PREGLED PONUDBE IZOBRAŢEVANJA ODRASLIH V SLOVENIJI V LETIH 2010/2011 Poročilo in analiza Erika Brenk Januar 2011 Projekt financira Ministrstvo za delo, druţino in socialne zadeve
PREGLED PONUDBE IZOBRAŢEVANJA ODRASLIH V SLOVENIJI V LETIH 2010/2011 Avtorica: Erika Brenk Izdal: Andragoški center Slovenije Naklada: 8 izvodov Financiral: Ministrstvo za delo, druţino in socialne zadeve Ljubljana, januar 2011 ii
Kazalo 1. Uvod... 7 2. Zbiranje in objava podatkov... 7 3. Promocijska in informacijsko-svetovalna dejavnost... 8 4. Analiza zbranih podatkov o izvajalcih izobraţevanja odraslih in izobraţevalnih programih... 10 4.1. Izobraţevalna ponudba za odrasle po regijah in občinah... 11 4.2. Izvajalci izobraţevanja odraslih po vrstah ustanov... 17 4.3. Izobraţevalna ponudba za odrasle po ciljnih skupinah... 18 4.4. I zobraţevalna ponudba po vrsti izobraţevanja in vsebinskih področjih... 19 4.5. Ponudba javno veljavnih izobraţevalnih programov in izobraţevalnih programov brez javne veljavnosti... 25 5. Kratek povzetek zaključnega poročila... 28 6. Načrti za nadaljnje delo na nalogi... 29 7. Priloge... 30 7.1. Priloga 1: Obrazec Podatki o izvajalcu izobraţevanja... 30 7.2. Priloga 2: Obrazec Podatki o programu izobraţevanja... 32 7.3. Priloga 3: Klasifikacija vrst aktivnosti in izidov izobraţevanja in usposabljanja (KLASIUS-SRV)... 35 7.4. Priloga 4: Klasifikacija področij aktivnosti in izidov izobraţevanja in usposabljanja (KLSIUS-P)... 38 3
4
Spletna stran Pregleda ponudbe izobraţevanja odraslih v Sloveniji http://pregled.acs.si 5
6
1. Uvod Pregled ponudbe izobraţevanja odraslih je stalna naloga Andragoškega centra Slovenije, s katero letno spremljamo in evidentiramo izvajalce izobraţevanja odraslih in njihovo izobraţevalno ponudbo na nacionalni ravni, ter jo objavljamo na spletni strani Andragoškega centra Slovenije (http://pregled.acs.si). Namen spremljanja in spletnega objavljanja izobraţevalne ponudbe za odrasle je informirati in osveščati najširšo javnost o moţnostih izobraţevanja in usposabljanja na področju formalnega in neformalnega izobraţevanja ter spodbujati k vseţivljenjskemu učenju. Podatki o izvajalcih izobraţevanja in njihova izobraţevalna ponudba so pomemben vir tudi za strokovno javnost pri informativno-svetovalni in analitično-raziskovalni dejavnosti na področju izobraţevanja odraslih. Objava v Pregledu pa predstavlja za izvajalce izobraţevanja tudi dodatno brezplačno promocijo. V poročilu predstavljamo naloge, ki so bile opravljene za pripravo Pregleda 2010/2011, opravljeno promocijsko, svetovalno in informacijsko dejavnost v okviru naloge, rezultate analize zbranih podatkov o izvajalcih izobraţevanja odraslih in njihovih izobraţevalnih programih ter načrte za nadaljnje delo v naslednjem letu. V poročilu podrobneje predstavljamo rezultate analize podatkov o izvajalcih izobraţevanja odraslih ter izobraţevalnih programih, zbranih in objavljenih v spletnem Pregledu do 31. decembra 2010. Število objav na spletu se bo v naslednjih mesecih še spreminjalo, saj izvajalci redno posodabljajo in dopolnjujejo svoje objave o izobraţevalni ponudbi. Zaključno poročilo je objavljeno na spletni strani Pregleda (http://pregled.acs.si/porocila/), tiskana verzija poročila pa je na voljo tudi v knjiţnici Andragoškega centra Slovenije. Bazo podatkov o izvajalcih izobraţevanja in njihovih izobraţevalnih programih za 2010/2011 smo arhivirali na CD in je na voljo v knjiţnici Andragoškega centra Slovenije. 2. Zbiranje in objava podatkov S prvimi postopki za pripravo Pregleda 2010/2011 smo začeli spomladi. Iz centralnega registra ACS smo izvozili podatkovno bazo izvajalcev izobraţevanja odraslih, ki smo jih evidentirali v preteklih mesecih in bazo izvajalcev izobraţevanja odraslih, ki so v Pregledu objavljali svoje izobraţevalne programe preteklo leto (275 izvajalcev izobraţevanja) ali so sodelovali v TVU 2010. Sredi meseca maja smo preko elektronske pošte povabili k objavi v Pregledu 2010/2011 okoli 500 izvajalcev izobraţevanja odraslih, obvestilo o moţnosti objave v Pregledu pa smo objavili tudi v različnih medijih. Objava v Pregledu je bila za izvajalce izobraţevanja povsem prostovoljna. Pred začetkom zbiranja podatkov smo izvedli manjše posodobitve računalniške aplikacije in jo pripravili za vnos oziroma ponovno potrditev podatkov o izvajalcih izobraţevanja odraslih in njihovih izobraţevalnih programih ter aţurirali šifrante. Zbiranje podatkov je potekalo od 19. maja dalje preko elektronskih obrazcev (http://pregled.acs.si/anai/) ali preko tiskanih obrazcev (obrazec Podatki o izvajalcu izobraţevanja in obrazec 7
Podatki o programu izobraţevanja) 1. Podatke, ki smo jih prejeli za objavo v Pregledu, smo pred končno objavo ponovno preverili in po potrebi dopolnili. Večino podatkov smo prejeli preko spletnih elektronskih obrazcev (95 %). Prve podatke o izobraţevalni ponudbi 2010/2011 smo v spletnem Pregledu objavili junija, sproti pa podatke redno dopolnjujemo in posodabljamo do konca šolskega leta. Bazo podatkov o izvajalcih izobraţevanja in njihovih izobraţevalnih programih smo arhivirali na CD. S Centrom RS za poklicno izobraţevanje (CPI), za katerega na temelju sklenjenega dogovora iz Pregleda periodično zagotavljamo podatke o izobraţevalnih programih za odrasle in njihovih izvajalcih za spletni portal Moja izbira.si (http://www.mojaizbira.si), smo imeli junija skupni sestanek, na katerem smo se dogovorili za postopek izvoza podatkov v njihovo aplikacijo. V aplikaciji za pripravo Pregleda je zunanji izvajalec po naročilu in na račun CPI pripravil modul za izvoz podatkov v portal Moja izbira.si. Decembra smo se sestali s predstavnikom mreţe nevladnih organizacij (NVO) in dogovorili o bodočem večjem sodelovanju društev, zveze društev in zasebnih zavodov pri predstavitvah njihove izobraţevalne ponudbe v Pregledu, saj je bil do sedaj, kljub našemu vsakoletnemu povabilu, njihov odziv dokaj skromen. 3. Promocijska in informacijsko-svetovalna dejavnost Promociji Pregleda smo tudi v letošnjem letu namenili veliko pozornosti, dodatni poudarek promociji pa je bil v času priprave Pregleda za novo šolsko leto ter ob njegovem izidu. Skrbeli smo za medijsko promocijo Pregleda, sodelovali smo s sredstvi javnega obveščanja, jih seznanjali z našimi vsebinami in pripravljali odgovore na novinarska vprašanja. Za različne promocijske namene smo pri predstavitvah ter elektronskih ali tiskanih objavah uporabljali slogan KAM PO ZNANJE?, ki se je dobro uveljavil. Za dodatno promocijo Pregleda smo pripravili informativno zloţenko. Pregled smo promovirali v strokovni in v širši javnosti: - oglasna sporočila (4): Večer 14. 9. 2010; Delo priloga ONA 7. 9. 2010 in priloga Borza dela in znanja 14. 9. 2010; Dnevnik priloga Izobraţevanje za vse 30. 8. 2010; - članki (8): e-novičke angleška izdaja december 2010; Dnevnik priloga Izobraţevanje za vse 30. 8. 2010; Nedelo 22. 8. 2010; e-novičke januar, april-maj in junij; Ţurnal24 januar 2010; Reporter 1. 2. 2010; - promocijske predstavitve (9): predstavitev na študijskem obisku predstavnikom Srbije ter Bosne in Hercegovine na ACS 14. 4. 2010; na strokovnem posvetu pomočnikov ravnateljev v Portoroţu 3. 3. 2010; na okrogli mizi ACS 12. 11. 2010; na dnevih svetovalnih središč september 2010; na letnem posvetu IO v Mariboru 30.11. in 1. 12. 2010 in na razstavnih prostorih 15 let TVU: Drţavni zbor RS, MDDSZ, MK, MŠŠ. Pasica KAM PO ZNANJE? je objavljena na spletni strani Ministrstva za delo, druţino in socialne zadeve, spletni naslov Pregleda pa je objavljen tudi na spletnih straneh Drţavnega izpitnega centra, Ministrstva za šolstvo in šport, Zavoda RS za zaposlovanje, portala Moja izbira.si Centra RS za poklicno izobraţevanje ter spletnih 1 Priloga 6.1. in 6.2. 8
straneh drugih ustanov. Pasica KAM PO ZNANJE? je stalno objavljena na spletni strani Andragoškega centra Slovenije. V okviru naloge smo v letošnjem letu okoli 40 ur namenili svetovalni in informacijski dejavnosti. Preko spletne rubrike Vprašajte nas, elektronske pošte ali telefona smo prejemali številna zastavljena vprašanja posameznikov in strokovnjakov iz različnih ustanov. Vprašanja so se najpogosteje nanašala na moţnosti sofinanciranja izobraţevanja, moţnosti nadaljnjega izobraţevanja in usposabljanja, prekvalifikacije in dokvalifikacije ter ponudbo izobraţevanja različnih izvajalcev izobraţevanja in izobraţevalnih programov. Veliko vprašanj smo prejeli tudi s strani različnih medijev, ki se vse pogosteje obračajo na nas glede podatkov o izobraţevalni ponudbi za odrasle. Pri odgovorih na prejeta vprašanja smo sodelovali s sodelavci iz središča za izobraţevanje in svetovanje. Redno smo dopolnjevali in posodabljali informacije in spletne povezave v spletnih rubrikah Koristne informacije in Zanimive spletne povezave, saj ţelimo, da bi bilo čimveč aktualnih informacij dostopnih na spletni strani. Podatki, zbrani v Pregledu, so bili uporabljeni tudi za aţuriranje in dopolnjevanje podatkovnih baz o izvajalcih izobraţevanja, predvsem s področja neformalnega izobraţevanja, in o izobraţevalnih programih za odrasle. Pregled je pomemben vir podatkov o izvajalcih izobraţevanja ter posameznikih, ki aktivno delujejo na področju izobraţevanja odraslih, tudi za centralni register ACS. Podatki so bili uporabljeni v različne analitične in raziskovalne namene na Andragoškem centru Slovenije in pri zunanjih partnerjih. Baza podatkov o izvajalcih izobraţevanja odraslih, zlasti s področja neformalnega izobraţevanja, ter baza o izobraţevalnih programih za odrasle je bila uporabljena pri različnih statističnih raziskavah Statističnega urada RS ter pri klasificiranju izobraţevalnih programov za odrasle po KLASIUSu (npr. statistični raziskavi ŠOL-NAD, AES). 9
1989/90 1990/91 1991(april) 1991 (december) 1992/93 1993/94 1994/95 1995/96 1996/97 1997/98 1998/99 1999/00 2000/01 2001/02 2002/03 2003/04 2004/05 2005/06 2006/07 2007/08 2008/2009 2009/2010 2010/2011 Število izvajalcev izobraţevanja 4. Analiza zbranih podatkov o izvajalcih izobraţevanja odraslih in izobraţevalnih programih V poročilu predstavljamo rezultate analiziranih podatkov, objavljenih v Pregledu ponudbe izobraţevanja odraslih do 31. decembra 2010. V analizo je zajetih 282 izvajalcev izobraţevanja odraslih ter 4.615 izobraţevalnih programov. Število izvajalcev izobraţevanja in izobraţevalnih programov v Pregledu se bo v naslednjih mesecih še spreminjalo, saj izvajalci preko spletne aplikacije redno posodabljajo in dopolnjujejo objavljene podatke. Izobraţevalno ponudbo v Pregledu je letos prvič objavilo 36 (16,8 %) izvajalcev izobraţevanja, 246 (87,9 %) izvajalcev pa je objavljalo ţe preteklo leto. Ker v Pregledu ne moremo zajeti vseh, ki izvajajo izobraţevanja za odrasle, saj je objava v Pregledu povsem prostovoljna, lahko podatke, ki jih analiziramo in predstavljamo v poročilu, uporabimo zgolj kot oceno ponudbe izobraţevanja odraslih v Sloveniji. Kljub temu menimo, da je zajet velik deleţ izvajalcev izobraţevanja odraslih, ki aktivno delujejo na tem področju, z izjemo avtošol, katerih izobraţevalno dejavnost ne predstavljamo v Pregledu. Analiza podatkov je pokazala, da v letošnjem letu beleţimo rahel porast števila izvajalcev in izobraţevalnih programov, predstavljenih v Pregledu. Ena od posledic zmanjševanja števila izvajalcev in izobraţevalnih programov v preteklih treh letih je upadanje vpisa mladine v srednje šole, ki so izobraţevale tudi odrasle, zato so se številne srednje šole zdruţile v šolske centre. V preteklih letih so prenehale delovati nekatere ljudske univerze, posledice gospodarske krize pa so občutili tudi številni zasebni izvajalci in zasebne šole. Graf 1: Število izvajalcev izobraţevanja odraslih v Pregledu po letih 350 300 250 200 150 133 254 180 189 164 213 172 292 265 220 191 169 186 304 299 323 326 319 304 275 282 100 50 80 84 0 Leto 10
1991 (december) 1992/93 1993/94 1994/95 1995/96 1996/97 1997/98 1998/99 1999/00 2000/01 2001/02 2002/03 2003/04 2004/05 2005/05 2006/07 2007/08 2008/09 2009/2010 2010/2011 Število izobraţevalnih programov Graf 2: Število izobraţevalnih programov za odrasle v Pregledu po letih 7.000 6.000 5.000 4.000 3.000 2.837 2.700 3.000 4.333 4.093 2.942 3.227 3.283 6.242 5.928 6.046 5.321 4.860 5.365 4.615 4.467 4.590 2.000 1.000 1.990 2.526 2.469 0 Leto 4.1. Izobraţevalna ponudba za odrasle po regijah in občinah Razvojna raznolikost slovenskih občin in regij se ţe več desetletij kaţe v nekaterih območjih, v katerih se nahaja večji del prebivalstva, delovnih mest in gospodarskih subjektov, ter obseţnih predelih, ki jih zaznamujejo manjša razvitost, redka poselitev in šibek razvojni potencial. Regije z močnim ekonomskim potencialom so prav tiste regije, kjer je prebivalstvo nadpovprečno izobraţeno in kjer je med zaposlenimi nadpovprečen odstotek zaposlenih z visoko stopnjo izobrazbe. Osrednjeslovenska, Obalno-kraška in Gorenjska so denimo regije, ki imajo z vidika človeškega kapitala najboljše razvojne moţnosti, medtem ko so Pomurska, Spodnjeposavska in Zasavska regija z vidika človeškega kapitala v najslabšem poloţaju. Izobraţenost prebivalstva postaja vse pomembnejši dejavnik razvoja in zagotavljanja konkurenčnih sposobnosti posameznih regionalnih in nacionalnih gospodarstev, za posameznika pa je ustrezna izobrazba in usposobljenost pomemben dejavnik nastopa na trgu dela. Teţišče gospodarskega razvoja prehaja na kvalificirano in visoko izobraţeno delovno silo. Občine bi morale imeti pomembno vlogo pri načrtovanju in uresničevanju politike izobraţevanja odraslih na nacionalni, regionalni in lokalni ravni, izobraţevalna ponudba pa si morala slediti dejanskim potrebam na trgu dela. Analiza v Pregledu zbrane izobraţevalne ponudbe za odrasle po regijah in občinah tudi letos kaţe na velike razlike med slovenskimi regijami in občinami v ponudbi izobraţevanja za odrasle. Največ moţnosti za izobraţevanje odraslih je v Osrednjeslovenski regiji (zlasti v ljubljanski občini), kjer beleţimo kar 37,9 % izvajalcev izobraţevanja in 36,4 % izobraţevalnih programov v celotni izobraţevalni ponudbi. Ta regija izrazito izstopa tako glede števila izvajalcev izobraţevanja odraslih kot glede ponudbe izobraţevalnih programov. Sledijo Jugovzhodna Slovenija (12,8 %), Gorenjska, Podravska in Savinjska regija. Najskromnejšo izobraţevalno 11
Število izobraţevalnih programov Število izvajalcev izobraţevanja ponudbo beleţimo v treh regijah, ki spadajo v razvojno najbolj ogroţene slovenske regije, in sicer Notranjsko kraška, Spodjeposavska in Zasavska regija. Vsaka od teh regij ima le odstotek ali celo manj izobraţevalnih programov glede na celotno izobraţevalno ponudbo (graf 3 in graf 4). Graf 3: Število izvajalcev izobraţevanja v Pregledu po regijah 120 100 107 80 60 40 20 44 38 28 17 12 11 7 7 5 3 3 0 Regija Graf 4: Število izobraţevalnih programov v Pregledu po regijah 1.800 1.690 1.600 1.400 1.200 1.000 800 583 600 515 509 431 400 218 198 176 200 130 81 64 20 0 Regija 12
Tabela 1: Število izvajalcev izobraţevanja v Pregledu po regijah po letih Regija / leto 2010 2009 2008 2007 2006 2005 2004 2003 2002 2001 2000 1999 Osrednjeslovenska 107 109 124 134 140 148 138 137 130 108 91 71 Podravska 44 44 51 48 44 41 33 34 40 33 28 25 Gorenjska 38 39 34 35 40 35 36 31 33 33 27 24 Savinjska 28 26 29 25 26 27 25 27 26 27 20 21 Jugovzhodna 17 14 14 14 13 9 11 15 11 11 9 5 Slovenija Pomurska 12 8 10 10 11 13 10 11 9 9 7 5 Obalno-kraška 11 7 9 14 13 13 13 12 12 11 9 9 Goriška 7 9 13 14 13 12 10 12 10 9 9 9 Koroška 7 7 8 9 9 8 8 8 6 11 8 8 Spodnjeposavska 5 5 4 6 7 7 5 8 7 6 3 3 Notranjsko-kraška 3 4 5 6 7 7 7 5 4 3 5 4 Zasavska 3 3 3 4 3 3 3 4 4 4 4 2 Skupaj 282 275 304 319 326 323 299 304 292 265 220 186 Tabela 2: Število izobraţevalnih programov v regijah po letih Regija / leto 2010 2009 2008 2007 2006 2005 2004 2003 2002 2001 2000 1999 Osrednjeslovenska 1.690 1.678 2.177 2.547 2.622 2.623 2.416 2.139 1.951 1.798 1.740 1.283 Jugovzhodna Slovenija 583 565 517 581 531 486 406 371 356 342 271 161 Gorenjska 515 496 493 560 614 552 516 436 472 425 362 339 Podravska 509 518 644 618 683 593 524 420 448 429 431 335 Savinjska 431 481 480 505 550 540 482 476 405 458 414 399 Goriška 218 165 249 222 232 195 164 211 173 215 236 161 Obalno-kraška 198 175 185 134 220 241 228 205 192 191 160 163 Pomurska 176 166 217 303 221 218 198 200 151 127 141 122 Koroška 130 125 129 233 252 200 183 157 88 130 108 118 Spodnjeposavska 81 65 31 111 113 93 77 73 84 80 66 55 Notranjsko-kraška 64 65 108 135 111 98 92 92 75 72 112 105 Zasavska 20 91 91 97 93 89 79 80 72 66 52 42 Skupaj 4.615 4.590 5.321 6.046 6.242 5.928 5.365 4.860 4.467 4.333 4.093 3.283 13
Tabela 3: Število odraslih prebivalcev na izvajalca izobraţevanja po regijah Regija Število prebivalcev, starih nad 15 let Število izvajalcev izobraţevanja Število prebivalca na izvajalca izobraţevanja Osrednjeslovenska 453.375 107 4.237 Gorenjska 172.418 38 4.537 Podravska 280.924 44 6.385 Jugovzhodna Slovenija 121.127 17 7.125 Savinjska 222.432 28 7.944 Pomurska 103.606 12 8.634 Obalno-kraška 96.909 11 8.810 Koroška 62.402 7 8.915 Spodnjeposavska 60.514 5 12.103 Zasavska 38.783 3 12.928 Goriška 102.793 7 14.685 Notranjsko-kraška 44.937 3 14.979 Slovenija 1.760.220 282 6.242 Regionalno dostopnost izobraţevanja smo analizirali glede na povprečno število odraslih, delovno sposobnih prebivalcev 2 na izvajalca izobraţevanja in na izobraţevalni program. V Sloveniji pride povprečno 6.242 odraslih, prebivalcev na enega izvajalca izobraţevanja odraslih. Tega povprečja ne preseţeta samo dve najrazvitejši regiji, regiji z najbogatejšo izobraţevalno ponudbo, in sicer Osrednjeslovenska in Gorenjska regija. Najslabša dostopnost izobraţevanja je v Spodnjeposavski, Zasavski, Goriški in Notranjsko-kraški regiji, kjer število odraslih prebivalcev krepko presega drţavno povprečje (tabela 3). Tabela 4: Število odraslih prebivalcev na izobraţevalni program po regijah Regija Število prebivalcev, starih nad 15 let Število izobraţevalnih programov 2010 Število prebivalcev na izobraţevalni program Jugovzhodna Slovenija 121.127 583 208 Osrednjeslovenska 453.375 1.690 268 Gorenjska 172.418 515 335 Goriška 102.793 218 472 Koroška 62.402 130 480 Obalno-kraška 96.909 198 489 Savinjska 222.432 431 516 Podravska 280.924 509 552 Pomurska 103.606 176 589 Notranjsko-kraška 44.937 64 702 Spodnjeposavska 60.514 81 747 Zasavska 38.783 20 1.939 Slovenija 1.760.220 4.615 381 2 Vir: SURS, Prebivalstvo po starostnih skupinah, statistične regije, Slovenija, polletno, po stanju na 1. 7. 2010 14
Glede na število izobraţevalnih programov je v Sloveniji v povprečju 381 odraslih prebivalcev na en izobraţevalni program. Analiza izobraţevalne ponudbe po regijah je pokazala, da je dostopnost izobraţevanja najboljša v Jugovzhodni Sloveniji, poleg Osrednjeslovenske in Gorenjske regije. V ostalih regijah je izobraţevalna ponudba manj ugodna glede na število odraslih prebivalcev v regiji. Najslabša dostopnost izobraţevanja je v Zasavski regiji, ki v letošnjem letu kar petkrat preseţe drţavno povprečje (tabela 4). Poleg regionalnih razlik opaţamo velike razlike v obsegu ponudbe izobraţevanja odraslih tudi med posameznimi slovenskimi občinami. Čeprav razvojni programi občin poudarjajo, da bo razvoj občin temeljil na znanju njenih prebivalcev, ugotavljamo, da mnoge občine ne ustvarjajo dovolj dobrih pogojev za izobraţevanje odraslih, ki je pomembno za razvoj občine in za kvaliteto ţivljenja njenih prebivalcev. V letošnji izobraţevalni ponudbi beleţimo izvajalce izobraţevanja iz 55 občin 3. Med temi občinami izrazito izstopa ljubljanska občina, kjer je izobraţevalna ponudba za odrasle največja. Z veliko manjšo izobraţevalno ponudbo ji sledijo druge, večje slovenske občine - mariborska, novomeška, kranjski in črnomeljska občina. Ugotavljamo pa, da je v nekaterih večjih slovenskih občinah, kot sta Postojna in Nova Gorica letos razmeroma skromna izobraţevalna ponudba za odrasle (tabela 5 in tabela 6). Tabela 5: Število izvajalcev izobraţevanja odraslih po slovenskih občinah Občine Število izvajalcev v občini Ljubljana 95 Maribor 33 Celje, Kranj po 16 Novo mesto 13 Murska Sobota, Škofja Loka po 7 Jesenice, Ptuj, Velenje po 5 Ravne na Koroškem, Koper po 4 Breţice, Izola, Postojna, Radovljica, Šentjur po 3 Ajdovščina, Bled, Domţale, Idrija,Ig, Kamnik, Kočevje, po 2 Krško, Litija, Logatec, Naklo, Nova Gorica, Piran, Rogaška Slatina, Seţana, Slovenj Gradec, Slovenska Bistrica, Trbovlje, Trţič Črnomelj, Gornja Radgona, Laško, Lenart, Lendava, po 1 Ljutomer, Lukovica, Moravske Toplice, Muta, Ormoţ, Radenci, Ruše, Selnica ob Dravi, Slovenske Konjice, Šempeter - Vrtojba, Šenčur, Trebnje, Velike Lašče, Zagorje ob Savi 3 Vir SURS: V Sloveniji je registriranih 210 občin. 15
Tabela 6: Regije in pripadajoče občine z izvajalci izobraţevanja odraslih in izobraţevalnimi programi Regija/občina Število izvajalcev Število programov Osrednjeslovenska regija 107 1.690 Domţale 2 32 Ig 2 16 Kamnik 2 10 Litija 2 34 Ljubljana 95 1.510 Logatec 2 81 Lukovica 1 1 Velike Lašče 1 6 Podravska regija 44 509 Lenart 1 31 Maribor 33 353 Ormoţ 1 38 Ptuj 5 44 Ruše 1 1 Selnica ob Dravi 1 4 Slovenska Bistrica 2 38 Gorenjska regija 38 515 Bled 2 12 Jesenice 5 61 Kranj 16 256 Naklo 2 23 Radovljica 3 37 Šenčur 1 13 Škofja Loka 7 85 Trţič 2 28 Savinjska regija 28 431 Celje 16 160 Laško 1 4 Rogaška Slatina 2 3 Slovenske Konjice 1 53 Šentjur 3 47 Velenje 5 164 Jugovzhodna Slovenija 17 583 Črnomelj 1 244 Kočevje 2 37 Novo mesto 13 284 Trebnje 1 18 Pomurska regija 12 176 Gornja Radgona 1 21 Lendava 1 50 Ljutomer 1 3 Moravske Toplice 1 3 Murska Sobota 7 96 Radenci 1 3 Obalno-kraška regija 11 198 Izola 3 11 Koper 4 116 Piran 2 19 16
Seţana 2 52 Goriška regija 7 218 Ajdovščina 2 74 Idrija 2 44 Nova Gorica 2 34 Šempeter - Vrtojba 1 66 Koroška regija 7 130 Muta 1 4 Ravne na Koroškem 4 67 Slovenj Gradec 2 59 Spodnjeposavska regija 5 81 Breţice 3 33 Krško 2 48 Notranjsko-kraška regija 3 64 Postojna 3 64 Zasavska regija 3 20 Trbovlje 2 15 Zagorje ob Savi 1 5 4.2. Izvajalci izobraţevanja odraslih po vrstah ustanov Glede na vrsto ustanove smo pri analizi izvajalce izobraţevanja razporedili v 19 različnih vrst ustanov 4 (tabela 7). Izobraţevanje odraslih poteka v raznovrstnih ustanovah, ne izključno v izobraţevalnih. Izobraţevanje odraslih, kot svojo dodatno dejavnost, izvajajo tudi ustanove, na primer društva in zveze društev, muzeji, galerije, knjiţnice, skladi, inštituti in druge ustanove. Velik del izobraţevanja odraslih poteka tudi v okviru avto šol, vendar njihovo izobraţevalno ponudbo ne predstavljamo v Pregled. Med izvajalci izobraţevanja odraslih prevladujejo zasebne organizacije in zasebne šole za izobraţevanje odraslih z najbogatejšo izobraţevalno ponudbo za odrasle. Sledijo srednje šole skupaj z enotami za odrasle pri srednjih šolah ter ljudske univerze. Pestra je izbira višjih strokovnih šol, številne med njimi delujejo v okviru šolskih centrov, višješolske izobraţevalne programe pa izvajajo tudi nekatere ljudske univerze in zasebne organizacije in zasebne šole. Velik del zlasti neformalnega izobraţevanja za odrasle poteka v okviru nevladnih organizacij, to je društev, zveze društev in zasebnih neprofitnih zavodov, ter v splošnih knjiţnicah, muzejih, galerijah, inštitutih in drugih ustanovah, ţal pa ugotavljamo, da se tovrstne ustanove ne odzovejo vedno na naša vabila za predstavitev njihove izobraţevalne ponudbe v Pregledu. Bogato ponudbo izobraţevalnih programov za starejše ponujajo univerze za tretje ţivljenjsko obdobje. Te povečini delujejo v okviru društev in zveze društev, splošnih knjiţnic ali ljudskih univerz. Velik del izobraţevalne ponudbe za starejše, ki jo izvajajo univerze za tretje ţivljenjsko obdobje, je predstavljen v Pregledu, ţal pa se letos nekaj univerz ni odzvalo našemu povabilu. Velik del izobraţevanja odraslih poteka tudi v samostojnih izobraţevalnih centrih in sluţbah za izobraţevanje v podjetjih. Gre predvsem za interne oblike izobraţevanja zaposlenih v podjetjih, zato te izobraţevalne programe številna podjetja ne predstavijo v Pregledu. 4 zasebne izobraţevalne ustanove in zasebne šole, srednje šole, enote za izobraţevanje odraslih pri srednjih šolah, višje strokovne šole, visoke strokovne šole, fakultete in umetniške akademije, ljudske univerze, društva in zveze društev, sluţbe za izobraţevanje v podjetjih in samostojni izobraţevalni centri v podjetjih, muzeji, galerije, javni zavodi, zasebni zavodi, splošne knjiţnice, inštituti, skladi, univerze za tretje ţivljenjsko obdobje, razvojne agencije 17
Tabela 7: Izvajalci izobraţevanja in izobraţevalni programi po vrsti ustanove Vrsta ustanove Število izvajalcev izobraţevanja Število izobraţevalnih programov Zasebna organizacija, zasebna šola 82 1.658 Srednja šola 59 352 Ljudska univerza 31 1.432 Višja strokovna šola 29 74 Enota za odrasle pri srednji šoli 15 332 Zasebni zavod 11 62 Univerza za tretje ţivljenjsko obdobje 9 171 Javni zavod 8 130 Društvo, zveza društev 7 21 Samostojni izobraţevalni center v podjetju 7 155 Inštitut 5 131 Visoka strokovna šola 4 10 Fakulteta, umetniška akademija 3 27 Muzej, galerija 3 10 Sluţba za izobraţevanje v podjetju 3 34 Knjiţnica-splošna 2 5 Zbornica, zdruţenje 2 2 Razvojna agencija 1 3 Sklad 1 6 4.3. Izobraţevalna ponudba za odrasle po ciljnih skupinah Pri posameznem izobraţevalnem programu so izvajalci izobraţevanja navajali tudi podatek, kateri(m) ciljni(m) skupini(am) je izobraţevalni program namenjen. V šifrantu so lahko izbirali med 9. različnimi ciljnimi skupinami (vsi odrasli, starejši odrasli, upokojenci, brezposelni, podjetniki, strokovnjaki (pedagogi, andragogi, vodilni, vodstveni ), starši, osebe s posebnimi potrebami), pod opcijo drugo pa so lahko izvajalci sami navedli ciljne skupine. Izvajalci izobraţevanja so najpogosteje opredelitev, da je izobraţevalni program namenjen vsem odraslim. Ta ciljna skupina je navedena kar pri 70 % izobraţevalnih programov. Velik del izobraţevalne ponudbe je namenjen starejšim odraslim in upokojencem (skupaj 34 %). Sledi izobraţevalna ponudba za podjetnike (20 %) ter brezposelne (19 %), nekoliko manj izobraţevalnih programov je namenjenih staršem otrok (10 %), strokovnjakom (pedagogom, andragogi, vodilni, vodstveni in drugim strokovnjakom) (8,4 %) ter osebam s posebnimi potrebami (6 %). Izvajalci izobraţevanja so navajali tudi druge ciljne skupine, najpogosteje zaposleni (v različnih dejavnostih), Romi, tujci in študenti. 18
4.4. Izobraţevalna ponudba po vrsti izobraţevanja in vsebinskih področjih Razvrstitev izobraţevalnih programov po Klasifikaciji vrst aktivnosti in izidov izobraţevanja in usposabljanja (KLASIUS-SRV) 5 je pokazala, da je večji del izobraţevalne ponudbe namenjen neformalnemu izobraţevanju za splošne potrebe in prosti čas ter usposabljanju in spopolnjevanju za potrebe dela. Precej manj izobraţevalnih programov v letošnji izobraţevalni ponudbi je namenjenih pridobitvi formalne izobrazbe in pripravam na preverjanje in potrjevanje nacionalnih poklicnih kvalifikacij (tabela 8). Tabela 8: Število izobraţevalnih programov in izvajalcev izobraţevanja po vrsti izobraţevanja Vrsta izobraţevanja Število izobraţevalnih programov Število izvajalcev Neformalno izobraţevanje 3.662 181 Formalno izobraţevanje 834 54 Priprave na preverjanje in potrjevanje 119 47 nacionalnih poklicnih kvalifikacij (NPK) Skupaj 4.615 282 Razvrstitev izobraţevalnih programov po širših in oţjih vsebinskih področjih Klasifikacije področij aktivnosti in izidov izobraţevanja in usposabljanja (KLASIUS-P) 6 je pokazala, da največji del izobraţevalne ponudbe za odrasle predstavljajo izobraţevalni programi učenja tujih jezikov, predvsem angleškega, nemškega in italijanskega jezika. Te izobraţevalne programe uvrščamo v klasifikaciji v vsebinsko področje Umetnost in humanistika (30,5 %). Veliko manjša je izobraţevalna ponudba vsebin s področja poslovnih in upravnih ved ter poslovodenja in upravljanja, ki jih uvrščamo v vsebinsko področje Poslovne in upravne vede, vsebin s področja temeljnih komunikacijskih spretnosti ter osebnostnega razvoja, ki jo uvrščamo v širše področje Osebnostni razvoj, in ponudba vsebin s področja Računalništva, zlasti uporabnega računalništva, uporabe interneta in računalniških omreţij ter uporabe računalniških urejevalnikov besedil. Sledijo vsebinska področja Tehnika, Umetnost, Izobraževalne vede in izobraževanje učiteljev, Osebne storitve ter Transportne storitve. Ponudba ostalih izobraţevalnih vsebin je tudi letos skromnejša (tabela 9 in tabela 10). Tabela 9: Število izobraţevalnih programov po širših vsebinskih področjih KLASIUS-P Širše vsebinsko področje Število programov humanistika (tuji jeziki, slovenščina, religija...) 1.405 poslovne in upravne vede 574 računalništvo 526 osebnostni razvoj (komunikacija, iskanje zaposlitve, 511 zdravje...) tehnika (strojništvo, elektrotehnika, motorna vozila...) 254 umetnost 250 5 Priloga 6.3.: Klasifikacija vrst aktivnosti in izidov izobraţevanja in usposabljanja (KLASIUS-SRV) 6 Priloga 6.4.: Klasifikacija področij aktivnosti in izidov izobraţevanja in usposabljanja (KLASIUS-P) 19
izobraţevalne vede in izobraţevanje učiteljev 169 osebne storitve (gostinstvo, šport, turizem, frizerstvo...) 161 transportne storitve 107 zdravstvo 97 splošne izobraţevalne aktivnosti 84 proizvodne tehnologije (ţivilska, tekstilna, lesarska...) 82 kmetijstvo, gozdarstvo, ribištvo 75 opismenjevanje (branje, pisanje, računanje) 67 arhitektura, urbanizem in gradbeništvo 61 druţbene vede (psihologija, sociologija, ekonomija...) 59 varstvo okolja 42 socialno delo 33 varovanje 32 novinarstvo in obveščanje 11 veterinarstvo 6 fizikalne in kemijske vede 3 matematika in statistika 3 pravne vede 2 naravoslovje 1 Tabela 10: Število izobraţevalnih programov po širših in oţjih vsebinskih področjih KLASIUS-P Širše in oţje vsebinsko področje Število programov HUMANISTIKA (tuji jeziki, slovenščina, religija...) 1.405 Angleški jezik 455 Nemški jezik 349 Italijanski jezik 167 Drugi tuji jeziki 154 Francoski jezik 131 Slovenski jezik kot tuj jezik 84 Tuji jeziki 31 Slovenski jezik 9 Zgodovina 7 Humanistika 6 Slovenski jezik s knjiţevnostjo 4 Kreativno pisanje 3 Arheologija 1 Jezikoslovje, primerjalno jezikoslovje 1 Prevajalstvo in tolmačenje 1 Religija, verstva 1 Zgodovina in arheologija 1 POSLOVNE IN UPRAVNE VEDE 574 Poslovne in upravne vede 147 Poslovodenje in upravljanje 88 Upravljanje kadrov (kadrovski management) 54 Prodaja (trgovina) na debelo in drobno 52 Tajniško in administrativno delo 40 Knjigovodstvo in računovodstvo 32 Kakovost dela 28 Organiziranje dela 28 Poslovodenje 21 Strojepisje in stenografija 14 Računovodstvo, knjigovodstvo in davkarstvo 13 20
Marketing 12 Prodajne demonstracijske tehnike, prodaja po telefonu 12 Skladiščenje 5 Davkarstvo 4 Marketing in oglaševanje (podrobneje neopredeljeno) 4 Upravljanje 4 Delo s strankami (recepcionerji, telefonisti ) 3 Delovno ţivljenje 3 Finančništvo 2 Odnosi z javnostmi 2 Prodaja nepremičnin 2 Finančništvo, bančništvo, zavarovalništvo 1 Oglaševanje 1 Raziskave trga 1 Uvajanje v delo 1 RAČUNALNIŠTVO 526 Uporabno računalništvo 104 Uporaba računalniških preglednic 76 Uporaba Interneta in računalniških omreţij 70 Splošna uporaba računalnikov 68 Uporaba računalniških urejevalnikov besedila 63 Uporaba programov za obdelavo slik in grafike 40 Uporaba računalniških baz podatkov 29 Računalništvo in informatika 27 Uporaba programov za predstavljanje podatkov in informacij 27 Operacijski sistemi 12 Računalniške vede 3 Računalniško programiranje in programski jeziki 3 Sistemska analiza in načrtovanje sistemov 2 Uporaba programov za namizno zaloţništvo 2 OSEBNOSTNI RAZVOJ (komunikacija, zaposlitev, zdravje...) 511 Temeljne komunikacijske spretnosti in znanje 161 Osebnostni razvoj 119 Medosebni in socialni odnosi 46 Z zdravjem povezano znanje in spretnosti 44 Razvoj kariere, iskanje zaposlitve, večja zaposljivost 36 Samozavedanje in izboljšanje samega sebe, osebna organiziranost, časovna urejenost 36 Znanje in spretnosti s področja drţavljanskih pravic in obveznosti 25 Prostočasne in rekreativne dejavnosti 24 Druţinsko ţivljenje, starševstvo 20 TEHNIKA (strojništvo, elektrotehnika, motorna vozila...) 254 Strojništvo in obdelava kovin 73 Varilstvo 36 Tehnika 28 Strojništvo 22 Izdelovanje, vzdrţevanje in popravila motornih vozil 20 Projektiranje, izdelava in servisiranje računalnikov 15 Elektrotehnika 14 Elektroenergetika 12 Elektrotehnika in energetika 6 Avtomatizacija 5 Elektronika 5 21
Elektronika in avtomatizacija 3 Metalurgija 3 Ţelezarstvo, jeklarstvo, livarstvo 3 Motorna vozila, ladje in letala (drugo) 2 Alternativni energetski viri (sonce, veter ) 1 Izdelovanje, vzdrţevanje in popravila kmetijske mehanizacije 1 Kemijska tehnologija 1 Kemijska tehnologija in procesno inţenirstvo 1 Laboratorijska tehnologija 1 Robotika 1 Telekomunikacije 1 UMETNOST 250 Tkanje, pletenje, šiviljstvo, krojaštvo 34 Slikarstvo 28 Lončarstvo, keramika, oblikovanje stekla, porcelana 27 Oblikovanje 25 Fotografija, film, televizija, video 18 Glasba, ples, dramska umetnost 18 Umetnostna zgodovina 14 Aranţerstvo 11 Umetna obrt 11 Avdiovizualne tehnike in (multi)medijska proizvodnja 9 Ples, koreografija 9 Umetnostna zgodovina, slikarstvo, kiparstvo 8 Glasba, kompozicija, dirigiranje 5 Grafika 5 Tiskarstvo, knjigoveštvo, zaloţništvo 4 Floristika (aranţiranje cvetja) 3 Kiparstvo 3 Multimediji 3 Oblikovanje tekstilij in oblačil (modno oblikovanje) 3 Restavratorstvo 3 Dramaturgija 2 Kamnoseštvo 2 Umetniška beseda in igra 2 Kostumografija 1 Scenografija 1 Zgodovina in teorija glasbe, muzikologija 1 IZOBRAŢEVALNE VEDE IN IZOBRAŢEVANJE UČITELJEV 169 Izobraţevalne vede in izobraţevanje učiteljev 44 Izobraţevanje vzgojiteljev predšolskih otrok 37 Izobraţevanje učiteljev za primarno (bazično izobraţevanju) 31 Izobraţevanje učiteljev za izobraţevanje odraslih 18 Andragogika 10 Izobraţevalne vede 8 Izobraţevanje inštruktorjev in trenerjev 8 Izobraţevanje učiteljev za otroke s posebnimi potrebami 5 Izobraţevanje učiteljev tujih jezikov 2 Pedagogika 2 Didaktike 1 Izobraţevanje učiteljev naravoslovno-matematičnih predmetov 1 Izobraţevanje učiteljev za poučevanje poklicnih in praktičnih predmetov 1 Izobraţevanje učiteljev za temeljno opismenjevanje odraslih 1 22
OSEBNE STORITVE (gostinstvo, šport, turizem, frizerstvo...) 161 Hotelirstvo in gostinstvo 61 Kozmetika, kozmetična masaţa, lepotičenje 16 Gostinstvo 17 Potovanja, turizem, prosti čas 11 Ljubiteljsko ukvarjanje s športom (trening) 10 Storitve za gospodinjstva 10 Manikura in pedikura 7 Frizerstvo in kozmetika 5 Šport 5 Potovalne storitve (agencijske, prevozne ipd.) 3 Turistični animatorji 3 Čiščenje in pospravljanje stanovanj in hiš 2 Dimnikarstvo 2 Hišniška dela 2 Turistični vodiči 2 Barmanstvo 1 Catering 1 Hotelirstvo 1 Streţba 1 Športni trening 1 TRANSPORTNE STORITVE 107 Upravljanje viličarjev, dvigal, ţerjavov 48 Transportne (prevozne) storitve 28 Cestni promet 24 Pomorski in rečni promet 7 ZDRAVSTVO 97 Zdravstvena nega 31 Fizioterapija in medicinska masaţa 24 Dietetika in zdrava prehrana 18 Zdravstvo 8 Zdravstvena laboratorijska tehnologija 4 Farmacija in lekarništvo 3 Zdravstvena tehnologija 3 Medicina 1 Medicina 1 Radiestezija, bioenergija, akupuntura, homeopatija, kiropraktika in druga alternativna zdravilstva 1 Terapija in rehabilitacija 1 Zdravstvena nega otrok in mladostnikov 1 Zobozdravstvo 1 SPLOŠNE IZOBRAŢEVALNE AKTIVNOSTI 84 Splošne izobraţevalne aktivnosti 30 Osnovnošolsko izobraţevanje 23 Gimnazijsko izobraţevanje 21 Gimnazijsko izobraţevanje 10 PROIZVODNE TEHNOLOGIJE (ţivilska, tekstilna, lesarska...) 82 Lesarstvo 22 Ţivilska tehnologija 22 Kuharstvo 11 Pekarstvo in slaščičarstvo 12 Konfekcijska tehnologija 5 Mesarstvo 3 23
Rudarstvo in drugo pridobivanje rudnin 2 Gumarstvo 1 Rudarstvo 1 Steklarstvo in porcelanarstvo 1 Tekstilna tehnologija (izdelava tekstila, predelava volne, predenje, tkanje) 1 Tekstilna, konfekcijska, čevljarska in usnjarska tehnologija 1 KMETIJSTVO, GOZDARSTVO, RIBIŠTVO 75 Poljedelstvo in ţivinoreja 22 Hortikultura 21 Cvetličarstvo 9 Vrtnarstvo 8 Kmetijstvo, gozdarstvo, ribištvo 7 Gozdarstvo 4 Sadjarstvo 2 Gozdarstvo in lov 1 Zelenjadarstvo 1 OPISMENJEVANJE (branje, pisanje, računanje) 67 Funkcionalno opismenjevanje 57 Opismenjevanje 5 Splošno opismenjevanje s področja branja, pisanja, računanja ipd. (Število:5) 5 ARHITEKTURA, URBANIZEM IN GRADBENIŠTVO 61 Zaključna dela v gradbeništvu 24 Gradbeništvo 18 Operativna gradnja 8 Materiali in konstrukcije 6 Arhitektura 2 Arhitektura in urbanizem 1 Geodezija in kartografija 1 Prometne gradnje 1 DRUŢBENE VEDE (psihologija, sociologija, ekonomija...) 59 Ekonomija 33 Etnologija 6 Človekove pravice 5 Druţbene vede 5 Socialna in humana geografija 3 Kulturologija 2 Psihologija 2 Drţavljanska vzgoja 1 Mednarodni odnosi 1 Politologija, odnosi posameznik-druţba-drţava 1 VARSTVO OKOLJA 42 Varstvo okolja 18 Nadzor nad onesnaţevanjem okolja 13 Naravno okolje in divje ţivali 6 Zaščita vode 2 Komunalne sanitarne storitve 1 Zaščita na področju industrijskih odpadkov in odplak 1 Zbiranje in predelava odpadkov 1 SOCIALNO DELO 33 Socialno delo 10 Socialno delo in svetovanje 10 24
Socialno delo in svetovanje 7 Druţinsko in zakonsko svetovanje 3 Svetovanje s področja zlorabe tobaka, alkohola, drog 2 Svetovanje s področja fizičnih zlorab in nasilja 1 VAROVANJE 32 Varstvo pri delu 10 Varovanje oseb in premoţenja 8 Varno delo in varovanje zdravja 10 Poklicno zdravje in industrijska higiena 2 Ergonomija (zdravje in varnost na delovnem mestu) 1 Gasilstvo in potapljaštvo 1 NOVINARSTVO IN OBVEŠČANJE 11 Knjiţničarstvo 6 Novinarstvo in poročevalstvo 3 Arhivistika 1 Dokumentalistika 1 VETERINARSTVO 6 Veterinarstvo 6 FIZIKALNE IN KEMIJSKE VEDE 3 Kemija 3 MATEMATIKA IN STATISTIKA 3 Matematika 3 PRAVNE VEDE 2 Pravo 2 NARAVOSLOVJE 1 Naravoslovje, matematika in računalništvo 1 4.5. Ponudba javno veljavnih izobraţevalnih programov in izobraţevalnih programov brez javne veljavnosti Večji del izobraţevalne ponudbe za odrasle predstavljajo izobraţevalni programi, ki niso javno veljavni (3.139 ali 68 %). V letošnjem letu bo izobraţevalne programe brez javne veljavnosti izvajalo predvidoma 164 izvajalcev, največ zasebne izobraţevalne ustanove (28 %) in ljudske univerze (21 %) (tabela 11). Večina teh izobraţevalnih programov je namenjenih neformalnemu izobraţevanju odraslih (96 %), manjši deleţ pa pripravam na preverjanje in potrjevanje nacionalnih poklicnih kvalifikacij (4 %) (tabela 12). Trajanje izobraţevalnih programov brez javne veljavnosti je različno, običajno trajajo od nekaj ur pa tudi več kot sto ur na leto. Izobraţevalne programe izvajajo v obliki tečajev, seminarjev, predavanj, študijskih kroţkov, srečanj, ekskurzij itd. Namenjeni so različnim ciljnim skupinam, tako tistim, ki se usposabljajo za potrebe opravljanja poklicnega dela, kot tistim, ki si ţelijo nadgraditi svoje znanje na različnih področjih ali aktivno preţiveti svoj prosti čas. Javno veljavne izobraţevalne programe (1.476 ali 32 %) bo v letošnjem letu izvajalo predvidoma 168 izvajalcev izobraţevanja odraslih. Ti izobraţevalni programi omogočajo pridobitev javno veljavne stopnje izobrazbe ali poklicne kvalifikacije in s tem javno veljavne listine. Največjo ponudbo javno veljavnih izobraţevalnih programov imajo ljudske univerze (10 %), zasebne organizacije in zasebne šole (8 %), srednje šole, ki izobraţujejo odrasle 25
(7 %) ter enote za odrasle pri srednjih šolah (4,3 %) (tabela 11). Nekaj več kot polovica javnoveljavnih izobraţevalnih programov je namenjena dvigu formalne izobrazbe odraslih, 44 % pa neformalnemu izobraţevanju odraslih, zlasti učenju tujih jezikov, računalniškemu opismenjevanju in dvigovanju funkcionalne pismenosti (tabela 12). Graf 5: Javna veljavnost izobraţevalnih programov Javnoveljavni izobraţevalni programi; 1.476; 32% Izobraţevalni programi brez javne veljave; 3.139; 68% 26
Tabela 11: Javna veljavnost izobraţevalnih programov po vrsti ustanove Javna veljavnost / vrsta ustanove Število izobraţevalnih programov Javnoveljavni izobraţevalni programi 1.476 Ljudska univerza 456 Zasebna organizacija, zasebna šola 364 Srednja šola 303 Enota za odrasle pri srednji šoli 196 Višja strokovna šola 66 Javni zavod 54 Samostojni izobraţevalni center v podjetju 11 Visoka strokovna šola 10 Fakulteta, umetniška akademija 6 Zasebni zavod 6 Razvojna agencija 3 Zbornica, zdruţenje 1 Izobraţevalni programi brez javne veljave 3.139 Zasebna organizacija, zasebna šola 1.293 Ljudska univerza 978 Univerza za tretje ţivljenjsko obdobje 171 Samostojni izobraţevalni center v podjetju 144 Enota za odrasle pri srednji šoli 136 Inštitut 129 Javni zavod 76 Zavod 56 Srednja šola 49 Sluţba za izobraţevanje v podjetju 34 Društvo, zveza društev 21 Fakulteta, umetniška akademija 21 Muzej, galerija 10 Višja strokovna šola 8 Sklad 6 Knjiţnica-splošna 5 Posebni izobraţevalni center 1 Zbornica, zdruţenje 1 Tabela 12: Javna veljavnost izobraţevalnih programov po vrsti izobraţevanja Javna veljavnost / vrsta izobraţevanja Število izobraţevalnih programov Izobraţevalni programi brez javne veljavnosti 3.139 Neformalno izobraţevanje 3.020 Priprave na preverjanje in potrjevanje nacionalnih 119 poklicnih kvalifikacij (NPK) Javnoveljavni izobraţevalni programi 1.476 Neformalno izobraţevanje 643 Srednje tehniško in drugo strokovno ter splošno 392 izobraţevanje Srednje poklicno izobraţevanje 255 Visokošolsko izobraţevanje prve stopnje 131 Osnovnošolsko izobraţevanje 23 Niţje poklicno izobraţevanje 21 Visokošolsko izobraţevanje druge stopnje 10 Visokošolsko izobraţevanje tretje stopnje 1 27
5. Kratek povzetek zaključnega poročila Povzemamo nekaj najpomembnejših ugotovitev in kazalnikov analize podatkov izobraţevalne ponudbe za odrasle, objavljene v spletnem Pregledu ponudbe izobraţevanja odraslih 2010/2011. V analizi so zajeti podatki o 282 izvajalcih izobraţevanja odraslih in 4.615 izobraţevalnih programih s področja formalnega in neformalnega izobraţevanja, ki smo jih prejeli za objavo v spletnem Pregledu do 31. decembra 2010. Število objav v Pregledu se bo v naslednjih mesecih še spreminjalo, saj izvajalci preko spletne aplikacije redno posodabljajo in dopolnjujejo objavljene podatke. Objava v Pregledu je za izvajalce izobraţevanja prostovoljna, zato lahko podatke, ki jih analiziramo in predstavljamo v poročilu, uporabimo zgolj kot oceno ponudbe izobraţevanja odraslih v Sloveniji. Kljub temu menimo, da je zajet velik deleţ izvajalcev izobraţevanja odraslih, ki aktivno deluje na tem področju, z izjemo avtošol, katerih izobraţevalne dejavnosti v Pregledu ne prestavljamo. Analiza letošnje izobraţevalne ponudbe je pokazala, da so moţnosti za izobraţevanje odraslih v Sloveniji velike, vendar je razporeditev izobraţevalne ponudbe po drţavi zelo neenakomerna. Dostopnost izobraţevanja glede na število odraslega prebivalstva v regiji je v letošnjem letu najboljša v Jugovzhodni Sloveniji, Osrednjeslovenski in Gorenjski regiji, najslabša pa ponovno v Zasavski regiji. Poleg regionalnih razlik opaţamo velike razlike v obsegu izobraţevalne ponudbe za odrasle tudi med občinami. Beleţimo izvajalce izobraţevanja iz 55 slovenskih občin, med občinami pa izrazito izstopa ljubljanska občina z največjo izobraţevalno ponudbo za odrasle. Pri večini slovenskih občin nimamo evidentiranega nobenega izvajalca izobraţevanja odraslih (155), kar je zaskrbljujoče. Podatki kaţejo, da imajo tudi nekatere večje slovenske občine, skromno izobraţevalno ponudbo. Tudi letos med izvajalci izobraţevanja prevladujejo zasebne organizacije in zasebne šole, ki imajo najbogatejšo izobraţevalno ponudbo za odrasle. Sledi izobraţevalna ponudba pri ljudskih univerzah in srednjih šolah, ki izobraţujejo odrasle, ter pri enotah za odrasle pri srednjih šolah, izobraţevalna ponudba drugih izvajalcev je skromnejša. Večji del izvajalcev izobraţevanja ponuja izobraţevalne programe neformalnega izobraţevanja odraslih, zlasti izobraţevalne programe brez javne veljavnosti. To so predvsem izobraţevalni programi za splošne potrebe in aktivno preţivljanja prostega časa ter programi usposabljanja za opravljanje poklicnega dela. Vsebine letošnje izobraţevalne ponudbe se ne razlikujejo veliko od preteklih let. Prevladuje ponudba izobraţevanj s področja tujih jezikov, predvsem angleškega, nemškega in italijanskega jezika, ponudba izobraţevanj temeljnih komunikacijskih spretnosti, osebnostnega razvoja, poslovnih in upravnih ved ter računalništva. Izobraţevalni programi so namenjeni različnim ciljnim skupinam, tistim, ki se usposabljajo za potrebe opravljanja poklicnega dela, kot tistim, ki si ţelijo nadgraditi svoje znanje na različnih področjih ali aktivno preţiveti svoj prosti čas. Velik del izobraţevalne ponudbe je namenjen starejšim, podjetnikom in brezposelnim, pri večini izobraţevalnih programov pa so izvajalci navedli, da so namenjeni vsem odraslim. 28
6. Načrti za nadaljnje delo na nalogi V letu 2011 si bomo prizadevali, da bo Pregled ponudbe izobraţevanja odraslih ostal pomemben vir informacij o izobraţevani ponudbi za odrasle, zlasti neformalnega izobraţevanja odraslih, ter da bo nudil aktualne informacije o izobraţevalni ponudbi za odrasle, ki bodo koristne tako za najširšo kot strokovno javnost za informativnosvetovalne in raziskovalne namene. Zbrane podatke bomo tudi v bodoče uporabljali pri aţuriranju in dopolnjevanju podatkovnih baz o izvajalcih izobraţevanja in o izobraţevalnih programih za odrasle. Še naprej bomo vodili arhiv podatkov in omogočali nekatere poizvedbe in izvoze podatkov o izobraţevalni ponudbi preteklih let. Iz Pregleda bomo v skladu s sklenjenim dogovorom s Centrom RS za poklicno izobraţevanje periodično zagotavljali podatke o izobraţevalnih programih za odrasle in njihovih izvajalcih za potrebe spletnega portala oziroma informacijskega središča za poklicno orientacijo 'Moja izbira.si' (http://www.mojaizbira.si/). Nadaljevali bomo sodelovanje z akterji na področju svetovalne dejavnosti mreţo svetovalnih središč in CIPS-i, ter nadaljevali sodelovanje s Statističnim uradom RS pri zagotavljanju podatkov o izvajalcih izobraţevanja odraslih ter opredeljevanju izobraţevalnih vsebin za statistične raziskave. Objavljali bomo čim bolj popolno in aktualno izobraţevano ponudbo za odrasle. Ohranjali bomo reden stik z mreţo izvajalcev izobraţevanja odraslih. Trudili se bomo, da bomo okrepili sodelovanje z izvajalci izobraţevanja odraslih, ki se v Pregledu še niso predstavili, zlasti z izvajalci neformalnega izobraţevanja, ki izvajajo vsebinsko zelo pestra izobraţevanja za odrasle (nevladne organizacije, knjiţnice, muzeji in drugi izvajalci). Bolj podrobno bomo pregledali izobraţevalno ponudbo iz tistih slovenskih regij, ki imajo v Pregledu predstavljeno skromno izobraţevano ponudbo za odrasle. Še naprej bomo skrbeli za medijsko promocijo Pregleda, sodelovali bomo s sredstvi javnega obveščanja, jih seznanjali z našimi vsebinami, pripravljali odgovore na novinarska vprašanja; našo dejavnost bomo predstavljali domačim in tujim obiskovalcem ACS. V skladu z materialnimi moţnostmi bomo pripravljali promocijsko gradivo. Nadaljevali bomo s svetovalno in informacijsko dejavnostjo v okviru naloge, odgovarjali bomo na zastavljena vprašanja širše in strokovne javnosti ter sodelovali s središčem za svetovanje. V skladu z načrtom bomo izvedli grafično posodobitev spletne strani Pregleda. Spletno stran bomo preuredili tako, da bo dodatno promovirala izvajalce izobraţevanja, ki bodo objavili svojo izobraţevalno ponudbo v Pregledu, izpostavili bomo iskalna polja za iskanje podatkov po različnih kriterijih. Posodobljena spletna stran bo nudila dodatne koristne informacije in tako pritegnila še več obiskovalcev. Umestili bomo statistiko spletne strani in uskladili beleţenje statistike vseh podstrani, pripravili bomo tudi novo podstran Pregled v številkah. 29
7. Priloge 7.1. Priloga 1: Obrazec Podatki o izvajalcu izobraţevanja PODATKI O IZVAJALCU IZOBRAŢEVANJA 1. NAZIV USTANOVE (Navedite uradno ime vaše ustanove ter naziv matične ustanove.) Obvezno je vnesti podatke v polja, označena z zvezdico (*). NAZIV 1:* NAZIV 2: MATIČNA USTANOVA: 2. MATIČNA ŠTEVILKA:* DAVČNA ŠTEVILKA:* DAVČNI ZAVEZANEC:* DA NE 3. NASLOV USTANOVE* ULICA: p.p. POŠTNA ŠTEVILKA IN KRAJ: OBČINA: REGIJA: 4. TELEFONSKA ŠTEVILKA* 5. TELEFAKS ŠTEVILKA 6. ELEKTRONSKA POŠTA (Navedite elektronski naslov vaše ustanove oz. osebe za stike.) 7. NASLOV SPLETNE STRANI 8. IME IN PRIIMEK VODILNE OSEBE 30
9. IME IN PRIIMEK KONTAKTNE OSEBE* 10. VRSTA IZOBRAŢEVALNE USTANOVE* (Označite ustrezno vrsto ustanove ali vpišite vrsto ustanove, če med izbirnimi možnostmi ni vašega primera. Možen je samo en odgovor!) 01 LJUDSKA UNIVERZA 02 SAMOSTOJNI IZOBRAŢEVALNI CENTER V PODJETJU 03 SLUŢBA ZA IZOBRAŢEVANJE V PODJETJU 04 ENOTA ZA ODRASLE PRI SREDNJI ŠOLI 05 SREDNJA ŠOLA 06 VIŠJA STROKOVNA ŠOLA 07 VISOKA STROKOVNA ŠOLA 08 FAKULTETA, UMETNIŠKA AKADEMIJA 09 ZASEBNA ORGANIZACIJA, ZASEBNA ŠOLA 10 INŠTITUT 11 DRŢAVNA UPRAVA 12 DRUŠTVO, ZVEZA DRUŠTEV 13 ZBORNICA, ZDRUŢENJE 14 KNJIŢNICA - splošnoizobraţevalna 15 KNJIŢNICA - specialna 16 KNJIŢNICA - visokošolska 17 MUZEJ, GALERIJA 18 DRUGE KULTURNE USTANOVE 19 CENTER ZA SOCIALNO DELO 20 JAVNI ZAVOD 21 ZASEBNI ZAVOD 22 UNIVERZA ZA III. ŢIVLJENJSKO OBDOBJE 23 SKLAD 24 POSEBNI IZOBRAŢEVALNI CENTER 25 RAZVOJNA AGENCIJA 26 DRUGO (Vpišite) 11. IME IN PRIIMEK OSEBE ZA STIK* IME IN PRIIMEK: TELEFON: ELEKTRONSKA POŠTA: DATUM: PODPIS in ŢIG: 31
7.2. Priloga 2: Obrazec Podatki o programu izobraţevanja PODATKI O PROGRAMU IZOBRAŢEVANJA Obvezno je vnesti podatke v polja, označena z zvezdico (*). 1. NAZIV USTANOVE* (Vpišite ime, ki ste ga navedli v vprašalniku o izvajalcu. Zadostuje tudi samo žig, če je iz njega jasno razvidno ime ustanove.) 2. IME PROGRAMA IZOBRAŢEVANJA (Če gre za javnoveljavni program, ki ga je sprejel pristojni strokovni svet, vpišite uradno ime programa izobraževanja ter naziv poklicne/strokovne izobrazbe. Če program ni javnoveljaven, vpišite ime programa tako, kot ga imenujete v svoji izobraževalni ponudbi.) IME PROGRAMA:* NAZIV POKLICNE/STROKOVNE IZOBRAZBE: 3. JAVNA VELJAVNOST PROGRAMA IZOBRAŢEVANJA* (Označite pristojni strokovni svet za vzgojo in izobraževanje, ki je program sprejel, oziroma navedite druge pristojne organe, ki so program sprejeli, npr. ustrezno ministrstvo, ali pa je program potrjen v tujini.) 01 PROGRAM SPREJEL PRISTOJNI STROKOVNI SVET S PODROČJA VZGOJE IN IZOBRAŢEVANJA Strokovni svet RS za splošno izobraţevanje Strokovni svet RS za poklicno in strokovno izobraţevanje Strokovni svet RS za izobraţevanje odraslih Svet za visoko šolstvo RS 02 PROGRAM SPREJELI PRISTOJNI ORGANI NA DRUGIH PODROČJIH (Vpišite kateri): 03 PROGRAM NI JAVNOVELJAVEN 4. VRSTA IZOBRAŢEVANJA (Klasifikacija KLASIUS-SRV)* (Iz priložene klasifikacije KLASIUS-SRV prepišite ustrezno petmestno številko vrste izobraževanja.) 5. PODROČJE IZOBRAŢEVANJA (Klasifikacija KLASIUS-P)* (Iz priložene klasifikacije KLASIUS-P prepišite ustrezno štirimestno številko področja izobraževanja) 32