Mesečna informacija o poslovanju bank. Julij 2022

Transkripcija

1 Mesečna informacija o poslovanju bank 1

2 Kazalo Komentar 3 1 Ključna gibanja v bančnem sistemu 5 Glavne značilnosti in izkazi poslovanja bank 7 3 Obrestne mere bank 9 4 Kakovost kreditnega portfelja bank

3 Komentar Medletna rast posojil nebančnemu sektorju se je maja ponovno nekoliko zvišala, na,5 %, kar je posledica nadpovprečnega povečanja obsega stanovanjskih posojil. Hkrati se je povečevanje obsega posojil nefinančnim družbam (NFD) umirilo, obseg potrošniških posojil v bančnih bilancah pa je ostal podoben kot v predhodnih mesecih. Vloge nebančnega sektorja so se še naprej povečevale zaradi povečanja vlog gospodinjstev, njihove medletne rasti pa se po obsežnem povečanju vlog v predhodnih dveh letih pričakovano zmanjšujejo. Kakovost portfelja, merjena z deležem NPE in deležem skupine kreditnega tveganja, se je maja ponovno izboljšala. Dobiček pred obdavčitvijo je za skoraj petino zaostajal za lanskim v enakem obdobju. K temu je poleg nekoliko višjih operativnih stroškov prispevalo tudi neto oblikovanje oslabitev in rezervacij, medtem ko so jih lani banke sproščale. Obseg neto oslabitev in rezervacij ostaja glede na ustvarjen dohodek bank nizek, zlasti v luči precejšnjih makroekonomskih tveganj. Medletna rast bilančne vsote se je maja (5,4 %) še naprej umirjala po lanskem močnem povišanju. Letošnje povečanje bilančne vsote do vključno maja je z,5 mrd EUR znašalo slabo tretjino lanskega v enakem obdobju, povečanje vlog nebančnega sektorja pa manj kot četrtino. K povečanju virov financiranja so tudi maja največ prispevale vloge. K letošnjem povečanju naložb glavnino prispevajo krediti nebančnemu sektorju, maja pa so se povečale tudi terjatve do centralne banke. Sicer so banke letos ob povečani posojilni aktivnosti zmanjšale najbolj likvidne oblike naložb, kamor spadajo terjatve do centralne banke, vendar njihov delež v bilančni vsoti ostaja visok. Povečevanje kreditiranja nebančnega sektorja se je maja nadaljevalo z okrepitvijo medletne rasti na,5 %. Povečanje obsega posojil nebančnemu sektorju je maja zaostajalo za tistimi v prejšnjih mesecih. Obseg novih stanovanjskih posojil je bil močno povečan četrti mesec zapored, medletna rast obsega stanovanjskih posojil v bančnih bilancah pa je bila z 11,7 % ena najvišjih v evrskem območju. Obseg potrošniških posojil je maja stagniral, medletno pa je ostal nekoliko nižji (-,8 %). Povečanje obsega posojil NFD v bančnih bilancah je maja znašalo tretjino povprečnega mesečnega prirasta v prvih štirih mesecih, medletna rast pa se je ohranila blizu 1% in ostala ena najvišjih v evrskem območju. Podobno kot aprila, so k medletni rasti posojil NFD največ prispevala posojila družbam v dejavnosti trgovine, v predelovalnih dejavnostih in dejavnosti oskrbe z elektriko in vodo. Po namenu so največ prispevala posojila za druge namene in financiranje obratnih sredstev, posojila za investicije v osnovna sredstva pa so bila medletno nižja. Glede na velikost NFD se je medletna rast zvišala le pri posojilih velikim družbam, pri ostalih velikostnih razredih pa se je nekoliko znižala. Delež nedonosnih izpostavljenosti (NPE) se je maja zmanjšal na 1,1 %. Pred tem se je pet mesecev ohranjal pri 1, %, po znižanju v drugi polovici lanskega leta. Zmanjšanje deleža NPE v maju izhaja iz znižanja v sektorju NFD, in sicer na, %, kar je za,3 odstotne točke manj kot konec leta 1. Zniževanje deleža NPE je prisotno predvsem pri majhnih (za,7 odstotne točke) in mikro družbah (za,6 odstotne točke), medtem ko pri srednjih in velikih družbah v letošnjem letu ni bilo večjih sprememb. Na ravni celotnega portfelja bank se je maja malo zmanjšal tudi delež izpostavljenosti s povečanim kreditnim tveganjem (skupine S), na 5,5 %, pri čemer letos po prerazvrščanju izpostavljenosti med manj tvegane najbolj izstopata portfelja NFD in stanovanjskih posojil. Delež skupine S se je v letošnjem letu zmanjševal v večini dejavnosti, z izjemo predvsem strokovnih, tehničnih in drugih storitvah. Pokritost NPE z oslabitvami in rezervacijami se še naprej povečuje in je maja dosegla 58,4 %, v primerjavi s 57,1 % ob koncu lanskega leta. 3

4 Vloge nebančnega sektorja so se tudi maja povečale (za 39 mio EUR), njihova medletna rast pa se je s 5,3 % nadalje umirjala. Rast je bila v primerjavi s koncem lanskega leta nižja za 3, odstotne točke, kar je posledica visokih neto prirastov lani v enakem obdobju. Vloge gospodinjstev so se maja povečale bolj kot v predhodnih mesecih (za 35 mio EUR), medletna rast vlog pa se je zvišala na 5,7 % medletno. Povečanje vlog gospodinjstev je v mesecih pred poletjem običajno zaradi izplačil regresov. Majsko povečanje predstavlja skoraj polovico letošnjega prirasta vlog gospodinjstev (67 mio EUR). Vloge NFD so se maja zmanjšale za 14 mio EUR, prav tako njihova medletna rast, na 3 %. NFD so pri bankah v letošnjem letu obseg vlog pri bankah zmanjšale za 454 mio EUR, vendar imajo podjetja pri bankah še vedno za visokih 8,5 mrd EUR vlog. Bruto dohodek v bančnem sistemu je letos primerljiv z lanskim, neto dohodek pa ob višjih operativnih stroških malo nižji. Rast neto obresti, ki je pozitivna od začetka leta, je maja znašala 3, % medletno, neto neobrestni prihodki pa so za lanskimi medletno zaostajali zaradi več enkratnih neobrestnih prilivov lani spomladi. Medletna rast neto opravnin, ki letos predstavljajo tri četrtine skupnih neobrestnih prihodkov, je maja kljub znižanju za okrog dve odstotni točki ostala visoka (1 %). Ustvarjen bruto dohodek bank je minimalno, za,1 % zaostajal za lanskim v primerljivem obdobju. Zaradi zvišanja operativnih stroškov za 4 % je neto dohodek zaostajal za lanskim za 6 %. Neto obrestna marža, izračunana za obdobje zadnjih 1 mesecev, je z 1,39 % ostala primerljiva s predhodnimi meseci, njeno zniževanje pa se je ustavilo. Dobiček bank pred obdavčitvijo je bil do maja s 174 mio EUR skoraj petino nižji kot v enakem obdobju lani. Zaostajanje dobička pred obdavčitvijo je ob medletno primerljivem bruto dohodku bank posledica malo višjih operativnih stroškov in vnovičnega oblikovanja neto oslabitev in rezervacij. Te so letos do vključno maja znašale 1,8 mio EUR, medtem ko jih so banke lani v enakem obdobju neto sproščale. Kljub poslabšanju zlasti mednarodnih gospodarskih obetov in precejšnjih gospodarskih tveganj pa oblikovanje neto oslabitev in rezervacij v mnogih bankah ni prisotno in skupaj dosega manj kot 3 % ustvarjenega bruto dohodka bank. Donosnost na kapital pred obdavčitvijo je letos znašala 8,6 % (ob upoštevanju dolgoročnega povprečja oslabitev in rezervacij bi znašala 3,6 %), kar je manj kot lani v enakem obdobju (,9 %) oziroma v celotnem letu 1 (11,3 %). Kapitalski položaj bančnega sistema je ostal soliden, likvidnost pa visoka. Količniki kapitalske ustreznosti so se v prvem četrtletju letos znižali zaradi višjega kreditiranja in nadaljnje konsolidacije bančnega sistema.1 Količnik skupne kapitalske ustreznosti na konsolidirani podlagi se je znižal na 17, % in je v primerjavi z evrskim povprečjem nekoliko povečal svoj zaostanek, količnik CET1 pa je z znižanjem na 15,7 % z evrskim povprečjem skoraj izenačen. Razlike v kapitalskih presežkih nad dodeljenimi kapitalskimi zahtevami ostajajo med bankami precejšnje, k čemur pomembno prispeva različna struktura in kakovost naložb bank. Primarna likvidnost, ki zajema denar v blagajni, sredstva pri centralni banki in vpogledne vloge pri bankah, se je maja povečala za,3 mrd EUR, petmesečno obdobje letošnjega leta pa kaže na zmanjšanje v višini 1, mrd EUR. Kljub zmanjšanju teh sredstev v bančnih aktivah, je ta maja še vedno bila visoka tako po obsegu kot po deležu v bilančni vsoti. Znašala je,3 mrd EUR oziroma več kot petino bilančne vsote. S postopnim zmanjševanjem likvidnih sredstev se zmanjšuje vrednost količnika likvidnostnega kritja (LCR). Ta je maja znašal 9 %, decembra lani pa npr. 31 %, vendar kljub temu ostal visoko nad regulatorno zahtevo ( %). 1 Kapital se je na ravni sistema zmanjšal zaradi nakupa banke s strani druge banke znotraj bančnega sistema, pri čemer bodo pozitivni učinki na kapital pripoznani z zamikom, kar bo pozitivno vplivalo na kapitalske količnike. 4

5 1 Ključna gibanja v bančnem sistemu Slika 1: Naložbe in posojila Naložbe bank medletno v % Posojila po sektorjih in vrstah posojil medletne rasti v % Posojila nebančnemu sektorju Finančna sredstva/vp Bilančna vsota Likvidna aktiva (terjatve do CB, VV do bank) Opomba: Kategorija "Finančna sredstva /VP" vključuje tudi dolžniške vrednostne papirje iz skupine kreditov in terjatev. *VV vloge na vpogled Vir:. Vir:. Posojila nebančnemu sektorju Posojila nefinančnim družbam Stanovanjska posojila gospodinjstvom Potrošniška posojila gospodinjstvom Slika : Nedonosne izpostavljenosti bank NPE, NPL in terjatve v zamudi nad 9 dni, stanja in deleži Delež NPE po skupinah komitentov v mrd EUR v % Vir: Zamude nad 9 dni (levo) NPE (levo) Delež zamud nad 9 dni (desno) Delež NPE (desno) Delež NPL (desno) NFD Obrtniki Tujci Skupaj NPL Vir: Prebivalstvo DFO Skupaj NPE 5

6 Slika 3: Vloge in kazalniki donosnosti Vloge po sektorjih Donosnost na kapital (ROE), neto obrestna marža ter stroški oslabitev in rezervacij v bilančni vsoti medletne rasti v % v % (1-5) Vloge nefinančnih družb Vloge gospodinjstev Vloge nebančnega sektorja ROE (levo) Neto obrestna marža (desno) Neto oslab. in rez. v bilančni vsoti (desno) Vir:. Opomba: Kazalnika neto obrestna marža na obrestonosno aktivo in neto stroški oslabitev in rezervacij na bilančno vsoto sta vedno izračunana za zadnjih 1 mesecev. Donosnost na kapital (ROE) pred obdavčitvijo je znotraj leta izračunan kumulativno do vključno zadnjega razpoložljivega podatka. Vir:. Slika 4: Kazalniki likvidnosti in solventnosti Količnik likvidnostnega kritja (LCR) Količnika kapitalske ustreznosti na konsolidirani osnovi v primerjavi z evrskim območjem v mrd EUR v % Q3Q4Q1 Likvidnostni blažilnik Neto likvidnostni odliv Količnik likvidnostnega kritja LCR (desno) Opomba: Vodoravna črta označuje minimalno zahtevano raven LCR ( %) v skladu z regulativo CRR. Vir:. Skupna KU SI Količnik CET1 SI Skupna KU EMU Količnik CET1 EMU Vir:, ECB (SDW). 6

7 Glavne značilnosti in izkazi poslovanja bank 1 Tabela 1: Bilanca stanja bank in hranilnic po stanju Stanje Strukt. Stanje Strukt. Stanje Strukt. Prir. v mio EUR Rast v % Stanja v mio EUR; rasti v % dec.8 v % dec.1 v % maj. v % maj. v maj. medlet. Aktiva , 48.5, , 71,1 5,,6 5,4 Denar v blagajni, stanje na rač. pri CB in vpogl. vl. pri bankah 1.5, ,8.88 1,1 96,9-1.7,4 3, 5,1 Krediti bankam po odpl. vrednosti (vklj. s CB) 4.1 8, , ,3-9,5 48,9-6,4 3, domačim bankam.673 5, , 6 1,3-9,3 153,8-1,5 -,5 tujim bankam , 1.78, 974, -,3-5, -9,3 5,7 kratkoročni krediti bankam.56 4,3 46,9 57 1, -61,8 146,1-9,7 85, dolgoročni krediti bankam.46 4, ,3 1.1,1-47,8-97, -4,5-17,3 Krediti nebančnemu sektorju* , , , 184,7 1.79,8,7,5 od tega nefinančnim družbam.6 4, ,3.33,6 54,1 733,3,5 11,9 gospodinjstv om , , ,9,3 49,,9 7,8 od tega stanovanjski , ,9 91,7 37,5 1, 11,7 potrošniški.47 5, ,1,3 -,9, -,8 državi 56 1, , ,9 -,1-48, -,1-3,4 drugim. fin. org..89 5, , ,, 1,4,7 4,4 tujcem.515 5, , ,5 19,6 75,9 1, 6,4 Druga finan. sr. iz skupine kred. in terj. (po odpl. vredn.), 148,3 149,3-46,3,3-3,8 -,6 Vrednostni papirji (VP)/finančna sredstva (FS)** , , ,8-65, 35,5 -,7-6,7 a) FS v posesti za trgovanje 1.177,5 5,1 75, -,6 4,9-1,4 3,6 od tega dolžniški VP 571 1, 1, 1, -1,8, -63,7-67,...dolžniški VP države 56,1 1, 1, -1,8, -63,7-67, b) FS, obvezno merjena po PV, 95, 97, -,9,4 -,9 14,3 od tega dolžniškivp, 3, 3, -,1, -,1 19,6 c) FS, določena za merjenje po PV prek PI 179,4,,,,,, od tega dolžniški VP 163,3,,,,,, dolžniški VP države,,,,,,, d) FS merjena po PV prek DVD , , , -186,8-537,8-4,1-19,8 od tega dolžniški VP , ,8 4. 8,6-186,1-533,4-4, -,4 dolžniški VP države.875 6, , ,7-173,8-344,9-5,9-1,8 e) Dolžniški VP po odplačni vrednosti , , ,4 133,4 815,9 3,4 1, od tega dolžniški VP države 1.18,5.48 4, ,8 131,8 584,9 4,9 3,3 Naložbe v kap. odvianih družb, obvl. družb in pridruž. družb 67 1,3 945, 1.3,1 18,1 78, 1,8,3 Ostala aktiva 98 1, , ,5-7,7 16,7-1, -4, Pasiva , 48.5, , 71,1 5,,6 5,4 Finančne obveznosti, merjene po odplačni , , , 71, 671,8,6 6,3 a) Fin. obveznosti do CB (Evrosistema) 1.9, , ,4-1,7-177, -,1 55, b) Obveznosti do bank , , ,8-98,6 155,7-5, -,4 od tega do domačih bank.65 4, , ,7-37,3 165,7-4,4 1,9 od tega do tujih bank ,6 1.66, 1.56, -61,3 -, -5,5-31,9 c) Obveznosti do neban. sekt. (vloge NS) , , ,9 391,6 311, 1,1 5,3 od tega do nefinančnih družb (podjetij) , , ,5-139,7-453,6-1,6 3,1 gospodinjstev , , ,5 34,5 671,6 1,3 5,7 države ,9 1.5,1 1.4,1 16,3 34,4 18,5 16,3 drugih finančnih organizacij 1.65, 1.417, ,1 85,6 4,6 6, 18,1 tujcev 475 1, 1.93,7 1.6,6-3,3-33, -1,8-7,3 d) Dolžniški vrednostni papirji 1.76,7 1.5, , -,6 9,1 -, 3,3 e) Ostale finančne obveznosti, merjene ,3 3,7 41,8-17,5 89,7-4,1,7 Rezervacije 176,4 151,3 148,3 1,7-3,5 1, -14,9 Kapital 4. 8,4 5.61, ,1 11, -118,, -,3 Ostala pasiva 638 1,3 3,5 195,4-13, -8, -6,3-17,4 Bilančna vsota , 48.5, , 71,1 5,,6 5,4 Opombe: * Krediti nebančnemu sektorju brez namena za trgovanje so opredeljeni na podlagi "Metodologije za izdelavo rekapitulacije izkaza finančnega položaja" in zajemajo kredite in druga finančna sredstva določene po odplačni vrednosti (iz A. VI), po pošteni vrednosti (PV) prek PI (iz A.III) in po PV prek DVD (iz A.IV). **Finančna sredstva/vrednostni papirji v aktivi zajemajo celotna finančna sredstva iz A.II., vključno s krediti namenjenimi trgovanju, iz ostalih skupin finančnih sredstev (A.III., A.IV. in A.V.) so zajeti lastniški in dolžniški vrednostni papirji, brez kreditov. ***K skupnim finančnim obveznostim merjenim po odplačni vrednosti so v letu 8 zajete tudi obveznosti bank do centralne banke. **** Do vključuje podrejene obveznosti, z metodologijo MSRP9 je postavka "podrejene obveznosti" ukinjena, te obveznosti so vključene med obveznosti do bank. Vir:. 7 Podatki o poslovanju bank v tej publikaciji temeljijo na knjigovodskih podatkih bank, ki se metodološko razlikujejo od statističnih podatkov. Podatki o posojilih se razlikujejo še zato, ker podatki v tej publikaciji vključujejo tudi posojila tujcem, upoštevajo neto princip (zneski zmanjšani za popravke vrednosti) ter ne vključujejo netržnih vrednostnih papirjev.

8 Tabela : Izkaz poslovnga izida, 1 in Strukt. 1 Strukt. 1 Strukt. Strukt. Medl. rast. v mio EUR; rasti v % v % v % jan.-maj. v % jan.-maj. v % jan.- maj. / jan.- maj. 1 Prihodki od obresti 754, 737, 39,9 31,9 3,9 Odhodki od obresti 114,9 11, 5, 53,7 7, Čiste obresti 639,1 47, 65, 51,9 59,8 5,7 68,3 54,4 3, Neobrestni prihodki 71, 53, 58,5 48,1 33,5 47,3 4,8 45,6-3,7 od tega neto opravnine 39,7 4, 377,3 31,3 15,1 3,4 168, 34,1 1,1 od tega čisti dobički/izgube iz FS in 16, 1, 17,7 1,5 9,6 1,9 16,1 3,3 69 obvez. namenjenih trgovanju Bruto dohodek 1.36,1, 1.5,6, 493,3, 493,, -,1 Operativni stroški -718,4-5,8-717,1-59,5-94,7-59,7-36,3-6,1 4, Neto dohodek 641,6 47, 488,5 4,5 198,6 4,3 186,7 37,9-6, Neto oslabitve in rezervacije -169,6-1,5 73,7 6,1 14,,8-1,8 -,6-191,4 Dobiček pred obdavčitvijo 47, 34,7 56, 46,6 1,6 43,1 173,9 35,3-18, Davki -1,7-36,9-1,4 -, -6,6 Dobiček po obdavčitvi 45,3 55,3 191, 153,9-19,5 Vir:. Tabela 3: Nekateri kazalci poslovanja v % jan.-maj. jan.-maj. Profitabilnost 1 maj.1 maj. (za zadnjih 1 mesecev) (za zadnjih 1 mesecev) Marža finančnega posredništva* 3,5,88 3,1 3,13 3,16,58,64,48 3,9,5 Donosnost aktive pred obd. (ROA),99 1,19 1,38 1,48 1, 1, 1,13,87 1, 1,9 Donosnost kapitala pred obd. (ROE) 7,96 9,58 11,7 1,16 9,57 11,33,88 8,59,86,43 Obrestna marža na obrest. aktivo 1,91 1,83 1,84 1,79 1,57 1,41 1,46 1,4 1,49 1,39 Neto neobrestni prih./oper. stroški 68,53 6,67 71,93 8,84,35 8,95 79,3 73,37,18 78,46 Stroški poslovanja Stroški dela/povp. aktiva 1,1 1, 1, 1,,9,85,85,8,87,84 Drugi stroški/povp. aktiva,8,78,73,77,77,69,71,7,77,68 Kvaliteta aktive Popravki in prilagoditev vrednosti za kreditne izgube kreditov bančnemu in nebančnemu sektorju, brez namena za trgovanje v bruto aktivi Bruto dohodek/povp. akt.* Vir:. 5,38 4,9,64 1,53 1,59 1,14 1,37 1,13 / / 8

9 3 Obrestne mere bank Tabela 4: Primerjava slovenskih obrestnih mer z obrestnimi merami v evrskem območju za nove posle sklenjene z variabilno obrestno mero Obrestna mera Stanovanjska Gospodinjstvom Potrošniška do 1 mio EUR Posojila Podjetjem nad 1 mio EUR do 1 leta Vloge gospodinjstev nad 1 letom v % ECB EMU SLO EMU SLO EMU SLO EMU SLO EMU SLO EMU SLO dec.16, 1,8, 4,7 4,,3 3,5 1,4 1,1,4,,5,5 dec.17, 1,7, 4,5 4,4,1 3,6 1,3 1,1,3,1,5,5 dec.18, 1,6 1,9 4,9 4,6, 3, 1,3,7,3,,5,6 dec.19, 1,5 1,8 5,4 4,6 1,9 3,3 1,,9,,,5,3 dec., 1,3 1,8 5, 4,5 1,8 3,1 1,3,3,,1,5,3 dec.1, 1,3 1,6 5,1 4,7 1,7, 1,1 1,1,,,5, jan., 1,3 1,5 5,6 4,7 1,8,1 1, 1,7,,,4, feb., 1,4 1,6 5,4 4,7 1,7, 1,1,7,,,4, mar., 1,4 1,5 5,5 4,7 1,7 1,9 1, 1,,,,5,1 apr., 1,4 1,5 5,8 4,5 1,8, 1,,7,,,5,1 maj., 1,5 1,5 5,9 4,7 1,7,1 1, 1,4,,,5, Opomba: Vloge gospodinjstev so razčlenjene po ročnosti, ne glede na način obrestovanja (skupaj so združene fiksne in variabilne obrestne mere). Vir:, ECB. Tabela 5: Primerjava slovenskih obrestnih mer z obrestnimi merami v evrskem območju za nove posle sklenjene s fiksno obrestno mero Stanovanjska Gospodinjstvom Potrošniška do 1 mio EUR Posojila Podjetjem nad 1 mio EUR v % EMU SLO EMU SLO EMU SLO EMU SLO dec.16 1,8,6 5,5 6,, 3, 1,6, dec.17 1,9,9 5,4 6,1, 3,4 1,5 1,8 dec.18 1,9,9 5,5 6,, 3,3 1,6 1,5 dec.19 1,4,7 5,3 6, 1,7 3,5 1,4 1,1 dec. 1,3, 5,1 6, 1,7 3,3 1,3 1,7 dec.1 1,3 1,7 5,1 6, 1,6, 1, 1, jan. 1,3 1,7 5,3 6, 1,7,6 1,3 1,1 feb. 1,4 1,7 5,3 6, 1,8,7 1,5 1,7 mar. 1,5 1,7 5,3 5,9 1,8,4 1,5 1,4 apr. 1,6 1,8 5,4 6, 1,9,5 1,6 1,3 maj. 1,8 1,9 5,6 6,1,1,7,, Vir:, ECB. 9

10 4 Kakovost kreditnega portfelja bank Tabela 6 3 : Nedonosne izpostavljenosti po skupinah komitentov maj. maj. dec. dec.1 apr. maj. dec. dec.1 apr. maj. Nefinančne družbe , ,9,3,1, velike , ,1,9,9,8 MSP , ,7 3,7 3,5 3,3 DFO , ,6,,, Gospodinjstva , ,1,1 1,9 1,9 obrtniki 719 1, ,3 3,9 3,6 3,6 prebivalstvo 1.33, ,, 1,8 1,8 potrošniška posojila.531 4, , 3,7 3,6 3,6 stanovanjska posojila , ,7 1,6 1,4 1,4 druga posojila.131 4, ,3 1, 1,1 1,1 Tujci , ,3,3,4,4 Država ,7 8,,,, Banke in hranilnice 945 1,8,,,, Centralna banka ,6,,,, Skupaj , ,9 1, 1, 1,1 Vir:. Izpostavljenosti v mio EUR v % v mio EUR Nedonosne izpostavljenosti (NPE) v % Tabela 7 : Nedonosne izpostavljenosti do nefinančnih družb po dejavnostih Izpostavljenosti v mio EUR v % Nedonosne izpostavljenosti (NPE) Delež NPE v % v mio EUR maj. maj. dec. dec.1 apr. maj. dec. dec.1 apr. maj. Kmetijstvo, gozdarstvo, rib., rud. 144,9 3 3, 1,5 1,4 1,3 Predelovalne dejavnosti , ,3 1,5 1,5 1,4 Elektrika, plin in voda, saniranje ok , ,6,5,4,3 Gradbeništvo 1.6, ,8,8,7,5 Trgovina , ,,8,6,4 Promet in skladiščenje 1.656, ,5 1,3 1,1 1,1 Gostinstvo 558 3, ,8 13,3 14,1 14,1 Informacije in komunikacije 634 4, ,9,7,6,6 Finančno posredništvo 1 1,4,,1,, Poslovanje z nepremičninami 78 4, ,1,9,8,7 Strokovne in druge poslovne dej , ,7,9,9,8 Izobraževanje, zdravstvo, javna upr. 145, ,8,8,6 1,9 Rekreacija, kultura in dr. dej. 111, ,5 5, 1,6 1,6 Skupaj 16.16, ,9,3,1, Vir:. 3 Podatki o nedonosnih izpostavljenostih so izračunani na podlagi spremenjenega poročanja bank po Navodilu za izvajanje Sklepa o poročanju monetarnih finančnih institucij v skladu s CRD IV oz. EBA definicijo, objavljene z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) št. 15/7 (Uradni list EU, št. 48/15 z dne..15).

11 Tabela 8: Izpostavljenosti po skupinah kreditnega tveganja po skupinah komitentov dec. dec.1 maj. dec. dec.1 maj. dec. dec.1 maj. dec. dec.1 maj. Nefinančne družbe 84,7 87,5 89, 1,3, 9, 3,,3, velike 88,4 91,9 93,3, 7, 5,9 1,5,9, MSP 81, 83,4 85,1 14,5 13,1 11,8 4,5 3,5 3, DFO 99, 99,5 99,7,3,,1,6,, 4 3 Gospodinjstva 89,4 88,4 89,6 8,5 9,5 8,5,1,1 1, obrtniki 84,3 8,3 84,9 11,3 13,8 11,5 4,3 3,9 3, prebivalstvo 89,7 88,8 89,9 8,3 9,3 8,3,, 1, potrošniška posojila 89,6 85,1 86,5 7, 11, 9,8 3, 3,7 3, stanovanjska posojila 88,3 89,5 9,5, 8,9 8,1 1,7 1,6 1, druga posojila 94,6 9,5 91,5 4,1 8,3 7,3 1,3 1, 1, Tujci 94,5 96,8 96, 4,6,9 3,6 1,,3, Država 99, 99,1 98,6,6,9 1,4,,, Skupaj 91,9 93, 93,4 6,5 5,8 5,5 1,6 1, 1, Vir:. Deleži v % Izpostavljenost v skupini S1 S S3 v mio EUR Tabela 9: Izpostavljenosti po skupinah kreditnega tveganja po dejavnosti nefinančnih družb dec. dec.1 maj. dec. dec.1 maj. dec. dec.1 maj. dec. dec.1 maj. Kmetijstvo, gozd., rib., rud. 85, 91, 9,6 11,8 7,4 6,1 3, 1,5 1,3 1 9 Predelovalne dejavnosti 8,6 86,8 87,7 17,1 11,7,8,3 1,5 1, Elekt., plin in voda, sanir.okol. 96,1 96,9 97,1 3,3,6,6,6,5, Gradbeništvo 84,5 9,8 93,9,7 6,5 3,7 4,8,7, Trgovina 88, 89, 9, 8, 7,9 7,4 3,8,8, Promet in skladiščenje 93,8 9, 93, 4,7 6,5 5,7 1,5 1,3 1, Gostinstvo 44,1 3,8 39,7 46,7 54,4 46,7 9, 1,8 13, Informacije in komunikacije 9,1 96,8 97,3 7,,5,1,9,7, Finančno posredništvo 99,1 95,7 98,,8 4, 1,9,,1, Poslovanje z nepremičninami 86, 91, 93,1 9,7 8, 6,1 4,1,9, Strokovne in druge posl. dej. 85,5 86,5 86,,8,5 11, 3,7,9, Izobraževanje, zdr., jav.upr. 85,4 88,6 86,,8 8,6 1, 3,8,8 1, Rekreacija, kult. in dr. dejavn. 47,8 38,6 4,3 45,7 56, 56, 6,5 5, 1, Skupaj 84,7 87,5 89, 1,3, 9, 3,,3, Vir:. Deleži v % Izpostavljenost v skupini S1 S S3 v mio EUR 11

12 Tabela : Pokritost NPE in skupin kreditnega tveganja z oslabitvami in rezervacijami, po skupinah komitentov Skupine kreditnega tveganja NPE S1 S S3 dec. dec.1 maj. dec. dec.1 maj. dec. dec.1 maj. dec. dec.1 maj. Nefinančne družbe,7,4,4 5,6 4,4 4, 5,5 57, 59, 46,5 57,4 59, DFO,5,4,3 1, 1,6 1, 54,3 9,8 9,7 54, 9,8 9,7 Gospodinjstva,3,,3 4,7 4,3 4,3 51, 53,9 54,8 51,1 53,9 54,8 obrtniki 1,,9,9 5,8 5,1 5,3 46,4 5,6 53,4 46,4 5,8 53,6 prebivalstvo,3,, 4,6 4, 4,3 51,8 54, 55, 51,7 54, 55, potrošniška posojila,6,4,3 8,4 6, 6,1 6,9 64,3 65,7 61, 64,3 65,6 stanovanjska posojila,,, 3,7 3,9 3,9 43,4 43,5 43,5 43,5 43,5 43,5 druga posojila,3,, 3,3,7,8 58,8 6,8 63,9 58, 63,6 64,7 Tujci,3,, 3,7 4,3 5, 78,1 77, 8, 65,1 77, 8,3 Država,1,1,1 3,6,8,5 93,9 9,8 9,8 93,9 9,8 88,7 Skupaj,3,, 5,1 4,3 4,3 55, 57, 58,7 5,3 57,1 58,8 Vir:. 1