AVTOMATI ZA PRODAJO MLEKA IN DRUGIH KMETJSKIH PRIDELKOV NA JAVNIH MESTIH

UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA ZOOTEHNIKO Romana OSOLIN AVTOMATI ZA PRODAJO MLEKA IN DRUGIH KMETJSKIH PRIDELKOV NA JAVNIH MESTIH DIPLOMSKO DELO Visokošolski strokovni študij - 1. stopnja Ljubljana, 2019

UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA ZOOTEHNIKO Romana OSOLIN AVTOMATI ZA PRODAJO MLEKA IN DRUGIH KMETJSKIH PRIDELKOV NA JAVNIH MESTIH DIPLOMSKO DELO Visokošolski strokovni študij - 1. stopnja VENDING MACHINES FOR MILK AND OTHER AGRICULTURAL PRODUCTS IN PUBLIC PLACES B. SC. THESIS Professional Study Programmes Ljubljana, 2019

Diplomsko delo je zaključek visokošolskega strokovnega študijskega programa 1. stopnje Kmetijstvo živinoreja. Komisija za študij 1. in 2. stopnje Oddelka za zootehniko je za mentorja diplomskega dela imenovala prof. dr. Rajka Bernika Recenzent: izr. prof. dr. Aleš KUHAR Komisija za oceno in zagovor: Predsednik: prof. dr. Irena ROGELJ Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za zootehniko Član: Član: prof. dr. Rajko BERNIK Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo izr.prof. dr. Aleš KUHAR Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za zootehniko Datum predstavitve: II

KLJUČNA DOKUMENTACIJSKA INFORMACIJA ŠD Dv1 DK UDK 637.1:625.748.55(043.2)=163.6 KG kmetijstvo, prodajni avtomati, mleko, pridelki AV OSOLIN, Romana SA BERNIK, Rajko (mentor) KZ SI-1000 Ljubljana, Jamnikarjeva 101 ZA Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za zootehniko, Visokošolski strokovni študijski program 1. stopnje Kmetijstvo živinoreja LI 2019 IN AVTOMATI ZA PRODAJO MLEKA IN DRUGIH KMETIJSKIH PRIDELKOV NA JAVNIH MESTIH TD Diplomsko delo (Visokošolski strokovni študij - 1. stopnja) OP VI, 20 str., 2 pregl., 10sl., 19 vir. IJ sl JI sl/en AI Današnje turbulentno okolje je prizadelo kmete, ki imajo priložnost povečati skupne prihodke z nakupom strojev za mleko in podobnih avtomatov za prodajo hitro pokvarljivih kmetijskih in mlečnih izdelkov. Avtomati za mleko omogočajo sledenje potrošnikovih želja za kakovostno surovo ali seneno mleko. Ker so avtomati za prodajo mleka v trendu, se bomo v diplomskem delu posvetili njihovi strukturi, elementom in možni modularni nadgradnji le-teh. Dodatno smo se osredotočili na avtomate za mleko in kmetijske proizvode. Opravili smo oceno izračunov prodajnih avtomatov za mleko glede donosnosti naložbe in bodočim vlagateljem svetujemo z izdelavo SWOT analize. V raziskovalnem delu smo izvedli polstrukturirane intervjuje, s pomočjo katerih lahko dobimo vpogled v postopek odločanja za vlaganje v mlečne avtomate. V razultatih, razpravi in zaključku predstavimo ključne ugotovitve in povzamemo nova odkritja, ki vplivajo na potencialne vlagatelje v mleko in druge prodajne avtomate. III

KEY WORDS DOCUMENTATION ND Dv1 DC UDC 637.1:625.748.55(043.2)=163.6 CX agriculture, vending machines, milk, agricultural products AU OSOLIN, Romana AA BERNIK, Rajko (supervisor) PP SI-1000 Ljubljana, Jamnikarjeva 101 PB University of Ljubljana, Biotechnical Faculty, Department of Animal Science, Study Programme in Agriculture Animal Husbandry PY 2019 TY VENDING MACHINES FOR MILK AND OTHER AGRICULTURAL PRODUCTS IN PUBLIC PLACES DT B. Sc. Thesis (Professional Study Programmes) NO VI, 20 p., 2 tab., 10 fig., 19 ref. LA sl Al sl/en AB Today's turbulent environment has affected farmers who are given an opportunity to increase total revenues with direct sales from milk machines and similar vending machines for selling perishable farm and milk products. Milk vending machines allow following consumers' preferences, i.e. for high-quality raw or hay milk. Since milk vending machines are fashionable, we start our diploma by depicting their structure, their elements and possible modular upgrades. Additionally, we have been focusing on vending machines for perishable dairy and farm products. We have conducted an evaluation of milk vending machines, calculations regarding return on investment, and we advise future investors by devising a SWOT (Strengths Weaknesses Opportunities and Threats) analysis. In the research part of our paper we conducted semi-structured interviews from which insights on the decision-making process for investing in milk vending machines can be derived. In the results, discussion and conclusion sections we present key findings and summarize new discoveries with implications for potential investors in milk and other vending machines. IV

KAZALO VSEBINE KLJUČNA DOKUMENTACIJSKA INFORMACIJA... III KEY WORDS DOCUMENTATION... IV KAZALO VSEBINE... V KAZALO PREGLEDNIC... VI KAZALO SLIK... VI 1 UVOD...... 1 1.1 OPREDELITEV OBRAVNAVANEGA PODROČJA IN PROBLEMA... 1 1.2 CILJI DIPLOMSKEGA DELA... 1 1.3 METODE DELA... 2 1.4 PRIČAKOVANA UPORABNOST REZULTATOV... 2 2 OPIS IN ZGRADBA MLEKOMATOV TER AVTOMATOV ZA ŽIVILA... 2 2.1 KLJUČNI ELEMENTI V ZGRADBI MLEKOMATOV... 4 2.2 NAČRTOVANJE IN SODOBNI RAZVOJ MLEKOMATOV... 8 3 RAZVOJ DRUGIH AVTOMATOV ZA ŽIVILA... 9 3.1 VREDNOTENJE IN PRIMERJAVA MLEKOMATOV... 11 4 RAZISKAVA PONUDNIKOV PRODAJE V MLEKOMATIH S SWOT ANALIZO...... 14 4.1 UGOTOVITVE PRI PONUDNIKIH... 14 4.1.2 SWOT analiza za potencialne ponudnike... 16 5 REZULTATI Z RAZPRAVO... 17 6 ZAKLJUČEK... 18 7 VIRI...... 19 ZAHVALA V

KAZALO PREGLEDNIC Preglednica 1:Dodatna oprema mlekomata... 13 Preglednica 2: SWOT analiza za generičnega ponudnika mleka iz mlekomata... 16 KAZALO SLIK Slika 1: Mleko in mlečni izdelki iz lokalne kmetije (Naša super hrana, 2017)... 3 Slika 2: Prikaz delov mlekomata (NMC Logatec, 2019)... 4 Slika 3: Klimatska naprava in osvetlitev mlekomata (Brasca in Lodi, 2006)... 5 Slika 4: Plačilni sistem na mlekomatu (Brasca in Lodi, 2006)... 6 Slika 5: Prikaz stanja na LCD zaslonu (Brasca in Lodi, 2006)... 6 Slika 6: Mlekomat z modulom za prodajo praznih plastenk (Lesjak Tušek, 2016)... 7 Slika 7: Točilna komora za mleko (Brasca in Lodi, 2006)... 7 Slika 8: UV žarnica (Brasca in Lodi, 2006)... 8 Slika 9: Avtomat za prodajo drugih kmetijskih živil (Benedičič in sod., 2015)... 9 Slika 10: Več namenski avtomat za prodajo mlečnih in drugih kmetijskih izdelkov (Kadunec, 2016)... 11 VI

1 UVOD 1.1 OPREDELITEV OBRAVNAVANEGA PODROČJA IN PROBLEMA V Sloveniji je podobno kot v ostalih razvitih državah že dlje časa zaznati trend naraščanja povpraševanja po domačih, lokalnih in svežih prehrambnih izdelkih, med katera lahko uvrščamo tudi mlečne izdelke in druge kmetijske produkte z okoliških kmetij. Mlekarji in kmetje se skupaj bojujejo proti upadu prodaje mlečnih izdelkov (Šubic, 2010), kar je posledica spremenjenih preferenc uporabnikov, kot je naraščanje deleža veganov med prebivalstvom in dvomov, ki jih imajo v homogenizirano mleko iz trgovin (Tomkiewicz- Vouk, 2002). Tako se je pojavil nov poslovni model prodaje mleka, mlečnih izdelkov in drugih kmetijskih produktov po avtomatih (Trkman in sod., 2015), ki je spremenil oskrbno verigo malih in srednje velikih kmetov. Govorimo o avtomatih, ki so končnim uporabnikom ponovno omogočili lažji dostop do nekoč že poznanega svežega mleka in drugih kmetijskih izdelkov. Sveže mleko iz mlekomata ima številne pozitivne učinke (Kapš, 2004), zato ga priporočajo v uravnoteženi in zdravi prehrani. Podobno je tudi z ostalimi lokalnimi kmetijskimi izdelki, ki jih je moč prodajati v takšnih avtomatih, po katerih povprašujejo posamezniki, zavedajoč se pomena le-teh. Navkljub vsem dokazanim pozitivnim učinkom in interesu odjemalcev za odkup prvobitnega mleka (Bajt in Golc-Teger, 2011) in ostalih kmetijskih izdelkov, pa se kmetje po večini vseeno ne odločijo za postavitev avtomatov. Kakšni so vzvodi za postavljanje mlekomatov in drugih avtomatov za prodajo kmetijskih izdelkov, bomo med drugim preučevali v našem diplomskem delu. Obravnavali bomo tudi problematiko različnih tipov mlekomatov in izdelave univerzalnega avtomata za prodajo različnih kmetijskih izdelkov, s čimer se ukvarja doktor strojništva Janez Benedičič (Benedičič in sod., 2015). 1.2 CILJI DIPLOMSKEGA DELA V diplomskem dela bomo analizirali in primerjali med seboj različne naprave za avtomatsko prodajo mleka, mlečnih izdelkov in drugih kmetijskih pridelkov. Avtomate bomo klasificirali tudi glede na velikost zalogovnika in možnost njihove uporabe na javnih odprtih ali zaprtih prostorih. Opravili bom tudi kratke polstrukturirane intervjuje s sedanjimi uporabniki in neuporabniki avtomatov. Po enakem principu bomo naredili intervjuje s tistimi kmeti, ki imajo že postavljene avtomate in kmeti, ki jih nimajo, saj nameravamo dobiti odgovor na obravnavano problematiko, zakaj jih nimajo oziroma zakaj se niso odločili za postavitev samodejne prodaje svojih pridelkov. Poizvedovali bomo tudi, če in kako nabavna cena avtomata vpliva na odločitev za postavitev avtomata. 1

1.3 METODE DELA V diplomskem delu bomo uporabili naslednje metode znanstveno - raziskovalnega dela: polstrukturiran intervju; je orodje, s katerim bomo prišli do pojasnil s strani kmetov in (ne)uporabnikov mlekomatov ter avtomatov za vse kmetijske izdelke; komparativna metoda; z njo bomo primerjali različna mnenja, dejstva in ugotovitve drugih avtorjev, da bomo prišli do lastnih sklepov; kritičen pregled literature oz. deskriptivna metoda; s pomočjo slednje bomo naredili pregled obravnavanega področja, stanja na trgu avtomatov in prišli do sklepov. 1.4 PRIČAKOVANA UPORABNOST REZULTATOV Diplomsko delo bo odgovorilo na vprašanje, kako se razlikujejo mlekomati oz. avtomati za prodajo različnih kmetijskih in mlečnih izdelkov, tako da bodo predstavniki kmetij in potencialni prodajalci bolje vedeli, kako in kje jih uporabiti na javnih mestih. Prav tako bomo ugotovili, kakšni so razlogi za (ne)investiranje v tovrstne avtomate in znanstveni srenji znotraj kmetijskih in biosistemskih okolij, ter nenazadnje trženjski in ekonomskim vedam ponudili nadaljnje možnosti za raziskave v skladu z našimi ugotovitvami. Končno nameravamo tudi ugotoviti, kakšni so motivi pri (ne)uporabi mlekomatov in avtomatov za prodajo ostalih mlečnih in kmetijskih izdelkov s strani potencialnih odjemalcev. 2 OPIS IN ZGRADBA MLEKOMATOV TER AVTOMATOV ZA ŽIVILA Mleko sodi med osnovna živila, katerega zaužijemo največkrat v dobi odraščanja. Ravno zaradi tega imajo mleko in mlečni izdelke v očeh odjemalcev prav poseben pomen. Navkljub vsemu pa se o mleku zadnja leta odpirajo številne debate tako tiste, ki se sprašujejo o koristi za zdravje, ki jih (n)ima mleko, kot tudi tiste, ki iščejo pojasnila o pravični ceni oz. delitvi cene litra mleka v Sloveniji. Z ozirom na vse lahko rečemo, da situacija v Republiki Sloveniji, vsaj za mlekarje, ekonomsko ni najbolj perspektivna. Obenem pa taka situacija daje možnost in zagon za iskanje novih rešitev, poslovnih modelov oz. poslovnih idej, s katerimi lahko nadomestijo izpad prihodkov ali le-te povečajo. Ena izmed takšnih možnosti je neposredna prodaja uporabnikom preko mlekomatov in avtomatov za prodajo drugih kmetijsko-živilskih izdelkov. S prodajo prvih mlekomatov je na Slovenskem začel Mitja Kavčič, ki pravi, da mu je kot vsakemu pionirju, bilo najtežje 'idejo prodati' oz. prepričati prve kupce, saj je bila ideja o neposredni prodaji mleka še nepoznana, prav tako je skovanka mlekomat njegova (Šubic, 2010). Kot kaže bežen pogled po medmrežju, so se mlekomati po Sloveniji precej razširili navkljub relativno visokemu znesku začetne investicije, ki pa se naj bi, tako Kavčič (2009), povrnila v 11 mesecih ob predpostavki, da investitor preko mlekomata dnevno proda 100 2

L mleka. Še vedno pa ostaja vprašanje, kdaj in kje je odločitev za investicijo v mlekomat smiselna. Deloma je odgovor v tem, da bodo kmetje in mlekarji morali začeti dojemati svoje mleko kot blagovno znamko, ki jo je potrebno pozicionirati in tržiti, deloma pa v tem, da se odločijo za pravilen namen in izvedbo mlekomata. Z naraščajočim ozaveščanjem in poglabljanjem polemik o mleku se vse več odjemalcev odloča za uporabo surovega, nehomogeniziranega in nepasteriziranega mleka. Oliver in sod., (2009), Bajt in sod., (1998) govorijo v prid takšnemu mleku, ki naj bi imelo optimalne prehranske lastnosti, obenem pa pristen okus in kar največje koristi za človekovo zdravje. Po nekaterih prepričanjih (Kapš, 2004) naj bi mleko in mlečne izdelke v čim večji meri uvrščali v vsakodnevno prehrano, saj naj bi mleko predstavljalo praktično idealno hrano z vsemi esencialnimi hranili potrebnimi za življenje. Iz biokemijskega vidika je nesporno dejstvo, da mleko in mlečni izdelki vsebujejo visokokakovostne mlečne beljakovine v obliki globoluranih albuminov in kazeina, predstavljalo pa naj bi tudi pomemben vir kalcija, čeprav so mnenja o zmožnosti človeške absorpcije le-tega deljene. Prednosti nepasteriziranega in nehomogeniziranega mleka niso samo v njegovi neposredni uporabi, ampak tudi v tem, da predstavlja dobro osnovo za zdrave izdelke, ki jih pridelujejo kmetije in sirarne. Slika 1: Mleko in mlečni izdelki iz lokalne kmetije (Naša super hrana, 2017) Da je uživanje surovega mleka vse bolj priljubljeno tudi na Slovenskem, ugotavljajo pri Zvezi potrošnikov Slovenije (Pajk Žontar in Peterman, 2011), kjer so v luči naraščajočega povpraševanja po surovem mleku iz mlekomatov preverili vzorce iz 22 mlekomatov in ugotovili, da pomisleki o varnosti niso odveč. V nekaterih vzorcih so našli prisotnost bakterij Listeria monocytogenes in E.coli (Pajk Žontar in Peterman, 2011). Zaradi tega in možnosti okužbe s patogenimi bakterijami, svetujejo tako ponudnikom kot odjemalcem 3

dodatno previdnost, ob večjih opozorilih pa tudi prekuhavanje kupljenega mleka. Bolezni, ki jih povzročajo patogene bakterije lahko predstavljajo še posebej visoko tveganje za nosečnice, novorojenčke in posameznike s šibkejšim imunskim sistemom (Lejeune in Rajala-Shultz, 2009). Kavčič (2009), prej omenjeni pionir na področju razvoja in prodaje mlekomatov v Sloveniji pravi, da se brez zagotavljanje ustrezne kakovosti mleka prodaja ne bi začela. Ker se zaveda, da ima mleko s temperaturo nad štirimi stopinjami Celzija višjo možnost za razvoj nevarnih bakterij, njegovi mlekomati merijo temperaturo mleka v napravi. Svojim mlekomatom je namreč v skladu s slovenskimi predpisi in HACCP standardi dodal posebno merilno sondo, s katero mlekomat izmeri temperaturo mleka tudi, ko ga kmet že dostavi v avtomat. V Sloveniji popijemo približno pol milijona litrov mleka na dan, pri čemer je na mlekomatih kupljenih dvajset tisoč litrov (Šubic, 2010). 2.1 KLJUČNI ELEMENTI V ZGRADBI MLEKOMATOV Elementi oz. moduli, ki sestavljajo mlekomat, se lahko glede na modularno zgradbo mlekomatov deloma razlikujejo, vendar v principu ostajajo enaki. Preučili smo interna gradiva podjetij Kamit, Sloga in ETRA; pri vseh treh so bili razmeroma skopi z informacijami, saj raje sodelujejo neposredno s kmeti in mlekarji, ki prihajajo na pogovore za nakupe. Slika 2: Prikaz delov mlekomata (NMC Logatec, 2019) 4

Iz razpoložljivega gradiva lahko razberemo, da so običajne komponente mlekomata skupne večini dostopnim na trgu in so sledeče: modul za nalivanje tekočine (mleka), ki vsebuje hladilno posodo oz. rezervoar, dovajalnik in hladilnik mleka, modul za steklenice ali plastenke, ki jih lahko uporabnik dodatno kupi in uporabi za transport mleka, komunikacijsko-nadzorni center, kjer so na voljo informacijo-komunikacijska orodja za komunikacijo med mlekomatom in uporabnikom ter za sporočanje stanja mleka kmetu, e-modul za izvedbo plačila, hkrati z elektronskim prikazom in tipkovnico za lažjo izvedbo transakcije. Če opazujemo notranjost mlekomata od vrha navzdol, zasledimo na zgornjih ploščah razsvetljavo in klimatsko napravo. Klimatska naprava igra ključno vlogo pri ohranjanju kakovosti mleka. Ta vseskozi vzdržuje temperaturo mleka pod štirimi stopinjami Celzija. Kot rečeno, nekateri mlekomati ne omogočajo merjenja temperature mleka v posodi (npr. italijanska zakonodaja dopušča postavitev brez merilnih sond), na slovenskem pa je merjenje obvezno. Slika 3: Klimatska naprava in osvetlitev mlekomata (Brasca in Lodi, 2006) Kot bomo pokazali kasneje, na ceno, postavitev in obliko mlekomata v največji meri vpliva velikost in število rezervoarjev za mleko Le-ti so običajno iz nekaj milimetrov večplastne pločevine, dobro izolirani zaradi potrebe po ohranjanju nizke temperature mleka in povezani s točilnim sistemom za mleko. Prostornina rezervoarjev za mleko se lahko precej razlikuje, običajno gre za velikosti nekaj sto litrov, mlekomati pa so sestavljeni iz enega ali dveh, izjemoma treh rezervoarjev za mleko. Higieno zagotavljajo črpalka in dve posodi za vodo iz ene se steka čista voda za pranje, v drugo posodo pa se izteka umazana voda. Slednje je zasnovano tako, da se samodejno aktivira v določenih časovnih intervalih in s tem premeša mleko v mlekomatu oz. v cisterni. Mešalo deluje s pomočjo električne energije in ima za pogon reduktor z varovalom vrtilnega momenta in vrtilne hitrosti. 5

Mlekomati vsebujejo tudi električne priklope za zaščito, ki so narejeni za potrebe hitrih menjav posod z mlekom. Mlekomati imajo tudi večinoma zastarel način plačevanja, ki sicer omogoča plačevanje s kovanci, vendar redki modeli omogočajo vračanje denarja, prav tako pa ni mogoče plačilo s kreditnimi karticami, mobilnimi telefoni ali kako drugače. Redki sicer omogočajo plačevanje z obeski na osnovi RFID kode. Slika 4: Plačilni sistem na mlekomatu (Brasca in Lodi, 2006) Nekateri mlekomati so opremljeni tudi z LCD prikazovalniki, ki uporabnikom podajajo informacije o stanju mleka in njegovi ceni, vzdrževalcem oz. lastnikom pa dostop do podatkov o kakovosti mleka in (ne)motenem delovanju mlekomata. Lastniki mlekomatov dnevno izvajo analizo o kakovosti mleka. Slika 5: Prikaz stanja na LCD zaslonu (Brasca in Lodi, 2006) 6

Pred točenjem mleka se uporabnik običajno še odloči za nakup plastenke ali steklenice, v kolikor nima lastne. V ta namen je mlekomatu lahko dodan modul avtomat za prodajo steklenic oziroma plastenk. Slika 6: Mlekomat z modulom za prodajo praznih plastenk (Lesjak Tušek, 2016) Pri nakupnem procesu nam preostane le še pritisk na gumb za začetek točenja mleka in v za to namenjenem prostoru se napolni prazna plastenka z mlekom. Slika 7: Točilna komora za mleko (Brasca in Lodi, 2006) 7

Na vrhu točilne komore zasledimo še UV signal, s katerim se komora razkužuje. Slika 8: UV žarnica (Brasca in Lodi, 2006) 2.2 NAČRTOVANJE IN SODOBNI RAZVOJ MLEKOMATOV V današnjem tržno usmerjenem gospodarstvu mlekomat ne predstavlja zgolj orodja za neposredno prodajo mleka, ampak možnost za pozicioniranje in trženje blagovne znamke mleka. Kot ugotavljajo Benedičič in sodelavci (2015), kmetijstvo in mlekarstvo nista več tako izrazito povezana s tradicionalnim načinom kmetovanja, ampak bolj z načeli poslovnega sveta. Avtorji ugotavljajo, da je vse več povpraševanja po visokokakovostnem mleku, kakršno je seneno mleko mleko, ki ga dobimo od krav molznic, ki so krmljene zgolj s senom. Obenem njihova raziskava kaže, da se kmetovalci in mlekarji vse bolj izogibajo posrednikom, s tem krajšajo hladno oskrbovalno verigo, uporabnikom pa omogočajo čim prejšnji in neposreden dostop do mleka in mlečnih izdelkov. Benedičič in sodelavci (2015) v svoji študiji razlagajo, kako se lahko sodobnega razvoja mlekomatov in avtomatov za prodajo ostalih živilsko-kmetijskih izdelkov lotimo s principom virtualnega razvoja in ekipnega dela. Razlog, zaradi katerega so se avtorji lotili raziskave, je v pomanjkanju ustreznih naprav in modulov na trgu. Želeli so razviti primeren in kakovosten hladilni avtomat za mleko ali mlečne oz. druge živilske izdelke. Pri tem so imeli v mislih modularno zasnovo. V sklopu prve aktivnosti (naloga in osnovne zahteve) so določili opravila in cilje glede na priložnosti na trgu. Izbrali so tudi produkte (surovo in seneno mleko), ki jih želijo tržiti, nato pa so v sklopu druge aktivnosti (Iterative design triple) opredelili zunanji videz avtomatov in detajle, saj fizična podoba mlekomatov pogojuje njihovo delovanje oz. praktičnost. Ob tem so v razvojni ekipi s študenti poiskali dostopne mehanske in elektronske komponente, nadzorne plošče in module za gradnjo avtomatov. V zadnjem večjem sklopu (Iterative 8

integration triple) so v zaporedjih več poskusov (iteracij) preizkušali delovanje in povezovanje z elektronskimi komponentami in informacijsko-komunikacijskimi tehnologijami. Preden se je razvoj mlekomata in avtomatov za prodajo drugih kmetijskoživilskih izdelkov sploh začel, so morali natančneje opredeliti kompetence članov ekipe, saj so potrebovali znanja iz različnih ved. Slednja so pripomogla k oblikovanju mlekomatov in zgodbi. Pravkar opisan razvoj je avtorjem omogočil razvoj tako imenovanega avtomatiziranega mesta za prodajo mleka in ostalih izdelkov. Še posebej ponosni so na odmerni sistem, s katerim dosegajo relativno natančnost nalivanje mleka +/- 0.5 % (Benedičič in sod., 2015). Menijo, da je bila odločitev za modularno zgradbo pravilna, saj tak pristop omogoča razvoj raznolikih avtomatov glede na želje mlekarjev in kmetov. Kot zanimivost še navedimo, da je uspešna zgodba o razvoju mlekomatov in avtomatov plod dela in komuniciranja pretežno preko sodobnih informacijsko-komunikacijskih tehnologij in ne pogovorov v živo. 3 RAZVOJ DRUGIH AVTOMATOV ZA ŽIVILA Mlekomati so se na trgu pojavili prvi, takoj za njimi pa so prišle na plan tudi ideje o izvedbi avtomatov za prodajo drugih kmetijsko-živilskih izdelkov. Ti avtomati bi lahko omogočili neposredno prodajo prenekaterih živil, s tem pa zmanjšali stroške posrednikov in povečali prihodke kmetovalcev in sirarjev (Benedičič in sod., 2015). Pilotni projekt modifikacije mlekomata v avtomat za prodajo drugih živilskih izdelkov so avtorji članka že poskušali izvesti. Slika 9: Avtomat za prodajo drugih kmetijskih živil (Benedičič in sod., 2015) 9

Kot razlagajo avtorji, so avtomat za prodajo drugih živil razvili potem, ko je bil mlekomat že uspešno sprejet med uporabniki. Avtomati za prodajo drugih svežih kmetijskih in sirarskih produktov imajo dodatno avtomatsko dvižno polico, na katero se potisnejo izdelki, ko jih kupec izbere. Polica se nato skupaj z izdelkom premakne navzdol do okenca, ki ga uporabnik odpre in vzame kupljeni izdelek. Avtomatski prenos izdelka in dvig zatem, je mogoč le v kolikor je uporabnik plačal za izdelek in če je bila transakcija izvedena. Senzorji in dodatna elektronika pa poskrbijo, da sta izbira in transport izbranega izdelka do okenca pravilna in zanesljiva. Ker elektronika omogoča beleženje porabe in dostavo izdelkov, lahko avtomati delujejo po konceptu FIFO (first-in first-out), kar pomeni, da izdelki, ki prvi vstopijo in imajo posledično najkrajši čas do izteka roka uporabe, tudi prvi izstopijo (Benedičič in sod., 2015). Mitja Kavčič iz podjetja Kamit d.o.o. pa pojasnjuje, da obstajajo avtomati za prodajo izdelkov, kakršen je Regiomar ali drugi avtomati, ki so lahko ustrezno hlajeni (Kavčič, 2009). Večina izmed avtomatov, s katerimi smo se srečevali, je žal omejenih z dimenzijami uporabnih prostorov, kar močno omejuje nabor izdelkov, ki se lahko prodajajo. Naš sogovornik dodaja, da je praksa pokazala na težave pri nakupu izdelkov zatikanje, odpiranje embalaže, poškodbe itd. Pri sodobnejših avtomatih, ki jih prodaja Natura, pa pride do plačila izbranega izdelka in se odprejo zgolj vrata tiste omarice v kateri se izdelek nahaja. Ob izpraznitvi predala se LED lučka ugasne, plačilo pa se lahko izvede na več načinov. 10

Slika 10: Več namenski avtomat za prodajo mlečnih in drugih kmetijskih izdelkov (Kadunec, 2016) 3.1 VREDNOTENJE IN PRIMERJAVA MLEKOMATOV Statistika prikazuje, da so bila pretekla leta iz ekonomskega vidika za mlekarje precej klavrna, vendar se situacija izboljšuje (Stele, 2018). Pri kmetih in mlekarjih je prisotna predvsem negotovost glede odkupnih cen mleka in gibanja vrednosti stranskih produktov, med katera spadajo npr. teleta, sirarska skuta, idr. Mlekarje k uporabi mlekomatov in neposredni prodaji mleka spodbuja tudi uvajanje novih dodatkov, kakršen je dodatek za dovoljeno rejo govedi na travinju. Ocenjujejo, da vrednost stroškov pridelave mleka narašča za 2 % na letni ravni, medtem ko raste vrednost produktom le za slab odstotek. Brasca in Lodi (2006) vidita razloge za investicijo v mlekomat tudi v strukturi maloprodajne cene litra mleka v trgovini, ki ni pravična za vse deležnike mlekarske oskrbovalne verige. Avtorja ocenjujeta, da je maloprodajna cena litra mleka na trgovskih policah sestavljena neustrezno, saj jo trgovci oblikujejo z naslednjimi deleži: ¼ cene naj bi bila posledica stroškov pridelave mleka, prav tako naj bi ¼ cene oblikovali stroški predelave mleka, medtem ko kar polovico nastalih stroškov pripisujejo stroškom, ki nastanejo v prodaji. V nadaljevanju predstavljamo ponudbo mlekomatov treh različnih proizvajalcev oz. distributerjev, pri čemer opozarjamo, da se cena končnega mlekomata lahko precej razlikuje glede na modularno zasnovo, dodatno opremo, funkcije in velikost cisterne za mleko. Prav tako velja omeniti, da smo samo od enega ponudnika dobili celovite informacije, medtem ko jih ostala dva hranita za dogovore v živo preko katerih tudi spoznajo realne želje oz. potrebe mlekarjev. Zaradi dogovora o poslovni tajnosti imen podjetij ne navajamo, ampak zanje uporabljamo generična imena. Podjetje X nam je posredovalo zgolj okvirne cene osnovnih mlekomatov, te priredijo glede na število krav molznic, ki jih ima naročnik. Mlekomati so zgrajeni enotno, razlikujejo se zgolj v prostornini cisterne za mleko glede na število krav 11

molznic in posledično dnevno dobavo za neposredno prodajo mleka. Cene osnovnih mlekomatov podjetja X se gibajo med 19.000 in 26.000 EUR. Pri podjetju Y so nam prav tako posredovali ceno za osnovni model mlekomata, ki je pri njih 18.000 EUR, povrnitev investicije pa obljubljajo v manj kot enem letu. Skupaj smo preverili model za izračun investicije in njene povrnitve, v katerem smo upoštevali: investicijo v prodajni avtomat (18.000 EUR), stroške dela po povprečni ceni bruto urne postavke dela v Sloveniji (14,60 EUR), upoštevajoč vse potrebne aktivnosti, ki so po Golčmanovi (2010) transport, čiščenje, menjava cisterne za mleko in urejanje mlekomata za normalno obratovanje, stroške goriva, električne energije in najema prostora, upoštevajoč dnevno prodajo (100 L mleka/dan), prodajno ceno 1 EUR/L mleka in 9,5-odstotni DDV. V podjetju Z so nam podali najbolj celovite informacije, in sicer se prodaja mlekomata pri njih začne z osnovno različico, katere cena je 17.530 EUR v primeru, da gre za mlekomat s prostorom za eno cisterno z mlekom, medtem ko je osnovna cena različice z dvema rezervoarjema 19.790 EUR. Obe verziji mlekomata vključujeta: točilni sistem z avtomatskimi vrati narejen iz INOX-a, vgrajen zvočnik z glasbo, navodili za uporabo in reklamnim sporočilom, vključen napis z nazivom proizvajalca mleka, dve ultravijolični svetilki za razkuževanje tip U.V.A., čitalec predplačniških kartic z LCD prikazovalnikom, protivlomni sistem za kovance, pozivni modul GSM za kontrolo stanja kioska, polavtomatski sistem za čiščenje rezervoarjev, zračno zaveso za odganjanje insektov, nadzorno kartico za Monitoring nadzornih organov in avtomatsko razkuževanje prodajnega prostora. 12

Poleg zgoraj navedenih cen mlekomata smo od podjetja Z dobili tudi informacije o dodatnih priključkih, modulih in cenah le-teh. Podatke prikazujemo v spodnji tabeli, cene so v EUR. Preglednica 1:Dodatna oprema mlekomata DODATNA OPREMA ZA MLEKOMATE CENA REZERVOAR ZA MLEKO IZOLIRAN 150 l 3.833,00 230 l 4.095,00 300 l 4.305,00 LESENA NADSTREŠNICA Model 1-290X250 3.465,00 Model 2-445X250v 5.200,00 Podnožje 800,00 AVTOMAT ZA PRODAJO STEKLENIC NA KOVANCE Dimenzije v191xg87xš70cm 3.740,00 AVTOMAT ZA PRODAJO STEKLENIC NA KOVANCE HLAJEN Z DVIGALOM 5.280,00 AVTOMAT ZA PRODAJO MLEČNIH IZDELKOV SISTEM ZA AVTOMATSKO PRANJE Z VHODOM VROČE VODE Sistem za en rezervoar 4.095,00 Sistem za dva rezervoarja 5.092,00 SISTEM ZA AVTOMATSKO PRANJE Z GRELCEM ZA GRETJE VODE Sistem za en rezervoar 4.725,00 Sistem za dva rezervoarja 5.565,00 SISTEM ZA NATOVOR REZERVOARJA V KOMBI MOTORNI POGON 2.940,00 KOMPLETNA PRIKOLICA ZA PREVOZ REZERVOARJEV Z MOTORNIM VITLOM Sistem za en rezervoar 3.990,00 Sistem za dva rezervoarja 4.410,00 ČRPALKA ZA PRANJE SISTEMA 380,00 ŠOBA ZA PRANJE REZERVOARJEV S HITRIMI PRIKLJUČKI 615,00 ČRPALKA ZA PONJENJE REZERVOARJEV Z CEVMI IN VOŽIČKOM 915,00 VARNOSTNI NADZORNI SISTEM SIRENA Z ALARMNO LUČJO 735,00 13

4 RAZISKAVA PONUDNIKOV PRODAJE V MLEKOMATIH S SWOT ANALIZO 4.1 UGOTOVITVE PRI PONUDNIKIH Vzorec raziskave so predstavljale tri kmetije, ki svoje mleko že neposredno prodajajo s pomočjo mlekomatov in ena kmetija, ki se šele odloča za investicijo v mlekomat. Z njimi smo izvedli polstrukturirane intervjuje in jih v sklopu kvalitativne raziskave povprašali o dosedanjih izkušnjah, prednostih in slabostih ter vzvodih za takšne odločitve. Do kmetij, na katerih smo opravili intervju, smo dostopali preko kmetijske zadruge Domžale. Na kmetijski zadrugi so nam zaupali, katere kmetije v okolici Domžal proizvedeno mleko prodajajo preko lastnih mlekomatov. Povedali so tudi, da imajo v občini Domžale mlekomate za prodajo mleka le tri kmetije, od tega ni nujno, da ima ena kmetija le en mlekomat. Ena od kmetij ima kar tri mlekomate. Lastnike kmetij smo kontaktirali in se dogovorili za termin intervjuja. Intervjuje smo izvedli meseca junija 2016. Spraševalec je imel vodstveno (moderator) nalogo, pri čemer si je pomagal z naslednjim naborom izhodiščnih vprašanj: 1) Kateri je razlogom, da ste se odločili za ponudbo mlečnih in drugih kmetijskih izdelkov na javnih mestih (z avtomati)? 2) Ali ste naleteli na kakšne ovire pri postavitvi aparatov, pridobivanju dovoljenj in doseganju potrebnih standardov za prodajo na javnih mestih (z avtomati)? 3) Kako skrbite za čistočo, higieno, vzdrževanje in ostale dejavnosti, ki morajo biti izvedene v avtomatih na javnih mestih? 4) Ali ste se odločali med več tipi mlekomatov/avtomatov in za katerega ste se odločili? Zakaj? 5) Kako se je spremenila proizvodnja vaših izdelkov, transport in ostale dejavnosti, z vzpostavitvijo mreže mlekomatov oz. avtomatov za prodajo vaših izdelkov na javnih mestih? 6) Ste s prodajo na javnih mestih (z avtomati) zadovoljni in ali menite, da znatno vpliva na večjo skupno prodajo vaših izdelkov? 7) Zakaj bi kupcem priporočali nakupovanje mlečnih in drugih kmetijskih izdelkov na javnih mestih (iz avtomatov)? Na prvo vprašanje so predstavniki vseh treh kmetij, ki mlekomat že uporabljajo, odgovorili enako, in sicer, da je razlog za odločitev o neposredni prodaji mleka v mlekomatih moč 14

iskati skoraj izključno v prenizki odkupni ceni mleka s strani mlekarn. Prav tako vsi trije navajajo, da so imeli velike presežne količine mleka, kar je še dodatno botrovalo odločitvi za postavitev mlekomata. Predstavnik kmetije, ki se še ni odločila za investicijo v mlekomat, pojasnjuje, da je temu tako, ker so ta čas v njihovi okolici preštevilni mlekomati. Večjih težav pri pridobivanju potrebnih dovoljenj za postavitev mlekomata nobeden izmed treh predstavnikov ne navaja dobiti so morali standardna dovoljenja za postavitev od lastnikov parcel, elektrodistributerja, ena izmed kmetij pa se je srečevala z vandalizmom v procesu izgradnje neposredne prodajalne mleka. Predstavnik kmetije, ki mleka v mlekomatih še ne ponuja, se zaveda, katera dovoljenja mora pridobiti in meni, da bi z ozirom na slovenske razmere zagotovo naleteli na ovire. Vsi trije ponudniki imajo mlekomate s samočistilno (avtomatsko) napravo, ob tem pa dnevno očistijo cisterno za mleko in madeže v neposredni bližini mlekomatov, ki jih povzročijo odjemalci. Četrti predstavnik med drugim navaja, da je tudi primanjkljaj delovne sile za vzdrževanje in čiščenje razlog zaradi katerega še nimajo mlekomata. Pri izbiri mlekomata so bili vsi trije predstavniki izbranih kmetij osredotočeni na to, da ni problemov z zmrzovanjem mleka v zimskem času. Vse kmetije so se odločile za izvedbo z enim rezervoarjem, velikosti 50, 150 in 280 litrov. Kmetiji, ki sta se odločili za izvedbo v 150- in 280-litrski različici rezervoarja, pravita, da posode z mlekom skoraj nikoli ne napolnijo do konca, saj povpraševanje ni tako veliko. Na vprašanje o potrebnih prilagoditvah in spremembah zaradi postavitve mlekomata so vsi trije ponudniki odgovorili, da večjih težav ni bilo, za transport mleka imajo rezervirano tovorno vozilo, vsi trije pa dobavo mleka urejajo zvečer, po molži. Zadnji predstavnik kmetije, ki mlekomata še nima pravi, da bi oviro predstavljalo tudi to, ker ta hip še nimajo primernega vozila. Predstavnika dveh izmed intervjuvanih lastnikov kmetij sta odgovorila, da sta s prodajo preko mlekomatov zelo zadovoljna in da bi investicijo ponovila, čeprav se jim bo povrnila šele v dveh oz. štirih letih, razlikovanje glede na izračune prodajalcev so pričakovali in načrtovali vnaprej. Tretji predstavnik kmetije je pojasnil, da s prodajo niso zadovoljni, da leta upada in da se ne bi ponovno odločili za investicijo. Tudi četrti predstavnik kmetije, ki še ne ponuja mleka v mlekomatih, meni, da mlekomate ne čaka svetla prihodnost, zato o spremembi poslovnega modela ne razmišljajo. Slednji je tudi mnenja, da na slabša pričakovanja glede prodaje mleka v mlekomatih vpliva prevelika izbira vsega, tudi surovega mleka na trgovinskih policah, obenem pa precej nižja cena mleka nekaterih proizvajalcev. Vsi ostali trije ponudniki mleka iz mlekomatov pa (potencialne) uporabnike še dodatno stimulirajo za nakup na mlekomatu, kjer je mleko, za katerega lahko trdimo, da je surovo, brezhibno in brez dodatkov. 15

4.1.2 SWOT analiza za potencialne ponudnike SWOT analiza je zelo pogosto uporabljeno poslovno orodje, s katerim se podjetniki oz. podjetja lažje odločajo za investicije v nove projekte (Helms in Nixon, 2010). SWOT analiza omogoča identifikacijo prednosti, slabosti, priložnosti in tveganj, ki jih lahko prinese določena odločitev. Taka odločitev je tudi investicija v nakup mlekomata in posledično neposredna prodaja mleka uporabnikom. Z izsledki iz teoretičnega dela diplomskega dela, polstrukturiranih intervjujev in lastnih sklepov, podajamo bodočim investitorjem naslednje ugotovitve v sklopu SWOT analize. Preglednica 2: SWOT analiza za generičnega ponudnika mleka iz mlekomata PREDNOSTI Edinstvene lastnosti produkta (surovo mleko brez dodatkov), visokokvalitetni produkt, kratka oskrbna veriga, hitra povrnitev investicije in lažji dostop do ključnih kupcev in lažje ohranjanje le-teh. SLABOSTI Predviden upad prodaje zaradi ponudbe na trgovinskih policah, vandalizem, delo z vzdrževanjem, čiščenjem in dodatnim transportom, visoki začetni stroški investicije in potreba po dodatni delovni sili za upravljanje mlekomata. PRILOŽNOSTI Trženje blagovne znamke mleka, dodatni prihodki iz neposredne prodaje, promocija novim potencialnim uporabnikom, nove ciljne skupine oz. nova tržišča in tržne niše in možnost hitrega odziva na preference uporabnikov (npr. zamenjava mleka s senenim mlekom). TVEGANJA Oteženo napovedovanje povpraševanja, sezonska nihanja prodaje, variabilni stroški financiranja in vzdrževanja lahko narastejo, večje število konkurentov v prihodnosti, manjša kupna moč uporabnikov in nižje cene mleka v trgovinah. 16

5 REZULTATI Z RAZPRAVO Z rezultati raziskovalnega dela v diplomskem delu smo zadovoljni, prišli smo do številnih ugotovitev s področij obravnavane teme. Diplomsko delo smo začeli z uvodno predstavitvijo pomena mleka in mlekomatov na Slovenskem. Ugotavljamo, da so mlekomati lahko dobro orodje za neposredno prodajo mleka, vendar s seboj nosijo 'zgodbo', ki jo morajo ustvariti kmetje z blagovno znamko in v naročilu pri proizvajalcu ter distributerju, ki lahko temu ustrezno prilagodi zgradbo mlekomata. Kot lahko vidimo iz razpoložljivega gradiva treh ponudnikov mlekomatov na Slovenskem (ETRA, Kamit d.o.o. in Sloga gozdarskokmetijska družba), ti omogočajo t.i. modularno zasnovo, kar pomeni, da si naročnik izvedbo prilagodi svojim potrebam in željam. Spoznamo lahko še, kako pomembno je vzdrževanje kakovosti mleka v mlekomatu. Zahteva stalni nadzor, čiščenje, vzdrževanje in tudi merilne sonde v napravi, ki spremljajo temperaturo mleka slednja naj ne bi presegla štiri stopinje Celzije. Ker je namenskost mlekomata razmeroma ozka in zakonodaja za vse prodajalce na Slovenskem enaka, v elementih osnovnega mlekomata ni večjih razlik. Potrebne so klasične elektro-mehatronske komponente, razlikujeta se lahko le njihova postavitev in sistem za plačevanje. Raziskava oz. aplikativni del diplomskega dela je postregel z več ugotovitvami s strani že obstoječih prodajalcev mleka na mlekomatih. Rezultati naših intervjujev kažejo, da se v večji meri za mlekomate odločajo zaradi nizke odkupne cene mleka v mlekarnah in spremenjenih preferenc uporabnikov, ki si želijo surovo mleko brez dodatkov. Večjih ovir pri investiciji in postavitvi mlekomata niso imeli, omenjajo le, da se investicija povrne nekoliko kasneje, kot obljubljajo ponudniki mlekomatov na trgu. Mleko iz mlekomata bi priporočali uporabnikom predvsem zato, ker za razliko od tistega v trgovinah ne vsebuje nobenih dodatkov in je preverjene kakovosti. 17

6 ZAKLJUČEK Zaključimo lahko, da smo namen diplomskega dela uspešno zasledovali in nekatere cilje dosegli, nekatere celo presegli, doseganje enega pa je bilo onemogočeno zaradi pomanjkljivih podatkov oz. onemogočenega dostopa do le-teh. Mlekomate smo uspešno predstavili in razvrstili glede na osnovni model in izvedbe z enim ali dvema zalogovnikoma, vsi omenjeni modeli pa so bili namenjeni uporabi na zunanjih lokacijah javnih površin. Ugotovili smo, da na odločitev o investiciji v mlekomat cena le-tega nima velikega vpliva, saj se investicija kmetom relativno hitro povrne (v dveh, največ štirih letih), največji vpliv na odločitev za neposredno prodajo mleka v mlekomatih ima ravno nizka odkupna cena mleka in mlečnih izdelkov v mlekarnah. Spoznali smo, kateri so tisti vzvodi, ki kmete nagovarjajo k nakupu mlekomatov in s katerimi razlogi prepričujejo uporabnike za nakup surovega mleka v neposredni prodaji. Iz našega vzorca raziskave lahko sklenemo tudi, da se potencialni investitorji za mlekomate ne odločajo zaradi vse manjšega povpraševanja po mleku iz mlekomatov, saj imajo kupci na voljo več izbire v trgovinah. Prav tako se za investicijo kmetje ne odločajo zaradi strahu pred velikimi režijskimi stroški, deficita delovne sile in pomanjkljivega voznega parka. Zaključujemo: če bo prihodnost mlekomatov svetla ali temna, je predvsem odvisno od kmeta in ponudnika mlekomatov, ki naj iz neposredne prodaje mleka ali drugih kmetijskih produktov v avtomatih naredijo svojevrstno zgodbo, dobro pozicionirajo tržno znamko in ponudijo visokokakovostne izdelke, da jih bodo potencialni odjemalci lažje in bolje sprejeli. 18

7 VIRI Bajt N., Golc-Teger S., Pirkmajer E. 1998. Mleko in mlečni izdelki. Ljubljana, Zavod RS za šolstvo: 179 str. Bajt N., Golc-Teger S. 2011. Izdelava jogurta, skute in sira. Ljubljana, Založba Kmečki glas: 142 str. Benedičič J., Krek J., Leben V., Velez Vorös G., Beravs T., Potočnik S., Žavbi R. 2015. Development of an automatic marketplace using virtual collaboration. Technical Gazette. 22, 2: 431-441 Brasca M., Lodi R. 2006. Valorizzazione delle aziende agricole mediante la vendita diretta al consumatore di latte crudo.latcru. Programma Regionale della Ricerca in campo agricolo2004-2006 approvato con dgr n. 14531 del 13 ottobre 2003, Progetto n. 878, approvato con dgr 20734 del 16 febbraio 2005. Relazione finale: 254 str. https://docplayer.it/17220801-valorizzazione-delle-aziende-agricole-mediante-lavendita-diretta-al-consumatore-di-latte-crudo-latcru.html (12. dec. 2016) Golčman U. 2010. Mlekomat - nova možnost za prodajo svežega mleka. Diplomsko delo. Maribor, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede: 32 str. Helms M., Nixon J. 2010 Exploring SWOT analysis where are we now?: A review of academic research from the last decade. Journal of Strategy and Management, 3, 3: 215 251 Kapš P. 2004. Mleko za zdravje. Ljubljana, Karantanija: 232 str. Kavčič M. 2009. Kako deluje mlekomat in kje po Sloveniji se nahajajo? Uporabna stran. http://www.blog.uporabnastran.si/2009/09/02/kako-deluje-mlekomat-in-kje-posloveniji-se-nahajajo/ (12. Dec. 2016) Kadunec V. 2016. Kmetija v avtomatu: mlekomati so priljubljeni. https://www.ekodezela.si/vsebina/prehrana/kmetija-v-avtomatu-mlekomati-sopriljubljeni/ (11. nov. 2016) Lejeune J. T., Rajala-Shultz P. J. 2009. Unpasteurized milk: a continued public health threat. Clinical infectious diseases. 48, 1: 93-100 Lesjak Tušek P. 2016. Sveže mleko nenadoma usahnilo. Večer. 77: 21 https://www.pressreader.com/slovenia/vecer-0872/20160402 ( 2. apr. 2019) 19

Naša super hrana. 2017. Zakaj je mleko poplno živilo in koliko na dan ga je ravno prav? https://www.nasasuperhrana.si/clanek/zakaj-je-mleko-popolno-zivilo-in-koliko-na-danga-je-ravno-prav/ (2. apr. 2019) NMC Logatec. 2019. Delovanje NMC mlekomata. http://www.nmc.si/tocilne-naprave/delovanje-nmc-mlekomata.html (2. apr. 2019) Oliver S. P., Boor K. J., Murphy S. C., Murinda S. E. 2009 Food safety hazards associated consumption of raw milk. Foodborne phathogens and disease, 6, 7: 793-806 Pajk-Žontar T., Peterman M. 2011. Mleko iz mlekomata : priljubljeno, a ne brez tveganj : v štirih vzorcih celo listerija. Vip, 25: 7-13. Stele A. 2018. V novembru 2018 odkupljenega za 4,3 % manj kravjega mleka kot v novembru 2017. Statistični urad RS. https://www.stat.si/statweb/news/index/7881 (31. dec. 2018) Šubic P. 2010. Najpodjetniška ideja: Vsak dan spijemo 20 tisoč litrov z mlekomatov. Finance.si. http://www.finance.si/279133 ( 11. nov. 2016) Tomkiewicz-Vouk M. 2012. Homogenizirano mleko počasni ubijalec. Med. Over. Net. https://med.over.net/forum5/viewtopic.php?t=5434360 (12. apr. 2016) Trkman P., Budler M., Groznik A. 2015. A Business Model Approach to Supply Chain Management. Supply Chain Management: an International Journal, 20, 6: 587-602 20

ZAHVALA Zahvaljujem se mentorju prof. dr. Rajku Berniku za pomoč, usmeritev, nasvet in vzpodbudo pri izdelavi diplomskega dela. Zahvaljujem se prof. dr. Alešu Kuharju za končni pregled naloge. Zahvaljujem se očetu Vinkotu, materi Silvi in sestri Špeli Osolin za vso podporo, pomoč in zaupanje v času študija. Zahvaljujem se tudi vsem ostalim, ki ste mi kakorkoli pomagali pri študiju, ter izdelavi diplomskega dela.