičenosti do nadaljevanja oziroma dokončanja študija. V primeru pozitivne odločitve se določi letnik, v katerem lahko kandidat nadaljuje izobraževanje, oziroma obveznosti, ki jih mora opraviti za dokončanje študija. Ob tem se kandidatu določi tudi pogoje in obveznosti, ki jih mora ponovno ali/in dodatno opraviti, če se je v tem času spremenil akreditiran študijski program, v katerega je vpisan ali ga zaključuje. O tem odloča komisija za študijske zadeve članice ali drug organ, določen s pravili članice. Ne glede na prvi odstavek tega člena lahko kandidat, ki je pred izgubo statusa študenta opravil vse študijske obveznosti razen zaključnega dela in je imel najkasneje v šestih mesecih po izgubi statusa študenta potrjeno temo zaključnega dela, brez plačil zaključi študij, vendar najpozneje v roku dveh let od izgube statusa.«2. člen Ta sprememba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Ta sprememba velja za vse študente in se uporablja s študijskim letom 2018/2019. Prof. dr. Borut Božič predsednik UO UL Prof. dr. Igor Papič predsednik Senata UL Rektor UL Stran 1 od 1
Priloga 1.: Poročilo o opravljanju zaključnih nalog študentov Univerze v Ljubljani
Kazalo Uvod... 1 Raziskava... 2 Rezultati... 2 Kazalo tabel Tabela 1: Prikaz osnovnih kazalnikov opravljanja zaključnih del na Univerzi v Ljubljani... 2 Tabela 2: Prikaz časovnega obdobja znotraj obravnavane spremenljivke 1... 2 Tabela 3: Prikaz časovnega obdobja znotraj obravnavane spremenljivke 2... 3 Tabela 4: Prikaz časovnega obdobja znotraj obravnavane spremenljivke 3... 3 i
Uvod Namen raziskave je bil opredeliti možnost odprave določil v 128. členu, ki določa da mora študent po izgubi statusa študenta storitve Univerze v Ljubljani poravnati glede na uradne stroškovne postavke cenika UL. Raziskava ni vključevala osebnih podatkov študentov, temveč je vključevala zgolj datume, ki so določali zadnjo opravljeno študijsko obveznost (izpit), datum potrjene teme za zaključno nalogo in datum zagovora. Z razliko v teh treh datumih je opredeljena povprečna dolžina trajanja priprave in dokončanja zaključne naloge. Namen te priloge je podlaga za pripravo argumentacije spremembe 128. člena statuta UL na način, da bo ta člen jasno opredeljeval predvidene roke, po katerih bi lahko študentje Univerze v Ljubljani zaključili študij brezplačno, saj trenutno tolmačenje statuta predvideva nedosegljive roke dokončanje študija, ki posegajo v kakovost študija, tistim študentom, ki bi svoje zaključno delo zaključili po izgubi študentskega statusa. 1
Raziskava Raziskava je vključevala 5.283 opazovanj z različnih članic Univerze v Ljubljani. Za pomoč pri zbiranju podatkov se zahvaljujemo članom študentskih svetov Univerze v Ljubljani in vsem delavcem v strokovnih službah članic, ki so dobrovoljno pripravili podatke za namen te raziskave. Njihovo delo je močno pripomoglo pri vpogledu v kvaliteto dela Univerze v Ljubljani. Podatki so izbrani v času od zadnjega vpisa v letnik leta 2011 do leta 2017. Merjene so bile naslednje spremenljivke: 1. Dnevi do potrditve: ta spremenljivka meri čas v pretečenih dnevih od zadnje opravljene obveznosti do potrditve teme zaključnega dela 2. Čas pisanja zaključne naloge: ta spremenljivka meri čas v pretečenih dnevih od potrditve teme do datuma zagovora zaključnega dela. 3. Čas od zadnje opravljene obveznosti do zaključka študija: ta spremenljivka meril čas v pretečenih dnevih od zadnje opravljene obveznosti do datuma zagovora zaključnega dela. Rezultati Tabela 1: Prikaz osnovnih kazalnikov opravljanja zaključnih del na Univerzi v Ljubljani N Skupaj % Prijavili temo pred zadnjim opravljenim izpitom 4079 7574 53,86% Diplomirali pred zaključkom zadnjega študijskega leta 2656 7574 35,07% Diplomirali po izgubi statusa 4910 7574 64,93% Število študentov, ki je diplomiralo znotraj obdobja, ko so še imeli študentski status je bilo v opazovani bazi podatkov 35,07%, kar pomeni, da so vsi preostali študentje, zaključili študij po izgubi statusa. Iz tega lahko sklepamo, da trenutno tolmačenje spremenjenega 128. člena Statuta UL, finančno obremenjuje in neposredno kvari kvaliteto zaključnih del kar 64.93 % študentov Univerze v Ljubljani. Tabela 2: Prikaz časovnega obdobja znotraj obravnavane spremenljivke 1 Povprečno število dni od zadnjega opravljenega izpita do potrditve teme 53,39908 Največje število dni od zadnjega opravljenega izpita do potrditve teme zaključnega dela 5489 2
Minimalno število dni od zadnjega opravljenega izpita do potrditve teme -2201 Minimalno število dni od zadnjega opravljenega izpita do potrditve teme je lahko negativno, saj nekateri študentje temo potrdijo pred zaključkom vseh ostalih obveznosti. Med tem obdobjem, se lahko določene osebne oz. fakultetne (na akademiji) okoliščine spremenijo in posledično študentje študij prekinejo ali celo zapustijo. Število takšnih primerov na Univerzi v Ljubljani je majhno, načeloma študentje v roku meseca in pol po zadnji opravljeni obveznosti prijavijo temo zaključnega dela. Tabela 3: Prikaz časovnega obdobja znotraj obravnavane spremenljivke 2 Povprečen čas od potrditve teme do zaključka študija 332,7204 Najdaljši čas od potrditve teme do zaključka študija 4657 Najkrajši čas od potrditve teme do zaključka študija -1061 V povprečju študentje potrebujejo enajst mesecev dokončanje postopka zaključnega dela, torej priprava in vključno z zadnjim zagovorom. Najdaljši čas od zadnje opravljene obveznosti do zaključka študija je zgolj informativne narave in gre tudi za primer iz študijskega leta 2016, ko je bilo na članicah UL potrebno zaključiti posamezne programe pred bolonjskih študijskih programov. Najkrajši čas od potrditve teme do zaključka študija predstavlja anomalijo v beleženju tovrstnih podatkov na Univerzi v Ljubljani. Tabela 4: Prikaz časovnega obdobja znotraj obravnavane spremenljivke 3 Povprečen čas od zadnje obveznosti do datuma zagovora 386,1195 Najdaljši čas od zadnje opravljene študijske obveznosti do datuma zagovora 5580 Najkrajši čas od zadnje opravljene študijske obveznosti do datuma zagovora -2 V povprečju od zadnje opravljene študijske obveznosti, do datuma zagovora študentje potrebujejo več kot eno leto, zato je ta spremenljivka dokaz, da je trenutna ureditev 128. člena neustrezna z 3
vidika trendov priprave zaključnih nalog študentov Univerze v Ljubljani, ki strmijo k kvalitetnim zaključnim delom. Najbolj zaskrbljujoče je zopet dejstvo, da je evidiranje znotraj Univerze v Ljubljani nepopolno in ima administrativne napake. Prav tako sta bili v tem primeru 2 napaki v bazi podatkov, saj je nemogoče imeti zagovor pred vpisom ocene zadnje opravljene obveznosti. 4
Priloga 2: Poročilo o zahtevah za oddajo dispozicije zaključnega dela na različnih članicah Univerze v Ljubljani
Akademija za glasbo Na Akademiji za glasbo diplomskih del na prvi stopnji ni, zato nimajo oddaje dispozicij. Za magistrsko nalogo si študent sam izbere temo, ki mu jo mora odobriti predstojnik oddelka, kasneje pa se jo potrdi tudi na oddelčni seji. Temo mora oddati 5 mesecev pred zagovorom. Dolžina naloge se razlikuje glede na program in smer študija (imamo namreč 4 različne programe magistrskega študija). Poleg dispozicije se mora študent predstaviti tudi na javnem samostojnem koncertu, študenti smeri Glasbena pedagogika pa imajo lahko tudi učni nastop v osnovni ali srednji šoli. Akademija za gledališče, radio, film in televizijo Na AGRFT-ju študentje igre diplomirajo z diplomsko predstavo in tako ni potrebo oddajati dispozicije. Režiserji pa morajo napisati cca. 30 strani dolgo dizertacijo o procesu diplomske predstave, za kar imajo dober semester časa. Temo študentje izberejo z mentorjem»ob kavi«. Obrazce za prijavo teme se načeloma izpolnjuje tik pred zdajci, ker je fakulteta tako majhna, da se ve o čem piše študent, tema pa je vedno vezana na njegovo diplomsko prestavo. Akademija za likovno umetnost Akademijo sestavljajo trije fizično ločeni oddelki, na vsakemu izmed teh imajo nekoliko drugačno prakso. Po navadi pa je diploma sestavljena iz analitično-raziskovalnega dela in praktičnega dela (rešitev problema). Oddaja dispozicije poteka z vzpostavitvijo problematike, ki si jo po navadi študent sam določi, glede na svoje interese ali iz neke aktualne situacije, mentor mu jo odobri in se loti raziskovanja področja, razumevanje področja, utemeljitev problema, pristop k problematiki, izbrane oblikovne pristope, materiale, tehnike, skice, poskusi, končna rešitev in opredelitev rešitve, potem še zagovor pred prezentacijo in izdelkom. Predlagani naslovi diplomskih del se potrdijo ali zavrnejo na senatu in veljajo 2 leti. Tema se lahko prijavi samo ob koncu koledarskega leta. Biotehniška fakulteta Na Biotehniški fakulteti se praksa glede oddaje dispozicij za diplomska in magistrska dela nekoliko razlikuje od oddelka do oddelka. Nekatere smeri sploh nimajo zaključnega dela na prvi stopnji, spet pri drugih pa je zaključno delo na prvi stopnji (diploma) nekoliko razširjena seminarska naloga, saj je le ta vredna le nekaj KT. Pravih»starih«, obsežnejših diplomskih del po prvi stopnji praktično nimamo več. Teme diplomskih nalog potrjujejo oddelčne študijske komisije 1. in 2. stopnje. Na drugi stopnji pa je na vseh zaključno smereh magistrsko delo, ki je vredno 20-30 KT (odvisno od študija). Obstaja enoten obrazec za celotno Biotehniško fakulteto, na katerem študent odda temo in dispozicijo zaključnega dela. Tudi te dispozicije potrjujejo oddelčne študijske komisije 1. in 2. stopnje. Dispozicije je običajno potrebno oddati do konca zimskega izpitnega obdobja v 2. letniku magistrskega študija. Oddelčne študijske komisije pregledajo naslove ter jih po potrebi nekoliko spremenijo/popravijo, če pa so potrebne večje spremembe naslova (dispozicije), pa se študenta prosi za popravke.
Ekonomska fakulteta Na ekonomski fakulteti diplomsko delo ni obvezno, možnost pa jo imajo pisati študentje, ki imajo povprečje nad 8,0. Samo dispozicijo za diplomsko delo lahko napišejo študenti v cca. enem tednu, mentor jo običajno potrdi v prvo in nato jo lahko oddajo. Komisija zaseda enkrat mesečno in če ti temo potrdijo, zato načeloma v 6 tednih dobijo potrjeno. Oddaja dispozicij je tako možna skozi celo študijsko leto. Študentje ocenjujejo, da za pisanje diplomskega dela potrebujejo približno 2 meseca, odvisno od angažiranosti posameznika in odzivnosti mentorja. Fakulteta za arhitekturo Naslove diplomskih del potrjuje senat fakultete. Po odobritvi teme imajo študentje pol leta časa, da oddajo diplomsko nalogo. Dispozicija diplomskega dela je kratek formular, v katerem študentje na kratko opišejo kaj bodo počeli, mentor pa s podpisom to odobri. Vse skupaj je na enem A4 formatu. Fakulteta za družbene vede Nekatere smeri na FDV nimajo zaključnega dela na prvi stopnji, zato študentje študij dokončajo z opravljeno zadnjo študijsko obveznostjo. Za tiste študije, ki imajo diplomsko delo pa velja: Skladno z 10. členom Pravilnika o zaključnem delu na programih prve in druge stopnje študent/-ka praviloma izbere razpisano temo, lahko pa po posvetovanju z mentorjem/-ico predlaga tudi ne razpisano temo diplomskega dela. Predlagano temo mora odobriti predstojnik katedre. Študent novega programa mora temo diplomskega dela prijaviti v zadnjem letniku, in sicer najkasneje do 15. marca tekočega leta.. Študent, ki teme diplomskega dela ne prijavi v zadnjem letniku do 15. marca, teme ne more prijaviti naknadno v tekočem študijskem letu in diplomskega dela ne more zagovarjati v tekočem študijskem letu. Temo lahko prijavi po 1. oktobru naslednje študijsko leto. Prijavljena tema diplomskega dela velja tri leta od datuma prijave. Po tem roku mora študent temo prijaviti ponovno. Rok za oddajo dispozicije magistrskega dela je prav tako 15.3. pri čemer je potrebno da dispozicijo potrdi mentor naloge kot tudi skrbnik programa (praksa zadnjih treh let je bila, da se je rok podaljšal do 15.5., zaradi študijskih obveznosti študentov). Fakulteta za elektrotehniko Na UN programu Elektrotehnika 1. stopnje diplomskega dela trenutno ni (uvede s z generacijo 2020/2021), je pa na UN programu Multimedija ter VS programu Elektrotehnika 1. stopnje ter na programih Elektrotehnika in Multimedija (z začetkom 2018/2019) na 2. stopnji. Postopek je tak, da oddaje dispozicije ni, tudi naslova študentje ne potrebujejo sporočiti. Študent mora sporočiti le katerega mentorja si je izbral, le ta pa mora potrditi, da je sprejel mentorstvo. Mentor ima tako proste roke in hkrati tudi odgovornost, da nudi študentu podporo.
Fakulteta za farmacijo Zaključna dela se opravljajo na programu enoviti magistrski študij farmacija, 1. stopenjskem programu kozmetologija ter na 2. stopenjskih programih industrijska farmacija ter laboratorijska biomedicina. Na 1. stopenjskem programu laboratorijske biomedicine pa ni zaključnega dela. Študent mora pred začetkom dela na zaključni nalogi prijaviti temo na senat FFA, kjer se tema potrdi in ima nato 1 leto časa za izdelavo ter zagovor zaključnega dela. Za termin zagovora se mora študent dogovoriti z referatom fakultete ter člani komisije, ki pa imajo 2 tedna, da preberejo in ocenijo zaključno delo. Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Glede dispozicij za diplomske oziroma magistrske naloge na fakulteti nimamo enotnih pravil ampak se razlikujejo glede na študijske programe. Na prvi stopnji pri diplomski nalogi dispozicij nimamo. Na drugi stopnji, torej pri magistrski nalogi pa je različno. Študentje gradbeništva načeloma nimajo dispozicij, se pa sedaj pri modulu stavbarstvo trudijo, da bi vpeljali dispozicije (na drugi stopnji imamo pri gradbeništvu več modulov). Študentje geodezije morajo v okviru enega predmeta pripraviti dispozicijo in jo predstaviti sošolcem in določenim mentorjem. Študenti prostorskega načrtovanja (tudi to je magistrski program na fakulteti) pa v okviru enega predmeta pripravijo pregled literature za določeno temo (lahko izberejo temo iz katere bodo pisali magistrsko nalogo ali katerokoli drugo - pomembno je samo, da v skladu s pravili pripravijo ta pregled literature in določen opis, kar je hkrati tudi obveznost, da se opravi ta predmet). Torej načeloma so dispozicije kot take obvezne le pri študentih geodezije. Študentje menijo, da priprava dispozicije od njih zahteva kar precej časa. Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo V anketi v informacijskem sistemu ob vpisu v 3. letnik študent navede raziskovalno področje oz. katedro, na katerem želi opravljati diplomsko delo. Predstojniki katedre zatem pripravijo sezname študentov in mentorjev. Temo diplomskega dela določi mentor ob sodelovanju študenta, potrdi pa jo prodekan za dodiplomski in magistrski študij. Ob prijavi teme za diplomsko delo ni potrebno oddati dispozicije. Ta je potrebna le v primeru prijave teme magistrske naloge. Za magistrsko delo je izbor za raziskovalno področje enako kot pri diplomi. Ob vpisu v 1. letnik magisterija si študent izbere področje oz katedro, na kateri želi opravljati raziskovalno (1. letnik) in potem magistrsko delo (2. letnik). Po navadi je raziskovalno delo, ki ga študent opravlja v 1. letniku že del magistrskega dela. Če študent v 2. letniku ne želi opravljati magistrskega dela pri mentorju, ki ga je imel v 1. letniku, mora oddati prošnjo za zamenjavo mentorja. Fakulteta za matematiko in fiziko Enotnih pravil glede prijave in oddaje diplomskega oziroma magistrskega dela ni, predvsem so razlike ogromne med obema oddelkoma (Oddelek za matematiko in Oddelek za fiziko), pa tudi med posameznimi programi. Na Oddelku za fiziko (OF) program Fizika I. stopnje zaključnega dela nima, program Fizikalna merilna tehnika I. stopnje pa ima predmet Zaključno delo, katerega cilj je, da študent napiše
poročilo o praktičnem delu v delovni organizaciji in ga ob zaključku študija javno predstavi. Vsi programi II. stopnje imajo magistrsko delo, magistrske teme predlagajo mentorji, ob začetku drugega letnika in predmeta Magistrsko raziskovalno delo kandidat odda prošnjo za odobritec teme magistrskega dela, ki jo podpiše mentor. Prošnjo pregleda komisija za študijske zadeve OF in da soglasje k začetku magistrskega raziskovalnega dela. Temo magistrskega dela študent prijavi v VISu (svojo temo ob prijavi na kratko opiše), o tem obvesti referat, ko je tema potrjena, pa lahko v VISu odda še magistrsko delo (po tem, ko opravi vse ostale predpisane študijske obveznosti). Na Oddelku za matematiko (OM) imajo na I. stopnji zaključno delo vsi univerzitetni programi (Matematika, Finančna matematika, Računalništvo in matematika), medtem ko ga Praktična matematika nima. Študent si temo diplome in mentorja izbere na začetku 3. letnika. Prijava teme ni potrebna, preden odda diplomsko delo, pa ga mora poslati v dokončen pregled mentorju, ki ga odobri. Oddaja diplomskega dela poteka prek VISa. Na II. stopnji (in pri enovitem magistrskem študiju Pedagoška matematika) se študij pri vseh programih zaključi z magistrskim delom. Študent temo in mentorja praviloma izbere pred začetkom drugega semestra 2. letnika. Prijavo teme magistrskega dela (ki jo tudi na kratko opiše) mora oddati prek VISa vsaj en mesec pred oddajo magistrskega dela, ki prav tako poteka prek VISa. V vseh programih na OM so teme večinoma že predlagane s strani mentorjev, študent lahko predlaga tudi svojo temo, katere ustreznost ponavadi presodi kar mentor. Fakulteta za pomorstvo in promet Študent izpolni obrazec ''prijava teme diplomske naloge'' na spletni strani fakultete in jo odda v podpis mentorju (in somentorju) ter odda v referat. Naslov nato potrdijo na seji Komisije za študijske zadeve, ki poteka načeloma vsako prvo sredo v mescu. Fakulteta za računalništvo in informatiko Študentje na fakulteti za diplomske naloge večinoma izberejo teme, ki jih predlagajojo profesorji. Praksa je takšna, da se na pogovoru s potencialnim mentorjem dogovorijo o naslovu diplomske naloge. Nato preko spletnega portala Studis prijavijo naslov in mentorja za nalogo. Dispozicija je poljubno dolga. (toliko, da v njej zajamejo bistveno tematiko diplomske naloge). Običajno to zavzame pol strani A4 formata. Rok za prijavo teme je petnajsti april tekočega leta. Fakulteta za strojništvo Na fakulteti si lahko poleg predlagane mentorjeve ali lastne teme izberejo tudi teme, ki jih ponujajo razna podjetja. Dispozicija obsega osebne podatke in zgolj nekaj stavkov v katerih povzamejo bistvo obravnavane naloge. Temo lahko prijavijo skozi celo študijsko leto. Fakulteta za socialno delo Obseg dispozicije je odvisen od mentorja. Prijaviti jo je potrebo tri mesece pred oddajo diplome. Dispozicija mora biti dolga približno tri strani. Mentor zahteva, da je v skladu z navodili, ki so objavljeni na spletni srani fakultete.
Fakulteta za šport Dispozicija mora biti dolga 2 A4 lista. Rok za prijavo je 20.3. tekočega leta. Prijavljena tema pa velja dve leti. Vsebovati mora uvod, cilje, hipoteze, predstavitev teme in vire. Kako podrobno je potrebno napisati dispozicijo je odvisno od mentorja. Študentom, ki so v štud. letu 2017/18 prvič vpisani v 3. letnik prvostopenjskih študijskih programov in bodo študij zaključili brez diplome. Po študijskem programu, v katerega ste vpisani, boste študijski program prve stopnje zaključili brez diplomskega dela. Ko bo v VIS vpisana zadnja opravljena obveznost, boste s tem zaključil študij na prvostopenjskem programu. V primeru, da se ne pritožite na zadnjo vpisano oceno, ste dolžni v roku 3 dni po zadnji vpisani obveznosti v Študentski referat prinesti izpolnjen obrazec Zaključek univerzitetnega študijskega programa 1. stopnje. Študentski referat vam izda potrdilo o zaključku študija in vam ga pošlje po pošti na vaš naslov. Z dnem zaključka študija ne morete več opravljati obveznosti na tem študijskem programu (zviševanje ocene ), prav tako v naslednjem štud. letu ne morete vpisati dodatnega leta (tudi če bi vam pripadal glede na dosedanje vpise). Do konca štud. leta, v katerem zaključite študij, vam ostanejo pravice, ki izhajajo iz statusa študenta (zavarovanje, prehrana, prevozi, štipendiranje ) (69. in 70. člen ZViS). Fakulteta za upravo Dispozicija zajema osebne podatke, predstavitev diplomske teme v nekaj stavkih in metode dela. Študentje imajo pri pisanju dispozicij enak pristop ne glede na mentorja. Možnost prijave teme imajo večkrat v študijskem letu. Magistrsko delo: http://www.fu.uni-lj.si/studenti/zakljucna-dela/magistrsko-delo/postopek/ Filozofska fakulteta Oddaja dispozicij se razlikuje od oddelka do oddelka. Zajema osnovne podatke in v nekaj stavkih povzeto kaj bo predstavljeno v diplomski nalogi in kakšne metode bo študent pri pisanju naloge uporabljal. Obsežnost dispozicije se razlikuje tudi od zahtev posameznega mentorja. Temo diplomske naloge je potrebno prijaviti do začetka drugega semestra. Rok prijave teme magistrske naloge se prav tako razlikuje od oddelka do oddelka. Na nekaterih oddelkih se najprej prijavi samo temo, na drugih pa se skupaj s prijavo teme oddaja tudi dispozicijo. Struktura dispozicije je podobna kot pri diplomski nalogi. Medicinska fakulteta Na Medicinski fakulteti študentje nimajo diplomske naloge. Študij zaključijo, ko opravijo zadnji izpit.
Naravoslovnotehniška fakulteta Dispozicija diplomske naloge zajema naslov in utemeljitev teme. V utemeljitvi študentje predstavijo svojo temo, kaj bo obravnavano v teoretičnem in kaj v praktičnem delu ter kaj bo njihov doprinos. Po podpisu mentorja oddajo dispozicijo v referat. Utemeljitev oblikovno ni določena in se med mentorji in študenti razlikuje. Povprečno naj bi bila dolga eno stran A4 formata. Študenti, ki so redno vpisani v zaključni letnik in želijo diplomirati v tekočem študijskem letu, morajo dispozicijo oddati do 28.2. oziroma do 15.4. (smer Oblikovanje tekstilij in oblačil - zamik je zaradi modne revije, ki študente močno okupira v začetku aprila). Študenti, ki vpišejo dodatno leto, lahko dispozicijo oddajo tudi kasneje oziroma kadarkoli v prihodnjem letu, vendar zopet pred določenim rokom, če želijo diplomirati tekom dodatnega leta. Vloge obravnavajo oddelčne komisije, ki se sestajajo enkrat mesečno in načeloma predlagane teme potrdijo. Obvestilo o potrditvi teme in izbrani komisiji za zagovor je vidno le na VIS-u. Dispozicija magistrske naloge je podobna dispoziciji diplomske naloge, le da je bolj obsežna in zajema še predvideno literaturo, ki jo bo študent uporabil pri pisanju zaključnega dela. Dispozicije magistrskih del najprej pregledajo oddelčne komisije, nato pa še Študijska komisija NTF. Praviloma se teme potrdijo, razen, če je potrebno slovnično popraviti naslov. Na splošno se vse teme potrdijo, saj je študentov po smereh precej malo in se vnaprej pogovorijo z izbranim mentorjem o naslovu. Prav tako mu predhodno dajo v pregled dispozicijo in je ni potrebno naknadno popravljati. Pravna fakulteta Edini rok za oddajo teme in s tem kratke dispozicije je 12.10. tekočega leta. Ni nobenih pravil, kako je potrebno to dispozicijo napisati. Če študentje izberejo ponujeno temo iz seznama, jim dispozicije niti ni potrebno napisati. V nasprotnem primeru pa na kratko obrazložijo problem o katerem bodo pisal, navedejo metode, namen in cilje naloge. Pedagoška fakulteta Na Pedagoški fakulteti je odvisno od študijskega programa, ali imaš diplomsko delo ali ne. Program Specialna in rehabilitacijska pedagogika ter Razredni pouk na prvi stopnji se zaključi, ko študent opravi vse izpite. Program Socialna pedagogika ima na koncu prve stopnje diplomski izpit. Program Dvopredmetni učitelj ima letos zadnje leto diplomo, nato bodo imeli študentje diplomski izpit. Likovna pedagogika ima diplomo, katera temelji na utemeljitvi likovnih teorij, uporabljenih na izdelkih. Logopedija in surdopedagogika pa ima diplomsko projektno delo. Visokošolski program Predšolska vzgoja pa ima diplome. Glede oddaj dispozicij na prvi stopnji (kjer je to potrebno) datuma oddaje dispozicije ni. Dan je zgolj datum, do kdaj je potrebno oddati diplomo, da jo lahko zagovarjaš septembra. Dispozicijo pregleda oddelek, oddaja pa se v sistem VIS. Na vseh magistrskih programih (dvoletnih ali enoletnih) je zaključno delo v obliki magistrskega dela. Ni danega datuma, kdaj je potrebno oddati teze. Ko študent odda teze, mu jih pregleda
oddelek in nato komisija za podiplomski študij. Študent po novem odda teze v sistem VIS. Po tem, ko ima prijavljene in potrjene teze, velja naslov magistrske naloge eno leto. Oddelek in komisija lahko spremeni naslov, če predvidevajo, da sama vsebina ne predstavlja naslova magistrskega dela. Teološka fakulteta Dispozicijo delo mora vsebovati nekakšen osnoven seznam virov in literature, ki jo študent namerava uporabljati. Na kratko pa mora tudi opisati, kaj je njegova tema, metode, ki jih bo uporabljal. Možnost prijave teme in oddaje dispozicije, pa je čez celo študijsko leto. Veterinarska fakulteta Na Veterinarski fakulteti imajo samo en enovit magistrski študijski program, ki ga študentje zaključijo z zaključnim izpitom.