Bilten, december 2013: Letnik XXII št. 12

Transkripcija

1 BILTEN December 2013 Leto 22, štev.: 12

2 Izdajatelj: BANKA SLOVENIJE Slovenska 35, 1000 Ljubljana Slovenija tel.: +386 (1) fax.: +386 (1) SWIFT: BSLJ SI 2X Uredniški odbor: mag. Janez FABIJAN, viceguverner Matjaž NOČ, Finančna statistika mag. Tomaž KOŠAK, Finančna stabilnost Ernest ERMENC, Računovodstvo ddr. Neven BORAK, svetovalec guvernerja Danica PRELOVŠEK, Bančne operacije Franc DRENOVEC, Analitsko - raziskovalni center Razmnoževanje publikacije, v celoti ali deloma, ni dovoljeno. Uporaba in objava podatkov in delov besedila je dovoljena le z navedbo vira. Publikacija je dosegljiva na svetovnem spletu. ISSN (elektronska izdaja) This publication is also available in English. 2

3 Pomembna informacija Bilten Banke Slovenije je od številke 2 3, za mesec februar marec 2007, leto 16, delno vsebinsko in oblikovno prenovljen. Predhodna najava prenove je bila objavljena na internetni strani Banke Slovenije v januarju Glavne novosti predstavljajo: Začetek objavljanja vrednostnih statističnih podatkov, ki se nanašajo na časovno obdobje po vključitvi v evro območje, v uradni domači valuti - evru. Vrednostni podatki za obdobje pred tem, bodo še naprej objavljeni v tolarjih, kot uradni slovenski valuti v tem obdobju. Podatke v evrih v tabelah od podatkov v tolarjih ločuje črta. Sprememba koncepta mednarodnih denarnih rezerv zaradi vključitve v Ekonomsko in monetarno unijo. Med slovenske mednarodne denarne rezerve po vključitvi v evro območje, v primerjavi s stanjem pred tem ne sodijo več imetja v evrih in terjatve do rezidentov evro območja. Več o tem v članku: Statistična obravnavna mednarodnih denarnih rezerv ob vstopu Slovenije v evro območje, v poglavju Metodološke informacije na spletni strani BS: Prilagoditev predstavitve gotovine v obtoku pravilom ECB. Prilagoditev prikaza bilance Banke Slovenije njenemu delovanju v okviru Evrosistema. Začetek objavljanja obrestnih mer denarnega trga evro območja in prehod na celovito objavljanje obrestnih mer monetarnih finančnih institucij v skladu z metodologijo ECB. Začetek objavljanja podatkov o statistiki finančnih računov v novem poglavju. Barvno ločevanje posameznih statističnih poglavij, zaradi lažjega iskanje ter navezave vsebinskih poglavij na specializirane publikacije. Več podrobnejših razlag je zapisanih v metodoloških opombah v Biltenu Banke Slovenije. Z dnem uvedbe evra v Sloveniji ( ) je v statističnih tabelah biltena nastal prelom časovnih vrst v primerih, v katerih nastopa kot atribut valuta. Tako pričakovano pride do prerazporeditve podatkov med posameznimi stolpci v tabelah, ki še vedno ohranjajo enak naslov, na primer obstoječih nezapadlih evrskih posojil pred uvedbo evra, iz časovne serije za tujo valuto v časovno serijo za domačo valuto, po uvedbi evra. Za lažjo rekonstrukcijo sprememb so v poglavju metodološke opombe, tam kjer je do prerazporeditve prišlo, podani deleži evrskih zneskov v stanjih tuje valute v tabelah 1.3, 1.4, 1.5 in 1.6 na dan , in

4 4

5 KAZALO REPUBLIKA SLOVENIJA: Osnovni podatki I. GOSPODARSKA IN FINANČNA GIBANJA 1. Mednarodno okolje 2. Gospodarska aktivnost 3. Trg dela 4. Gibanje cen 5. Izbrani kazalniki konkurenčnosti 6. Javne finance 7. Tekoči račun plačilne bilance 8. Kapitalski in finančni račun plačilne bilance 9. Poslovanje bank 10. Finančni trgi II. STATISTIČNE TABELE Denar in finančne institucije Finančni trgi in plačilni sistemi Ekonomski odnosi s tujino Javne finance Finančni računi Nefinančni računi in splošna ekonomska statistika III. SEZNAM BANK IN HRANILNIC IV. METODOLOŠKE OPOMBE Pregled povezav statističnih podatkov Koledar objav Opis znakov: - ni pojava... ni podatka. začasen ali ocenjen podatek * popravljen podatek / povprečje 0 podatek je manjši od 0,5 1, 2, 3,... opomba, pojasnjena v metodoloških opombah n.s. ni smiselno Zaradi zaokroževanja se seštevki vedno ne ujemajo. Podatke v evrih v tabelah od podatkov v tolarjih ločuje črta. 5

6 REPUBLIKA SLOVENIJA: OSNOVNI PODATKI Enota mere Datum ali obdobje podatka: Površina km Prebivalstvo Slovenije število Demografska rast 0,16 % Gostota naseljenosti 101,6 število / km Prebivalstvo mestne občine Ljubljana število Izvor dodane vrednosti (strukturni deleži): 2012 Kmetijstvo 2,6 % Industrija 25,1 % Gradbeništvo 5,5 % Storitve 66,8 % 100,0 % Letna realna rast BDP -2,3 % 2012 Medletna realna rast BDP -0,6 % jul.- sep Nominalni BDP mio EUR 2012 BDP na prebivalca EUR 2012 Letna rast industrijske proizvodnje -0,6 % oktober, 2013 Letna rast zaposlenosti -1,1 % oktober, 2013 Stopnja brezposelnosti 9,4 % jul.- sep Letna stopnja inflacije 0,7 % december, 2013 Javne finance: prihodki 45,1 % BDP 2012 presežek/primanjkljaj -3,7 % BDP 2012 dolg 54,1 % BDP Saldo tekočega računa plačilne bilance mio EUR 2012 Saldo trgovinske bilance -110 mio EUR 2012 Bruto zunanji dolg mio EUR Neto zunanji dolg mio EUR Denarna enota od : evro (EUR): 1 EUR = 239,64 SIT 6

7 GOSPODARSKA IN FINANČNA GIBANJA I. GOSPODARSKA IN FINAN^NA GIBANJA I. GOSPODARSKA IN FINANČNA GIBANJA 1. Mednarodno okolje 2. Gospodarska aktivnost 3. Trg dela 4. Gibanje cen 5. Izbrani kazalniki konkurenčnosti 6. Javne finance 7. Tekoči račun plačilne bilance 8. Kapitalski in finančni račun plačilne bilance 9. Poslovanje bank 10. Finančni trgi 1 - I.

8 GOSPODARSKA IN FINANČNA GIBANJA I. - 2

9 Povzetek Po šibki rasti v tretjem četrtletju 2013 tudi podatki za zadnje četrtletje za evrsko območje ne nakazujejo opaznejšega gospodarskega okrevanja. Mesečni upad aktivnosti v industrijski proizvodnji in gradbeništvu se je oktobra povečal, nižja kot septembra je bila tudi prodaja v trgovini na drobno. V nasprotju z realnimi kazalniki je ostalo gibanje anketnih kazalnikov še naprej ugodno. Stopnja brezposelnosti je oktobra ostala stabilna pri 12 %. Gospodarska aktivnost je bila konec leta 2013 stabilna tudi v Sloveniji. Industrija je v povprečju zadnjih mesecev stagnirala, saj ob rasti izvoza v evrsko območje upada povpraševanje na drugih trgih, na kar vpliva tudi padanje vrednosti valut, v katerih se na teh trgih posluje. Zmanjševanje domačega povpraševanja se je nekoliko umirilo, skladno z upočasnitvijo upadanja kupne moči. Prenehanje zmanjševanja BDP se odraža tudi na zaustavitvi rasti presežka na tekočem računu plačilne bilance. Zaupanje v gospodarstvu je konec leta ostalo stabilno, a na nizki ravni. Zaradi iztekanja pogodb za določen čas se je število registriranih brezposelnih decembra ponovno povečalo, kar je skladno z običajnimi gibanji ob koncu leta. Medletna rast je bila sicer najnižja v letu 2013, a predvsem zaradi učinka osnove. Pojavljajo se nekateri znaki večjega povpraševanja po delavcih, kar je ključnega pomena za okrevanje na trgu dela. Povprečna nominalna plača se je v zadnjih mesecih sicer povečevala, vendar je bila njena rast do oktobra še nižja od inflacije. Inflacija čedalje močneje odraža nizko raven domače končne potrošnje. Decembra se je, merjeno s HICP, medletno znižala na 0,9 %, ob odsotnosti konsolidacijskih in administrativnih ukrepov pa bi bila negativna. Za 0,3 odstotne točke nižja inflacija kot novembra je predvsem posledica dodatnega zniževanja cen industrijskih proizvodov brez energentov, nižje rasti cen nekaterih tržnih storitev in prehodnega znižanja premije zdravstvenega zavarovanja. Primanjkljaj in dolg države sta se zaradi dokapitalizacije bank močno povečala. V prvih treh četrtletjih 2013 je primanjkljaj dosegel 5,5 % BDP, kar vključuje 1,7 % BDP izdatkov za dokapitalizacije bank. Dolg države je ob koncu tretjega četrtletja znašal 62,6 % BDP. Izdatki države so naraščali predvsem zaradi dokapitalizacij bank, medtem ko so prihodki zaradi še vedno slabih razmer na trgu dela stagnirali. Po prvih ocenah naj bi decembrska dokapitalizacija bank povečala primanjkljaj še za okoli 9 odstotnih točk, kar bo poleg izdaje obveznic DUTB prispevalo k dvigu dolga države prek 70 % BDP. Po izvedenih ukrepih za reševanje bank se je zahtevana donosnost dolgoročne državne obveznice do konca leta znižala pod 5 %. Trendi pri poslovanju bank se nadaljujejo predvsem na naložbeni strani. Zmanjševanje posojilne aktivnosti do podjetij je nekoliko počasnejše kot v preteklih mesecih, pri čemer pa so oslabitve tokrat prispevale manjši delež. Nadaljuje se tudi zmanjševanje naložb v vrednostne papirje. H krčenju bilančne vsote so novembra največ prispevale nižje vloge nebančnega sektorja, predvsem države, nadaljevalo pa se je tudi razdolževanje bank do tujine. Rast stroškov oslabitev in rezervacij je bila drugi mesec zapored umirjena. Izguba pred obdavčitvijo je znašala mio EUR, k čemur sta 57 % prispevali banki v postopku nadzorovane likvidacije. Besedilo poglavja "Gospodarska in finančna gibanja" je bilo sprejeto na Svetu Banke Slovenije na dan V poglavju so upoštevani podatki, dosegljivi na dan

10 BANKA SLOVENIJE GOSPODARSKA IN FINANČNA GIBANJA I. - 4

11 GOSPODARSKA IN FINANČNA GIBANJA BANKA SLOVENIJE 1 Mednarodno okolje indeks 2010 = 100, desezonirano *realni prihodki v trgovini na drobno brez motornih vozil Gospodarska aktivnost v evrskem območju in EU Po šibki rasti evrskega območja v tretjem četrtletju 2013 tudi podatki za zadnje četrtletje ne nakazujejo opaznejšega gospodarskega okrevanja. Mesečni upad aktivnosti v industrijski proizvodnji in gradbeništvu se je oktobra povečal, nižja kot septembra je bila tudi prodaja v trgovini na drobno. V nasprotju z realnimi kazalniki je ostalo gibanje anketnih kazalnikov še naprej presenetljivo ugodno. Zgolj šibko gospodarsko okrevanje se odraža v stopnji brezposelnosti, ki je oktobra ostala na ravni predhodnih 12 mesecev. Gospodarsko okrevanje in posledično razmere na trgu dela ostajajo slabše kot v povprečju EU. Gospodarska gibanja Kazalniki gospodarske aktivnosti v evrskem območju oktobra niso bili spodbudni. Po septembrskih negativnih gospodarskih gibanjih v Franciji in Italiji sta na mesečni upad aktivnosti evrskega območja oktobra najbolj vplivali Nemčija in Španija. Na ravni evrskega območja se je industrijska proizvodnja oktobra mesečno zmanjšala za 1,1 %, na kar je močno vplivalo krčenje v energetiki in proizvodnji trajnih dobrin za končno potrošnjo. Oba segmenta dejavnosti se od maja naprej najhitreje zmanjšujeta tudi medletno in sta odraz medletnega krčenja investicij in končne zasebne potrošnje. Mesečni padec prodaje v trgovini na drobno je bil oktobra sicer manjši kot septembra, glede na leto 2010 pa je prodaja manjša na vseh glavnih področjih z izjemo računalništva in telekomunikacij. Krčenje gradbeništva se je oktobra pospešilo. Poleg del na inženirskih objektih se je se zmanjšala tudi aktivnost pri gradnji stavb. Medletni upad gradbenih del se je povečal na 2,2 %, raven proizvodnje pa se nahaja 10 % pod povprečjem leta 2010, z največjim padcem na Portugalskem in v Sloveniji. Razmere na trgu dela v evrskem območju ostajajo slabše kot v povprečju EU. Stopnja brezposelnosti se je v evrskem območju sicer stabilizirala, a ostaja pri visokih 12 %, kar je za dobro odstotno točko več kot v povprečju Vir: Eurostat desezonirano v % Vir: Eurostat. industrija (EA) gradbeništvo (EA) trgovina (EA)* Harmonizirana stopnja brezposelnosti Slovenija Italija evrsko območje EU28 Avstrija Hrvaška gradbeništvo (EU) industrija (EU) trgovina (EU)* EU. Slabša so tudi gibanja v zaposlenosti. Število zaposlenih v evrskem območju se je tudi v tretjem četrtletju 2013 medletno zmanjšalo za odstotek, upad v EU je bil za pol odstotne točke manjši. Izboljševanje gospodarske klime v evrskem območju se je nadaljevalo tudi decembra in še naprej močno odstopa od gibanj realnih kazalnikov aktivnosti. Agregatni kazalnik je dosegel vrednost dolgoletnega povprečja in je bil na najvišji ravni po juliju Zaupanje se je decembra povečalo v vseh dejavnostih zasebnega sektorja in tudi pri potrošnikih. Povišala se je tudi vrednost agregatnega indeksa PMI, predvsem zaradi precejšnjega povečanja PMI za predelovalne dejavnosti. Ta se je povišal v vseh državah evrskega območja z izjemo Grčije in I.

12 BANKA SLOVENIJE GOSPODARSKA IN FINANČNA GIBANJA Francije ter dosegel najvišjo vrednost v zadnjih dveh letih in pol. Najvišje po februarju 2011 se je povzpel tudi globalni indeks PMI za predelovalne dejavnosti, na kar je vplival predvsem dvig ocen glede nadaljnjega zaposlovanja. Tečaj evra in cene surovin Ob koncu leta 2013 se je tečaj evra proti dolarju okrepil, na gibanje cene nafte pa so vplivali politični dogodki na Bližnjem vzhodu in v Afriki. Vrednost evra se je v primerjavi z dolarjem povišala novembra in tudi decembra. K temu so prispevali pozitivna pričakovanja glede okrevanja industrije evrskega območja, povečanje presežka v mednarodni menjavi in negotovosti glede nadaljevanja politike kvantitativnega sproščanja v ZDA. Povprečni mesečni tečaj je decembra znašal 1,37 USD/ EUR, kar je medletno več za 4,5 %. V pogojih naraščajoče odvisnosti od izvoza predstavlja takšno gibanje tečaja dodatno oviro pri okrevanju evrskega gospodarstva. Povprečna cena nafte Brent se je novembra znižala na 108 USD za sod. Na to je ključno vplival dogovor med Varnostnim svetom ZN in Iranom glede iranskega nuklearnega programa. Nadaljevanje političnih nemirov v Libiji in Sudanu ter hitrejše gospodarsko okrevanje v ZDA so decembra prispevali k povišanju cene nafte Brent, v povprečju na 111 USD, kar je bilo medletno več za slab odstotek Kazalniki zaupanja v evrskem območju ravnotežje v odstotkih, desezonirano kazalnik klime (desno)* gradbeništvo trgovina potrošniki industrija druge storitve Vir: Evropska komisija dolarske cene *dolgoletno povprečje = 100 Surovine nafta North Sea Brent (v USD; levo) nafta North Sea Brent (v EUR; levo) surovine skupaj (indeks 2005 = 100) v tem: industrijske (indeks 2005 = 100) hrana (indeks 2005 = 100) Vir: The Economist, Bloomberg, preračuni Banka Slovenije I. - 6

13 GOSPODARSKA IN FINANČNA GIBANJA BANKA SLOVENIJE 2 Gospodarska aktivnost Agregatna gospodarska aktivnost je tudi ob koncu leta 2013 ostala razmeroma stabilna. Industrija stagnira, saj ob le postopnem gospodarskem okrevanju evrskega območja upada povpraševanje na drugih trgih, kjer na zmanjševanje cenovne konkurenčnosti precej vpliva padanje vrednosti tujih valut. Zmanjševanje domačega povpraševanja se je nekoliko umirilo, na kar kaže gibanje prihodkov v trgovini in v drugih storitvah zasebnega sektorja, vsaj glede na mesečne kazalnike pa se je povečala tudi gradbena aktivnost. Zaupanje v gospodarstvu je ob koncu leta ostalo stabilno, a se nahaja na dokaj nizki ravni. Gospodarska klima ravnotežje v odstotkih, desezonirano Vir: SURS. gospodarska klima predelovalne dejavnosti storitve potrošniki trgovina na drobno gradbeništvo Zaupanje v gospodarstvu se je v drugem polletju stabiliziralo na razmeroma nizki ravni. Izstopa zaupanje v predelovalnih dejavnostih, ki se je približalo ravnem pred poglobitvijo krize evrskega območja v drugi polovici leta Pričakovanja predelovalnih podjetij o prihodnjem povpraševanju in proizvodnji so ostala še naprej ugodnejša kot pred letom. V trgovini je ob koncu leta prišlo do zmanjšanja zaupanja zaradi nižjih ocen obsega trenutne prodaje. Te ocene sicer močno nihajo, kar zmanjšuje zanesljivost interpretacije kazalnika zaupanja v tej dejavnosti. Manjši obrat navzdol v zaupanju je opazen tudi v gradbeništvu, a predvsem zaradi upada vrednosti kazalnika pričakovanega zaposlovanja. Zaupanje v zasebnih storitvah brez trgovine in zaupanje potrošnikov se ob koncu leta nista opazneje spremenila. Kazalniki zaupanja Gospodarska aktivnost mes. do okt.13 sep. okt. okt. medletne stopnje rasti v % tekoče ++ Industrijska proizvodnja: - skupaj* 7,0 2,0-0,6-1,8-0,6-0,7 0,2 - predelovalne dejavnosti 7,4 1,8-1,8-2,5-0,8-1,4-0,1 Gradbeništvo: - skupaj** -16,9-24,8-16,8-10,1-6,7 27,3 9,5 - stavbe -14,0-39,7-17,3-24,7-12,1 11,5 4,4 - gradbeni inženirski objekti -19,0-15,3-16,6-2,1-6,2 30,5 10,0 Trgovina (realni prihodek) Trgovina na drobno, skupaj -0,3 1,6-2,3-4,0-4,6-1,2-0,6 Trgovina na drobno brez motornih goriv -1,6-2,2-4,7-4,0-2,8-3,7-1,7 - z živili, pijačami, tobakom -1,6-2,9-4,8-3,4-2,7-2,6-0,8 - z neživili (brez motornih goriv) -1,6-1,8-5,0-4,4-3,4-4,2-1,8 Trgovina z motornimi vozili in popravila 12,0 7,5-5,5 1,8 10,7 8,4-0,4 Storitve zasebnega sektorja*** + 6,3 3,2-2,4-1,4 3,5 1,8 1,2 Promet in skladiščenje + 19,6 8,0 0,7-1,0 0,6 0,2 0,4 Vir: SURS, preračuni Banka Slovenije. Opombe: Podatki so prilagojeni glede na vpliv števila delovnih dni. * Realna vrednost industrijske proizvodnje. ** Realna vrednost opravljenih del v gradbeništvu. *** Brez trgovine in finančnih storitev, + Nominalni prihodki. ++: Trimesečne drseče sredine glede na trimesečne drseče sredine pred tremi meseci v %. Podatki so prilagojeni vplivu sezone in koledarja (razen za gradbeništvo, kjer so podatki desezonirani). 7 - I.

14 BANKA SLOVENIJE GOSPODARSKA IN FINANČNA GIBANJA Industrijska proizvodnja Realni prihodek v industriji indeks, 2010 = 100 medletno v % medletno v %, 3-mesečne drseče sredine skupaj domači trg evrsko območje izven evrskega območja Slovenija (medletno) Slovenija (indeks) evrsko območje (indeks) evrsko območje (medletno) desezonirani in delovnim dnem prilagojeni podatki Vir: Eurostat, preračuni Banka Slovenije. Vir: SURS, preračuni Banka Slovenije. Industrija Industrijska proizvodnja je ostala razmeroma stabilna tudi oktobra. Skupna proizvodnja se je mesečno sicer nekoliko zmanjšala zaradi 0,6-odstotnega padca v predelovalnih dejavnostih, kar pa je bilo zgolj nadaljevanje šibkih nihanj iz prejšnjih mesecev. Ta so se po prvem četrtletju močno umirila in so bila od maja naprej manjša od 1 %. Po precejšnjem padcu v avgustu, ki je bil predvsem posledica učinka osnove, se je medletno zmanjševanje skupne proizvodnje umirilo na manj kot odstotek. 1 Kljub temu je medletno gibanje industrijske proizvodnje ostalo slabše kot v povprečju evrskega območja. V zadnjih mesecih se raven proizvodnje ohranja predvsem s povečano prodajo na trge evrskega območja. Prihodki od prodaje na trgih evrskega območja so bili septembra in oktobra v povprečju medletno večji za slabih 5 %, predvsem zaradi povečane prodaje vmesnih proizvodov kemične in kovinske industrije. Hkrati se je v drugem polletju postopoma stabilizirala tudi prodaja na domačem trgu, ki pa ostaja na zelo nizki ravni. V nasprotju z gibanji v prvi polovici leta se močno zmanjšuje prodaja na trgih zunaj evrskega območja, kjer med pomembnejšimi partnericami postaja šibkejše povpraševanje v Rusiji, na Poljskem in Češkem, v BiH, Ukrajini in Turčiji Vir: SURS. Realni prihodek v trgovini desezonirani in delovnim dnem prilagojeni indeks, 2010 = 100 trgovina z motornimi vozili in popravila motornih vozil trgovina na drobno, brez motornih vozil trgovina z neživili, brez motornih vozil in goriv Storitve zasebnega sektorja Gibanje realnih prihodkov nakazuje upočasnitev zmanjševanja aktivnosti v trgovini ob koncu leta. Novembra so bili prihodki v trgovini na drobno (brez vozil) mesečno večji že drugi mesec zapored, prvič po juniju 2012 pa se je zaustavilo tudi njihovo medletno padanje. K medletni stagnaciji je največ prispevala večja prodaja motornih goriv, precej pa se je zmanjšal tudi padec prihodkov v trgovini z drugimi neživili (brez vozil). Še naprej se pove Šibka mesečna nihanja v industrijski proizvodnji so se nadaljevala tudi novembra. Proizvodnja je bila v primerjavi z oktobrom večja za 0,5 %, medletno pa predvsem zaradi učinka osnove za 2,6 %. 2 K zmanjšanju cenovne konkurenčnosti slovenskega blagovnega izvoza na trgih zunaj evrskega območja je v letu 2013 precej prispeval padec vrednosti drugih valut. V zadnjem četrtletju 2013 je bila tako vrednost evra v primerjavi z rubljem medletno višja že za 10 %, z zlotom za 1,8 %, češko krono in ukrajinsko grivno za 6,1 % ter v primerjavi s turško liro kar za 18,4 %. I. - 8

15 GOSPODARSKA IN FINANČNA GIBANJA BANKA SLOVENIJE čujejo prihodki v trgovini z motornimi vozili in s popravili vozil. Novembra so bili medletno večji za dobro desetino. Medletna rast nominalnih prihodkov v zasebnih storitvah brez trgovine se je oktobra upočasnila. V primerjavi s septembrom so bili skupni prihodki manjši za dober odstotek, z izjemo prometa in skladiščenja pa je bil mesečni padec prisoten v vseh skupinah storitev. Kljub temu so bili skupni prihodki medletno še vedno večji za skoraj 2 %, k čemur so prispevale vse skupine storitev. Gradbeništvo Mesečni kazalniki obsega opravljenih del še naprej kažejo na povečevanje gradbene aktivnosti. Mesečna rast v oktobru je bila visoka zaradi statistično prikazane izrazite rasti v gradnji stanovanj, hkrati je ostala visoka rast v gradnji inženirskih objektov. K medletni rasti je precej prispeval tudi učinek osnove. Mesečna rast trendne časovne vrste vrednosti opravljenih gradbenih del, kot jo objavlja SURS, je bila oktobra pozitivna že sedmi mesec zapored Nominalni prihodki v storitvah brez trgovine medletno v %*, delovnim dnem prilagojeni podatki storitve brez trgovine skupaj promet in skladiščenje informacijske in komunikacijske dejavnosti strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti druge raznovrstne poslovne dejavnosti Vir: SURS, preračuni Banka Slovenije Gradbeništvo desezonirani realni indeksi, 2008 = 100* *vrednost opravljenih gradbenih del trend-cikel (skupaj) stanovanjske stavbe nestanovanjske stavbe gradbeni inženirski objekti skupaj Vir: SURS I.

16 BANKA SLOVENIJE GOSPODARSKA IN FINANČNA GIBANJA 3 Trg dela Decembra je prišlo do precejšnjega povečanja števila registriranih brezposelnih, kar je zaradi iztekanja pogodb za določen čas sicer običajen pojav ob koncu leta. Ta je bil letos podobno intenziven kot leto prej. Medletno povečanje števila brezposelnih je bilo decembra sicer najmanjše v letu 2013, a predvsem zaradi učinka osnove. Hkrati se pojavljajo šibki znaki večjega povpraševanja po delavcih, kar je ključno za začetek zmanjševanja brezposelnosti. Povprečna nominalna plača se je v zadnjih mesecih sicer povečevala, vendar je medletna rast do oktobra ostala nižja od inflacije. Brezposelnost, prosta delovna mesta in delovno aktivno prebivalstvo Decembra se je število registriranih brezposelnih sezonsko povečalo, medletna stopnja rasti števila registriranih brezposelnih pa se je ponovno znižala. December in januar sta meseca, ko število registriranih brezposelnih doseže vrh, kar je posledica sezonskega izteka pogodb za določen čas. Decembra je število registriranih brezposelnih tako znašalo Medletno to pomeni povišanje za 5,0 %, kar je za dve odstotni točki manj kot novembra in tudi najnižja medletna stopnja rasti v letu Močan medletni upad stopnje rasti števila registriranih brezposelnih je predvsem posledica visoke osnove iz lanskega leta, saj tekoča stopnja rasti s skoraj 4 % ni bila bistveno nižja kot lani. Novembra je stopnja registrirane brezposelnosti znašala 13 %. Kažejo se prvi šibki znaki večjega povpraševanja po delavcih. Kazalniki pomanjkanja delavcev v predelovalnih dejavnostih so konec leta prvič v zadnjih treh letih pokazali medletno povečanje potreb po delavcih na splošno in prenehanje zmanjševanja potreb po kvalificiranih delavcih. Ob tem so bili tudi kazalniki pričakovanega zaposlovanja v skoraj vseh dejavnostih na višji ravni kot konec leta 2012, čeprav podjetja večinoma še vedno pričakujejo zmanjševanje števila zaposlenih. Decembra je v % Stopnja brezposelnosti 6 medletna sprememba* (desno) 5 stopnja registrirane brezposelnosti stopnja brezposelnosti ILO * medletna sprememba števila registriranih brezposelnih Vir: Zavod RS za zaposlovanje, SURS, preračuni Banka Slovenije Izbrani odtoki iz registrirane brezposelnosti in pritoki v brezposelnost medletno v % odjavljeni prehod v neaktivnost odjavljeni vključeni v zaposlitev novoprijavljeni iztek zaposlitve za dol. čas Vir: Zavod RS za zaposlovanje, preračuni Banka Slovenije. bilo medletno skoraj 17 % manj novoprijavljenih brezposelnih, pri čemer je bilo za 7,6 % manj tistih zaradi izteka pogodb za določen čas. Tekoče gibanje števila novoprijavljenih zaradi izteka pogodb za določen čas ni bilo vzpodbudno, saj jih je bilo približno toliko kot decembra lani. Pri tem gre najverjetneje za iztek enoletnih pogodb, ki so bile sklenjene pred uveljavitvijo nove zakonodaje. Odlivi iz registrirane brezposelnosti so bili za skoraj 5 % manjši kot lani, je pa bilo tudi tokrat medletno več vključenih v zaposlitev, in sicer za 2,3 %. Nadaljuje se medletno zmanjševanje odliva iz razlogov, ki ne pomenijo zaposlitve. Čeprav je december običajno eden najslabših mesecev glede dinamike na trgu dela, pa opisana gibanja kažejo na nadaljevanje postopnega stabiliziranja razmer I. - 10

17 GOSPODARSKA IN FINANČNA GIBANJA BANKA SLOVENIJE Oktobra se je nadaljevala mesečna rast števila delovno aktivnega prebivalstva, kar sicer ni običajno za jesenske mesece. Medletni padec števila delovno aktivnih se je zato upočasnil na 1,1 %, kar kaže na nadaljevanje stabilizacije razmer na trgu dela. Število delovno aktivnih se je oktobra tekoče povečalo v večini dejavnosti zasebnega sektorja, predvsem v strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnostih, trgovini, gradbeništvu in v predelovalnih dejavnostih, kljub temu da je za večino teh dejavnosti za oktober značilen sezonski upad števila delovno aktivnih. Največji medletni padec števila delovno aktivnih je s 4,9 % še vedno v gradbeništvu, kar pa je le še tretjina padca iz začetka leta. Največje medletno povečanje je bilo s 3,3 % v strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnostih. To povečanje je v približno enaki meri posledica povečanja števila zaposlenih in samozaposlenih. Zaradi tekočega povečanja se je precej upočasnil tudi medletni padec števila delovno aktivnih v predelovalnih dejavnostih, z 2,5 % septembra na 2 % oktobra. Medletno zmanjševanje števila delovno aktivnih v zasebnem sektorju se Prispevki k medletni spremembi števila delovno aktivnih prebivalcev v odstotnih točkah pretežno storitve javnega sektorja pretežno storitve zasebnega sektorja gradbeništvo industrija kmetijstvo, gozdarstvo, ribištvo delovno aktivni skupaj* Vir: SURS, preračuni Banka Slovenije. *medletno v % je tako upočasnilo na 1,3 %. V javnih storitvah je število delovno aktivnih medletno sicer še vedno manjše, vendar pa tekoča gibanja kažejo na rast, ki je močnejša od sezonske. Hitrejša rast je bila predvsem posledica povečanja zaposlovanja v šolstvu, medtem ko število delovno Trg dela mes. do okt.13 okt. sep. okt. nov. v EUR Povprečna bruto plača medletne stopnje rasti v % Povprečna neto plača 3,9 2,1 0,4 0,3 0,7 1,1 1,3... Povprečna bruto plača 3,9 2,0 0,1-0,5 0,4 0,4 0, zasebni sektor (brez O..Q)* 5,0 2,6 0,9 0,4 2,1 1,2 1, javni sektor (O..Q)* -0,1 0,0-2,2-2,7-4,0-1,5-0,9... Povp. realna neto plača** 2,1 0,1-2,5-2,4-2,3-1,0-0,6... Stopnja brezposelnosti - harmonizirana (Eurostat) 7,3 8,2 8,9 10,3 v odstotkih 9,4 9,8 10, registrirana (SURS) 10,7 11,8 12,0 13,0 12,1 12,6 13,0... v 1000 Registrirane brezposelne osebe 100,5 110,7 110,2 118,7 110,9 114,7 118,7 119,3 Delovno aktivno preb. 835,0 824,0 810,0 794,3 807,1 795,5 798,0... Zaposlene osebe 747,2 729,1 717,0 700,0 713,7 700,5 701,7... medletne stopnje rasti v % Registrirane brezposelne osebe 16,4 10,1-0,5 8,2 0,0 8,8 7,1 7,0 Delovno aktivno preb. -2,7-1,3-1,7-2,4-2,1-1,6-1, zasebni (brez O..Q)* -3,8-1,9-2,4-2,8-2,7-1,8-1, javni (O..Q)* 2,1 0,8 0,8-0,9 0,1-0,8-0,5... Zaposlene osebe -2,6-2,4-1,6-2,8-2,2-2,1-1,7... Samozaposlene osebe -3,3 8,1-2,1 1,2-0,9 2,0 3,0... Vir: SURS, preračuni Banka Slovenije. Opombe: Podatki niso desezonirani ali prilagojeni delovnim dnem. * Panoge dejavnosti po klasifikaciji SKD ** CPI deflator I.

18 BANKA SLOVENIJE GOSPODARSKA IN FINANČNA GIBANJA aktivnih v dejavnostih javne uprave, obrambe in obvezne socialne varnosti upada. Gibanje plač Povprečna bruto plača na zaposlenega se v zadnjih mesecih postopoma viša, a rast še naprej zaostaja za inflacijo. Povprečna nominalna bruto plača na zaposlenega je oktobra znašala EUR, kar je bilo medletno več za 0,7 %. Rast je posledica povečanja plač v zasebnem sektorju za 1,3 %, medtem ko so bile plače v javnih storitvah medletno nižje za 0,9 %. V predelovalnih dejavnostih se je povprečna bruto plača na zaposlenega medletno zvišala za 2,4 %, v dejavnosti trgovine za 0,8 %, v gradbeništvu je upadla za 1,1 %, v strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnostih pa za 2,1 %. V javnih storitvah se je medletno upadanje plač upočasnilo na 0,9 %, med katerimi je bil največji upad z 1,8 % v zdravstvu, medtem ko se je v dejavnosti javne uprave, obrambe in obvezne socialne varnosti povprečna plača medletno zvišala za 0,8 %. Nominalna masa plač je medletno še naprej upadala, a po najnižjih stopnjah v letu Močno se je umirilo tudi zmanjševanje realne mase plač in s tem padanje kupne moči, saj se je poleg umirjanja razmer na trgu dela precej znižala tudi inflacija. Masa plač in povprečna bruto plača na zaposlenega 14 medletne stopnje rasti v % masa plač v zasebnem sektorju* masa plač v javnih storitvah (O Q)* povprečna bruto plača v zasebnem sektorju 10 povprečna bruto plača v javnih storitvah (O Q) Vir: SURS, preračuni Banka Slovenije. Opomba: *Masa plač je izračunana kot zmnožek povprečne bruto plače na zaposlenega pri pravnih osebah, ki so prejeli plačo, in števila vseh zaposlenih pri pravnih osebah Skupna masa plač in povprečna bruto plača na zaposlenega medletna rast v % nominalna povprečna bruto plača realna povprečna bruto plača* nominalna masa bruto plač realna masa bruto plač* *HICP deflator Vir: SURS, preračuni Banka Slovenije. Opomba: Masa plač je izračunana kot zmnožek povprečne bruto plače za zaposlene pri pravnih osebah, ki so prejeli plačo, in števila vseh zaposlenih pri pravnih osebah I. - 12

19 GOSPODARSKA IN FINANČNA GIBANJA BANKA SLOVENIJE 4 Gibanje cen 4 3 v % 4 3 Medletne stopnje rasti HICP Medletna inflacija, merjena s HICP, je decembra znašala 0,9 %, kar je 0,3 odstotne točke manj kot novembra. Nižja inflacija je posledica dodatnega zniževanja cen industrijskih proizvodov brez energentov, nižje rasti cen nekaterih tržnih storitev in prehodnega znižanja premije zdravstvenega zavarovanja. Nižja je bila tudi medletna rast cen nepredelane hrane, nekoliko višja pa rast cen energentov in predelane hrane. Osnovna inflacija, ki je v veliki meri odraz domačega povpraševanja, bo še naprej nizka, ob odsotnosti konsolidacijskih in administrativnih ukrepov pa bi bila decembra že negativna. Objavljena inflacija in struktura inflacije Medletna inflacija, merjena s HICP, se je decembra znižala za 0,3 odstotne točke na 0,9 %, k čemur sta največ prispevala močnejši upad cen industrijskih proizvodov brez energentov in nižja rast cen storitev. Medletno zniževanje cen industrijskih proizvodov brez energentov se je decembra spet poglobilo in doseglo 1,0 %. Na to sta najbolj vplivala zelo izrazito sezonsko znižanje cen obleke in obutve ter občutnejše znižanje cen športne opreme. Po nekaj mesecih rasti so se znova Slovenija brez cen energentov, hrane, alkohola in tobaka evrsko območje brez cen energentov, hrane, alkohola in tobaka Vir: SURS, Eurostat, preračuni in ocena Banka Slovenije. pocenili novi osebni avtomobili. K znižanju inflacije je prispevala tudi nižja medletna rast cen storitev, ki je decembra znašala le še 1,3 %. Večji delež znižanja izhaja iz enkratnega znižanja zavarovalne premije za dopolnilno zdravstveno zavarovanje zaradi poračuna pri zdravstveni zavarovalnici Vzajemna. Hkrati se je nadaljevalo zniževanje cen telefonskih in internetnih storitev. Medletna rast cen nepredelane hrane, ki se znižuje že od julija, se je v decembru znižala še za 0,8 odstotne točke na 2,1 %. Do tega je prišlo predvsem zaradi nadaljnje pocenitve sadja in znižanja medletne rasti cen zelenjave. Na drugi strani se je predvsem zaradi višje rasti cen mleka, mlečnih izdelkov in jajc nekoliko zvišala medletna rast Gibanje cen povprečje nov.13 dec.13 dec.12 dec.13 zadnjih 12 m. medletna rast v % mesečna rast v % HICP 1,2 0,9 1,9-0,2-0,5 storitve 1,9 1,3 2,2 0,0-0,6 industrijsko blago brez energentov -0,2-1,0-0,9-0,9-1,7 hrana 2,4 2,4 4,9 0,2 0,2 energenti 0,3 1,4 1,8-0,2 0,9 Kazalnika osnovne inflacije brez energentov 1,4 0,8 2,0-0,2-0,7 brez energentov, hrane, alkohola in tobaka 1,0 0,3 0,9-0,4-1,1 PPI okt.13 nov.13 nov.12 nov.13 skupaj -0,5-0,7 0,1 0,0-0,1 na domačem trgu -0,2-0,4 0,4 0,0-0,1 na tujem trgu -0,9-1,1-0,2 0,1-0,1 Vir: SURS, Eurostat, preračun Banka Slovenije. Opomba: Posamezna odstopanja od uradnih podatkov so možna zaradi zaokroževanja I.

20 BANKA SLOVENIJE GOSPODARSKA IN FINANČNA GIBANJA cen predelane hrane. Zvišala se je tudi medletna rast cen energentov, za 0,9 odstotne točke na 1,4 %. K temu je prispevalo umirjanje medletnega upadanja cen naftnih derivatov zaradi porasta uvoznih cen nafte in tudi učinka osnove. Po prvih ocenah je inflacija v evrskem območju decembra znašala 0,8 % medletne stopnje rasti v % Gibanje posameznih skupin cen Osnovna inflacija in inflacijske tendence 0 0 Osnovna inflacija se je decembra močno znižala, kar odraža popolno odsotnost pritiskov s strani domačega povpraševanja. Medletna rast HICP brez energentov, hrane, alkohola in tobaka je decembra znašala 0,3 %, kar je 0,7 odstotne točke manj kot mesec prej in za 0,4 odstotne točke manj od povprečja evrskega območja. Za okoli pol odstotne točke sta se znižala tudi HICP brez energentov in nepredelane hrane, na 0,7 %, ter HICP brez energentov, na 0,8 %. K znižanju osnovne inflacije so prispevale cene, ki so močno odvisne od domačega povpraševanja, in sicer cene industrijskih proizvodov brez energentov ter cene nekaterih storitev. Osnovna inflacija bo še naprej ostala zelo nizka, ob izločitvi konsolidacijskih in sorodnih administrativnih ukrepov pa bi se že gibala v negativnem območju. Vpliv neposrednih davkov na inflacijo V letu 2013 je bila rast cen v celoti posledica sprememb v dajatvah. Pozitiven prispevek dajatev k inflaciji se je v letu 2013 še nekoliko povišal. Tako je decembra medletna rast cen, merjena s HICP, presegla rast HICP s konstantnimi davčnimi stopnjami za 1,1 odstotne točke. To pomeni, da bi inflacija, merjena s HICP, v primeru nespremenjenih dajatev znašala -0,2 %. V letu 2013 je bil pozitivni prispevek v pretežni meri posledica zvišanja stopnje DDV. Rast cen so zvišali še januarski dvig trošarin na tobak in prenos teh dvigov iz leta 2012, več dvigov trošarin na naftne derivate in sprejetje davka na finančne transakcije. -5 HICP energenti -10 storitve hrana -15 nepredelana hrana predelana hrana industrijski proizvodi brez energentov Vir: SURS, preračuni Banka Slovenije medletno v % Inflacija s konstantnimi davčnimi stopnjami HICP Slovenija HICP evrsko območje HICP s konstant. davčnimi stopnjami Slovenija HICP s konstant. davčnimi stopnjami evrsko območje Vir: Eurostat, SURS, preračuni Banka Slovenije I. - 14

21 GOSPODARSKA IN FINANČNA GIBANJA BANKA SLOVENIJE 5 Javne finance Primanjkljaj države je v prvih treh četrtletjih 2013 dosegel 5,5 % BDP, kar vključuje 1,7 % BDP izdatkov za dokapitalizacije bank. Dolg države je ob koncu tretjega četrtletja znašal 62,6 % BDP. Izdatki države so naraščali predvsem zaradi dokapitalizacij bank, medtem ko so prihodki zaradi še vedno slabih razmer na trgu dela stagnirali. Državno reševanje bank je imelo znaten vpliv na primanjkljaj in dolg države predvsem v zadnjem lanskem četrtletju. Dokapitalizacije so tako v letu 2013 primanjkljaj povečale za okoli 10,5 % ocenjenega BDP, dolg ob koncu leta pa je presegel 70 % BDP. Po izvedenih ukrepih za reševanje bank se je negotovost finančnih trgov glede reševanja bančnih in fiskalnih težav Slovenije znižala, kar je znižalo tudi zahtevano donosnost dolgoročne državne obveznice, ki je ob koncu leta padla pod 5 %. Primanjkljaj in dolg sektorja država po metodologiji ESR 95 Primanjkljaj države je v prvih treh četrtletjih 2013 dosegel 5,5 % BDP, medletno povečanje pa je bilo posledica dokapitalizacij bank. V prvih treh četrtletjih so dokapitalizacije znašale 1,7 % BDP, ustvarjenega v medletno v % * nacionalna metodologija Javnofinančna gibanja **vsota četrtletnih javnofinančnih saldov v zadnjih 12 mesecih saldo (v % BDP)* prihodki* odhodki* saldo po ESR 95 (v % BDP)** 12-mesečne drseče vsote Vir: SURS, Ministrstvo za finance, preračuni Banka Slovenije tem obdobju, v celem letu pa so dosegle okoli 10,5 % ocenjenega BDP. Medletna rast izdatkov države v prvih treh četrtletjih v višini 2,1 % je bila tudi zaradi dokapitalizacij bank višja od rasti prihodkov, ki so ostali na ravni predhodnega leta. Brez dokapitalizacij bank bi izdatki upadli za 1 %, primanjkljaj pa bi v treh četrtletjih dosegel 3,8 % BDP. Na prihodke je najmočneje vplival slab položaj na trgu dela, saj je bilo v treh četrtletjih manj zlasti prihodkov, vezanih na plače, torej socialnih prispevkov in dohodnine. Med izdatki so se znižali predvsem sredstva za zaposlene in vmesna potrošnja, a to ni nadomestilo večjih izdatkov za dokapitalizacijo bank. Dolg države je ob koncu tretjega četrtletja dosegel 62,6 % BDP, do kon- Račun financiranja konsolidirane bilance zadnji oktober jan.-okt. jan.-okt. 3 meseci 2013 v mio EUR Javnofinančni saldo Neto posojila in spremembe kapitalskih deležev Neto zadolževanje Zadolževanje Domače zadolževanje* od tega: Vrednostni papirji Zadolževanje v tujini od tega: Vrednostni papirji Odplačila dolga doma v tujini Sprememba sredstev na računih Vir: Ministrstvo za finance in Banka Slovenije. Opomba: * Pod domače zadolževanje štejejo vse izdaje obveznic na domačem trgu, ne glede na to kdo jih kupuje I.

22 BANKA SLOVENIJE GOSPODARSKA IN FINANČNA GIBANJA ca leta pa se bo predvidoma zvišal še za okoli 10 % BDP. K rasti dolga v zadnjem četrtletju 2013 so prispevali novembrska izdaja obveznice RS v višini 1,5 mrd EUR, izdaja obveznic Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB) v višini 1 mrd EUR in povečanje že obstoječih izdaj obveznic RS zaradi dokapitalizacij bank (okoli 0,9 mrd EUR). Konsolidirani javnofinančni saldo, prihodki in odhodki Primanjkljaj konsolidirane bilance javnega financiranja je bil v desetih mesecih leta 2013 medletno višji predvsem zaradi nižjih prihodkov. V desetih mesecih je primanjkljaj dosegel mio EUR, v enem letu do oktobra pa 4,0 % BDP. Primanjkljaj državnega proračuna je do novembra dosegel mio EUR, kar je več od načrtovanega z rebalansom za leto 2013 (1.547 mio EUR). ZZZS je do novembra izkazal primanjkljaj v višini 11 mio EUR, zbirni proračuni občin pa so bili do oktobra v presežku za 53 mio EUR. Prihodki konsolidirane bilance javnega financiranja so bili v desetih mesecih leta 2013 zaradi upada davkov medletno nižji. K njihovemu medletnemu znižanju za 2,3 % oziroma 285 mio EUR so prispevali nižji davčni prihodki (medletno znižanje za 4,3 %), medtem ko so bili vsi drugi prihodki višji. Na nižje zbrane davke so vplivale slabe razmere na trgu dela, šibkejša gospodarska aktivnost, pri davku od dohodka pravnih oseb pa tudi spremembe davčne politike. Med davčnimi prihodki so najbolj zaostajali davki na dohodke pravnih oseb (medletno so bili nižji za 282 mio EUR), ter davki, vezani na plače (prispevki za socialno varnost ter dohodnina, ki so bili medletno nižji za 263 mio EUR). Medletno višji so bili prihodki od DDV zaradi zvišanja davčnih stopenj, medtem ko so trošarine predvsem zaradi nižje potrošnje medletno zaostajale. Odhodki konsolidirane bilance javnega financiranja so se v desetih mesecih leta 2013 nekoliko zmanjšali. Najizraziteje je bilo znižanje plač in prispevkov za zaposlene, medtem ko so bili predvsem odhodki za Konsolidirana bilanca* 2012 zadnjih 12 mesecev do okt jan.-okt. jan.-okt. jan.-okt.13 mio EUR % BDP medl. rast, % mio EUR medl. rast, % Prihodki ,0-1, ,3 Davki ,1-3, ,3 - na blago in storitve ,1-0, ,2 - prispevki ,5-5, ,1 - dohodnina ,7 0, ,1 - dohodki pravnih oseb ,8-48, ,9 Prejeta sredstva iz EU ,4 3, ,8 Ostali ,4 24, ,3 Odhodki ,0-1, ,2 Tekoči odhodki ,2-2, ,5 - plače in drugi izdatki zaposlenim (s prispevki) - izdatki za blago in storitve ,2 6,4-4,7-6, ,4-6,6 - obresti ,2 18, ,4 Tekoči transferji ,0 0, ,5 - transferji posameznikom in gospodinjstvom Investicijski odhodki, transferji ,1 3,6-1,6-1, ,0 1,4 Plačila v proračun EU ,2-4, ,8 Saldo , Vir: Ministrstvo za finance, preračuni Banka Slovenije. Opomba: * Konsolidirane bilance državnega proračuna, proračuna občin, pokojninsko-invalidskega ter obveznega zdravstvenega zavarovanja po načelu plačane realizacije. I. - 16

23 GOSPODARSKA IN FINANČNA GIBANJA BANKA SLOVENIJE obresti in pokojnine medletno višji. Odhodki so se v desetih mesecih medletno znižali za 0,2 % oziroma 26 mio EUR. Na zniževanje odhodkov vplivajo ukrepi ZUJF, dogovori o znižanju plač ter diskrecijske odločitve vlade o znižanju nekaterih odhodkov, ki se nanašajo predvsem na izdatke za blago in storitve ter investicije. Najizraziteje so se znižali izdatki za plače in prispevke zaposlenim (medletno za 138 mio EUR), transferji posameznikom in gospodinjstvom (brez pokojnin) ter izdatki za blago in storitve. Medletno višji so bili zlasti plačila obresti (za 118 mio EUR) in izdatki za pokojnine (za 90 mio EUR). Financiranje konsolidirane bilance Decembra je zadolževanje državnega proračuna potekalo predvsem s povečanjem izdaj že obstoječih obveznic, kar je bilo povezano z dokapitalizacijo bank. Za 1 mrd EUR obveznic je izdala tudi DUTB. Konsolidirana bilanca je do oktobra izkazovala zadolževanje v višini 4,4 mrd EUR, državni proračun pa do novembra, ko je bila izdana še triletna obveznica, 5,9 mrd EUR. Decembra se je zadolževanje državnega proračuna povečalo za okoli 0,9 mrd EUR, in sicer z dodatnimi izdajami nekaterih že obstoječih obveznic različnih ročnosti, s čimer sta bila izvedena dokapitalizacija DUTB in del dokapitalizacije bank. Poleg tega so bile izdane tudi tri-, šest- in prvič še devetmesečne zakladne menice v skupni vrednosti 172 mio EUR. Obrestne mere zakladnih menic so bile podobne kot pri izdajah v predhodnem mesecu, za devetmesečno pa je obrestna mera znašala 2,18 %. DUTB je izdala dve obveznici; ki sta jih v zameno za prenesene slabe terjatve dobili dve domači banki, dveletno s kuponsko obrestno mero 3,75 % in triletno s kuponsko obrestno mero 4,5 % v skupni višini mio EUR. DUTB sicer ne sodi v konsolidirano bilanco javnega financiranja, je pa zajeta v sektorju država po metodologiji ESR 95, zato njene izdaje obveznic povečujejo dolg sektorja država. Pribitki dolgoročnih državnih obveznic nad nemško v bazičnih točkah Portugalska Italija Avstrija Španija Francija Irska Slovenija Vir: Bloomberg, preračuni Banka Slovenije. Opomba: Pribitek je izračunan kot razlika med donosom desetletne državne obveznice in donosom referenčne (nemške) obveznice na dnevni ravni in odraža tveganja, ki jih tržni udeleženci pripisujejo državi. * Na sliki je po za Slovenijo prikazano gibanje obveznice SLOREP 09/24. Zahtevana donosnost enajstletne slovenske državne obveznice se je po objavi stresnih testov bank sredi decembra znižala in do konca meseca padla nekoliko pod 5 %. Zniževanje zahtevane donosnosti, ki je bilo prisotno že novembra, se je nadaljevalo tudi decembra, zlasti po objavi stresnih testov bank ter njihovi dokapitalizaciji in prenosu slabih terjatev na DUTB, kar je zmanjšalo negotovost finančnih trgov glede morebitne potrebe Slovenije po zunanji pomoči. Zahtevana donosnost je ob koncu decembra znašala 4,95 % I.

24 BANKA SLOVENIJE GOSPODARSKA IN FINANČNA GIBANJA 6 Tekoči račun plačilne bilance Po upočasnitvi rasti v predhodnih mesecih se je presežek na tekočem računu plačilne bilance oktobra medletno zmanjšal. Znašal je 181 mio EUR, kar je bilo medletno manj za 15 mio EUR. K temu sta največ prispevala padec izvoza storitev in povečanje primanjkljaja faktorskih dohodkov. Hkrati se je ponovno povečal presežek v blagovni menjavi. V enem letu do oktobra je presežek tekočega računa dosegel 2,3 mrd EUR oziroma 6,6 % BDP, kar je za 4,4 odstotne točke več kot oktobra lani. K temu je največ prispeval saldo blagovne menjave, ki se je v istem obdobju iz primanjkljaja v višini 1,1 % BDP prevesil v presežek v višini 2,0 % BDP. Poleg šibkega domačega povpraševanja je presežek blagovne menjave tudi rezultat razmeroma ugodne rasti izvoza, h kateri je prispevala stabilizacija pogojev menjave s tujino. K povečanju presežka na tekočem računu sta slabo tretjino prispevala večji presežek v menjavi storitev in manjši primanjkljaj faktorskih dohodkov. Blagovna menjava Medletna rast skupne blagovne menjave se je oktobra nekoliko upočasnila predvsem zaradi upočasnitve rasti uvoza. Kljub zmanjšanju obsega industrijske proizvodnje se je medletna rast izvoza oktobra glede na september le nekoliko upočasnila, kar sovpada s sočasnim zmanjšanjem zalog. Medletna rast izvoza blaga se je upočasnila za slabo odstotno točko na 3,5 %, rast uvoza pa za dobri 2 odstotni točki na 1,8 %. 3 Presežek blagovne menjave se je povečal za 34 mio EUR na 77 mio EUR. Pokritje uvoza z izvozom je znašalo 103,9 %, kar je enako povprečju v prvih desetih mesecih leta v % BDP, 3-mesečne drseče vsote Vir: Banka Slovenije medletne stopnje rasti v % tekoči račun blago storitve faktorski dohodki tekoči transferji Vir: Banka Slovenije. Blagovna menjava* *trimesečne drseče sredine mio EUR saldo blagovne menjave, mio EUR izvoz blaga, medletno v % uvoz blaga, medletno v % Oktobra se je nadaljevalo preusmerjanje izvoza v članice EU. Izvoz v EU je bil medletno večji za 5,8 %, na trge zunaj EU pa se je zmanjšal za 2,7 %. Pri uvozu so gibanja ostala obratna. Uvoz blaga iz nečlanic je bil medletno večji za skoraj 30 %, 4 medtem ko se je zmanjševanje uvoza blaga iz članic EU povečalo na 7 %. Z vstopom Hrvaške v EU se je zmanjšal tudi primanjkljaj v poslovanju z EU. Sicer presežek v blagovni menjavi še naprej izhaja iz poslovanja z nečlanicami, pri čemer izstopajo Rusija, Srbija in BiH. V seštevku enega leta do oktobra je skupni presežek blagovne menjave znašal slabih 0,7 mrd EUR oziroma 2,0 % BDP. Poslabševanje pogojev menjave s tujino se je v tretjem četrtletju 2013 ustavilo. V prvih dveh četrtletjih se je medletno poslabševanje pogojev menjave upočasnjeva Komponente tekočega računa 3 Medletna gibanja v blagovni menjavi so se po podatkih SURS novembra poslabšala. Izvoz je bil medletno manjši za odstotek, uvoz pa se je povečal za več kot 3 %. Rast izvoza na trge EU se je precej upočasnila, hkrati pa se je nadaljevalo hitro zmanjševanje izvoza na druge trge. 4 K visoki rasti blagovnega uvoza iz nečlanic v oktobru je prispeval predvsem uvoz energentov in gnojil. I. - 18

25 GOSPODARSKA IN FINANČNA GIBANJA BANKA SLOVENIJE lo, v tretjem četrtletju pa so bili ti že nevtralni, saj je bil padec izvoznih cen enak padcu uvoznih cen. Rast indeksov povprečnih vrednosti zunanje trgovine se je precej umirila že v letu 2012, v letu 2013 pa so se indeksi začeli zniževati. Gibanje pogojev menjave je bilo v tem obdobju ugodnejše v poslovanju z nečlanicami kot s članicami EU, hkrati pa so se precej zmanjšale tudi razlike v pogojih menjave med skupinama držav Povprečne vrednosti izvoza in uvoza blaga medletna rast v % Storitvena menjava Oktobra se je nominalni izvoz storitev medletno precej zmanjšal, v primerjavi s septembrom pa se je upočasnila tudi rast uvoza storitev. Oktobra je bil izvoz storitev medletno manjši za 4,7 %, uvoz pa večji za 4,0 %, kar je zmanjšalo presežek za 33 mio EUR. Enoletni presežek v menjavi storitev je sicer dosegel 2,0 mrd EUR oziroma 5,7 % BDP, kar je za 0,7 odstotne točke več kot oktobra Izvoz potovanj stagnira. Po šibki rasti v tretjem četrtletju se je medletna rast izvoza potovanj oktobra zmanjšala za 0,6 %, čeprav se je število tujih gostov medletno povečalo za 8,4 % in število nočitev za 4,3 %. Presežek v menjavi potovanj se povečuje le zaradi zmanjševanja uvoza potovanj, ki je bil oktobra manjši kar za 7,8 %. V prvih desetih mesecih je izvoz potovanj stagniral, uvoz pa je bil manjši za več kot 4 %. Presežek potovanj se je povečal za 22 mio EUR na mio EUR. Blizu stagnacije je tudi izvoz transportnih storitev. Ob rasti blagovnega izvoza se je oktobra izvoz transportnih storitev medletno zmanjšal za 1,9 %, uvoz pa povečal za 6,1 %. Gibanje izvoza transportnih storitev tudi sicer precej zaostaja za rastjo blagovnega izvoza, kar lahko nakazuje povečevanje konkurence domačim prevoznikom. V letu 2013 do oktobra je bil izvoz transportnih storitev večji le za 0,5 %, uvoz pa manjši za 0,3 %. Presežek se je medletno povečal le za 7 mio EUR na 550 mio EUR. Po upočasnjevanju rasti od junija naprej se je izvoz drugih storitev (brez potovanj in transporta) oktobra precej zmanjšal. Medletni padec je presegel 10 %. Pri tem se je medletno za nekaj več kot petino zmanjšal izvoz komunikacijskih, gradbenih in posredniških storitev. Kljub temu so k medletnemu povečanju presežka vseh storitev v prvih desetih mesecih leta 2013 to je znašalo izvoz skupaj uvoz skupaj pogoji menjave evrsko območje pogoji menjave skupaj pogoji menjave zunaj evrskega območja Vir: SURS, preračuni Banka Slovenije medletne stopnje rasti v % saldo storitvene menjave, mio EUR izvoz storitev, medletno v % uvoz storitev, medletno v % Vir: Banka Slovenije. Storitvena menjava 184 mio EUR druge storitve prispevale kar 156 mio EUR. Pri tem se je medletno najbolj povečal presežek storitev posredovanja v zunanji trgovini, in sicer za 90 mio EUR na 233 mio EUR. Med neto odlivnimi storitvami se je medletno najbolj povečal primanjkljaj storitev, povezanih s pravicami intelektualne lastnine, in sicer za 75 mio EUR na 123 mio EUR. Faktorski dohodki in tekoči transferji mio EUR Oktobra se je primanjkljaj faktorskih dohodkov medletno povečal, vendar je v seštevku prvih desetih mesecev še naprej precej zaostajal za doseženim v istem obdobju leta Največ je k zmanjšanju primanjkljaja faktorskih dohodkov prispevalo medletno zma I.

26 BANKA SLOVENIJE GOSPODARSKA IN FINANČNA GIBANJA njšanje primanjkljaja dohodkov od kapitala za 157 mio EUR na 658 mio EUR. Zaradi manjšega obsega novih naložb in slabših tekočih poslovnih rezultatov se je do oktobra primanjkljaj dohodkov od lastniškega kapitala medletno zmanjšal za 176 mio EUR na 342 mio EUR. Pri tem so se izplačane dividende in razdeljeni dobiček medletno zmanjšali za 76 mio EUR. Najbolj, za 100 mio EUR, so se v prvih desetih mesecih medletno zmanjšala neto plačila za pokrivanje izgub neposrednih naložb, in sicer slovenskih v tujini s 354 mio EUR v letu 2012 na 153 mio EUR v letu 2013 ter tujcev v Sloveniji z 269 mio EUR na 167 mio EUR. Banke, podjetja in prebivalstvo so se v letu 2013 razdolževali. Neto plačila obresti v tujino so se v prvih desetih mesecih do oktobra zmanjšala za 53 mio EUR na 126 mio EUR. Nadaljuje se financiranje države na tujih trgih z izdajami vrednostnih papirjev po relativno visokih stopnjah donosnosti. Zato se medletno povečujejo neto plačila dohodkov od naložb v vrednostne papirje, in sicer v letu 2013 do oktobra za 71 mio EUR na 190 mio EUR. Prejemki od dela so se v zadnjih mesecih začeli medletno zmanjševati, upadati pa se je začel tudi presežek dohodkov od dela. Ta je bil tako v prvih desetih mesecih leta 2013 medletno večji le še za 9 mio EUR in je znašal 305 mio EUR. V seštevku zadnjih dvanajstih mesecev do oktobra 2013 se je primanjkljaj faktorskih dohodkov medletno znižal na 386 mio EUR oziroma 1,1 % BDP. Kljub manjšemu oktobrskemu presežku se je v desetih mesecih leta 2013 ohranil visok primanjkljaj tekočih transferjev. Primanjkljaj se je medletno povečal za 36 mio EUR na 125 mio EUR. K temu je 16 mio EUR prispevalo medletno zmanjšanje presežka državnih tran- Plačilna bilanca zadnjih Tekoči račun 12 mes. jan.-okt. jan.-okt. okt. okt. tokovi v mio EUR Tekoči račun v % BDP 0,4 3,3 6,5 3,0 6,8 Blago in storitve v % BDP 1,4 4,8 7,7 5,0 8,5 Koeficient odprtosti Izvoz v % BDP 72,7 75,9 78,1 76,1 78,7 Blago Storitve Turizem Transport Uvoz v % BDP -71,3-71,1-70,4-71,1-70,3 Blago Storitve Turizem Transport Dohodki od dela Dohodki od kapitala Tekoči transferji nominalne medletne stopnje rasti v % Izvoz blaga in storitev 11,6 1,9 1,9 2,5 2,5 7,3 1,9 Uvoz blaga in storitev 11,5-2,6-3,1-1,5-2,1 2,4 2,1 Izvoz blaga 13,1 0,8 1,3 1,5 2,0 6,1 3,5 Uvoz blaga 13,1-3,0-3,8-1,5-2,4 1,6 1,8 Izvoz storitev 5,4 6,7 4,5 7,1 4,4 12,8-4,7 Uvoz storitev 1,6-0,1 1,1-1,3 0,1 8,3 4,0 Vir: Banka Slovenije. I. - 20

27 GOSPODARSKA IN FINANČNA GIBANJA BANKA SLOVENIJE Neto faktorski dohodki tokovi v mio EUR (3-mesečne vsote) Kapitalski in finančni račun plačilne bilance Vir: Banka Slovenije. od obresti od vrednostnih papirjev od reinvestiranih dobičkov od neposrednih naložb od dela sferjev, predvsem zaradi 12-odstotnega zmanjšanja sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj. Preostalih 20 mio EUR predstavlja povečanje primanjkljaja zasebnih transferjev, predvsem zaradi zmanjšanja prejemkov od davkov in subvencij na proizvodnjo ter povečanih izdatkov za davke na proizvode in zavarovanja. 0 Tudi oktobra so se nadaljevali neto odlivi zasebnega sektorja v tujino, ki so v desetih mesecih leta 2013 predstavljali 3,7 mrd EUR, oktobra pa 234 mio EUR. Terjatve zasebnega sektorja do tujine so se oktobra povečale za 365 mio EUR, na kar so najbolj vplivali odlivi gotovine in vlog bančnega sektorja ter povečanje danih komercialnih kreditov in posojil. Obveznosti do tujine so se povečale za 130 mio EUR, največ iz tujih neposrednih naložb v obliki posojil. Država je v prvih desetih mesecih leta 2013 beležila 1,5 mrd EUR neto priliva, Banka Slovenije pa 0,6 mrd EUR neto odliva v tujino. Neto zunanji dolg je bil oktobra skoraj nespremenjen glede na prejšnji mesec in je znašal 12,1 mrd EUR, glede na konec leta 2012 pa se je zmanjšal za 1,9 mrd EUR. Terjatve zasebnega sektorja Oktobra so se terjatve zasebnega sektorja do tujine povečale za 365 mio EUR. Povečanje je bilo v največji meri rezultat povečanja gotovine in vlog bank (197 mio EUR). V desetih mesecih leta 2013 so se terjatve zasebnega sektorja skupno povečale za 2,3 mrd EUR, kar je za 1,3 mrd EUR več kot v enakem obdobju leta Največja razlika med obema obdobjema se kaže pri naložbah v tokovi v mrd EUR (12-mesečne vsote) +: odtok -: pritok Finančne terjatve zasebnega sektorja do tujine gotovina in vloge posojila komercialni krediti portfeljske naložbe neposredne naložbe Vir: Banka Slovenije I.

28 BANKA SLOVENIJE GOSPODARSKA IN FINANČNA GIBANJA vrednostne papirje in finančne derivative tujih izdajateljev, ki so se v letu 2012 zmanjšale za 324 mio EUR, v letu 2013 pa povečale za 260 mio EUR. V prvih desetih mesecih leta 2013 so se posojila zmanjšala za 479 mio EUR, v enakem obdobju leta 2013 pa le za 56 mio EUR. Obveznosti zasebnega sektorja Finančne obveznosti zasebnega sektorja do tujine tokovi v mrd EUR (12-mesečne vsote) +: pritok -: odtok vloge pri bankah posojila komercialni krediti portfeljske naložbe neposredne naložbe Vir: Banka Slovenije. Oktobrsko povečanje obveznosti zasebnega sektorja do tujine v višini 130 mio EUR je bilo predvsem posledica večjega črpanja posojila, danega s strani tujega lastnika. To posojilo predstavlja večino povečanja tujih neposrednih naložb v skupnem znesku 232 mio EUR. V desetih mesecih leta 2013 se je zasebni sektor sicer razdolžil za 1,4 mrd EUR. Večinoma je šlo za odplačila posojil bančnega sektorja, medtem ko je podjetniški sektor povečeval zadolženost večinoma zaradi projektov, povezanih z energetiko. V enakem obdobju leta 2012 se je zasebni sektor razdolžil za 1,2 mrd EUR več kot v enakem obdobju leta Največ je k razdolžitvi tudi v tem primeru prispeval bančni sektor z vračanjem posojil in zapadanjem obveznic Plačilna bilanca zadnjih zadnjih Kapitalski in finančni račun 12 mes. 6 mes. jan.-okt. jan.-okt. sep. okt. tokovi v mio EUR 1. Zasebni sektor Terjatve Kapitalski transferji Neposredne naložbe v tujini Naložbe v vrednostne papirje in finančni derivati Komercialni krediti Posojila Gotovina in vloge Prebivalstvo Banke Podjetja Ostale terjatve Obveznosti Kapitalski transferji Tuje neposredne naložbe Naložbe v vrednostne papirje in finančni derivati Komercialni krediti Posojila Podjetja Banke Vloge pri bankah Ostale obveznosti Država Banka Slovenije Vir: Banka Slovenije. Opomba: +; finančni pritoki (povečanje obveznosti oz. zmanjšanje terjatev), -; finančni odtoki (povečanje terjatev oz. zmanjšanje obveznosti). I. - 22

29 GOSPODARSKA IN FINANČNA GIBANJA BANKA SLOVENIJE v mrd EUR Zunanji dolg Poslovanje bank* Vir: Banka Slovenije. Zunanji dolg neto zunanji dolg bruto terjatve do tujine bruto obveznosti do tujine Neto zunanji dolg je konec oktobra znašal 12,1 mrd EUR in je ostal glede na predhodni mesec skoraj nespremenjen. Glede na oktober 2012 je bil manjši za 1,7 mrd EUR. V enoletnem obdobju se je najbolj znižal neto zunanji dolg bančnega sektorja (2,5 mrd EUR), povečal pa neto dolg države (1,5 mrd EUR) Okrepljeno novembrsko krčenje bilančne vsote je predvsem posledica zmanjšanja vlog nebančnega sektorja in nadaljnjega razdolževanja do tujih bank. Posojila nebančnemu sektorju se še vedno najbolj znižujejo pri nefinančnih družbah. Zmanjševanje obsega vlog gospodinjstev na ravni bančnega sistema se je novembra umirilo, vendar pa se nadaljujejo prehodi vlog med skupinami bank. Ob umirjeni rasti stroškov oslabitev in rezervacij v zadnjih dveh mesecih se je izguba iz poslovanja bank pred davki povečala za 22 mio EUR na mio EUR. Bilančna vsota Krčenje bilančne vsote bančnega sistema, ki je bilo značilno za celotno drugo polletje leta 2013 se je novembra okrepilo. Bilančna vsota je bila nižja za 582 mio EUR, v enajstih mesecih leta 2013 pa se je zmanjšala za mio EUR. Medletno znižanje je doseglo 9,5 %. Razlogi novembrskega krčenja so upad vlog pri skoraj vseh nebančnih sektorjih, predvsem vlog države, in ponovno razdolževanje bank do tujih bank. Banke so omenjene obveznosti poplačale delno z denarjem v blagajni in na računih pri Banki Slovenije. Dodatno so se skrčila posojila nefinančnim družbam. Naložbena aktivnost Zmanjševanje obsega posojil nebančnemu sektorju se je novembra 2013 nadaljevalo. Zmanjšanje obsega teh posojil je bilo z 264 mio EUR nižje od sicer nadpovprečnih znižanj v predhodnih dveh mesecih. K tokratnemu krčenju so oslabitve prispevale manjši delež. Obseg posojil se je zmanjšal pri vseh sektorjih, z izjemo sektorja drugih finančnih organizacij, in sicer kot običajno najbolj pri nefinančnih družbah. Medletna stopnja rasti posojil nebančnemu sektorju se je znižala na -11,7 %. * V poglavju so upoštevani podatki bank, ki jih te poročajo Banki Slovenije v skladu z Navodilom za izvajanje Sklepa o poročanju monetarnih finančnih institucij. Zaradi metodoloških razlik se ti podatki razlikujejo od objavljenih statističnih podatkov I.

30 BANKA SLOVENIJE GOSPODARSKA IN FINANČNA GIBANJA Novembrsko krčenje posojil nefinančnim družbam je bilo skoraj enkrat nižje v primerjavi s predhodnim mesecem. Obseg teh posojil je bil nižji za 190 mio EUR, v primerjavi z enakim mesecem lani pa za 16 %. K tokratnemu znižanju je 88 mio EUR prispevala skupina velikih domačih bank, banke v večinski tuji lasti, ki od septembra nadpovprečno krčijo tovrstna posojila, pa 90 mio EUR. Slednje so tako tudi v medletnem krčenju posojil nefinančnim družbam, ki je doseglo 16,1 %, prehitele velike domače banke, pri katerih je padec znašal 13,8 %. Največji medletni upad tovrstnih posojil je od septembra 2013 naprej prisoten pri majhnih domačih bankah zaradi uvedbe nadzorovane likvidacije pri dveh bankah. Zmanjševanje obsega posojil gospodinjstvom se je novembra okrepilo in je doseglo 34,5 mio EUR. Velike domače banke so novembra posojila gospodinjstvom skrčila za nadpovprečnih 19,5 mio EUR, skupaj v enajstih mesecih leta 2013 pa za 139 mio EUR. Pri bankah v večinski tuji lasti se je zmanjševanje teh posojil, ki je bilo prisotno v vseh predhodnih mesecih leta 2013, novembra nadaljevalo. Tokrat so bila nižja za 14 mio EUR, skupaj v letu 2013 pa so se skrčila za 148 mio EUR. Analiza po vrstah posojil pokaže, da so se skrčila predvsem potrošniška posojila, za 85 mio EUR, medletno pa so bila manjša za 11,2 %. Medtem se je obseg stanovanjskih posojil povečal za 61 mio EUR. S tem je tudi medletna rast ponovno postala pozitivna. Dosegla je 1 %. Naložbe v finančna sredstva oziroma vrednostne papirje so bile nižje za 146 mio EUR, predvsem zaradi vpliva dveh bank v postopku nadzorovane likvidacije. Za 85 mio EUR se je zmanjšal obseg finančnih sredstev v posesti do zapadlosti, obseg naložb v finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo, pa je bil nižji za 59 mio EUR. Viri financiranja Nadaljuje se umirjeno zmanjševanje obveznosti do tujine. Razdolževanje bank do tujine se je novembra nadaljevalo, tokrat za 151 mio EUR, v enajstih mesecih leta 2013 pa za mio EUR. Tudi novembra so k znižanju največ prispevale banke v večinski tuji lasti. Ta skupina bank se je v enajstih mesecih leta 2013 razdolžila za mio EUR, skupina velikih domačih bank pa za 927 mio EUR medletno v % Vir: Banka Slovenije. Stopnje rasti naložb bank posojila nebančnemu sektorju vrednostni papirji bilančna vsota Zniževanje vlog nebančnega sektorja se je novembra okrepilo zaradi umika vlog države. Celotne vloge nebančnega sektorja so se znižale za 201 mio EUR, medletna rast pa ostaja pozitivna, 2,7-odstotna. Vloge so se skrčile pri vseh sektorjih, razen pri tujcih, kjer so bile višje za nadpovprečnih 82 mio EUR. H krčenju vlog nebančnega sektorja je s 176 mio EUR prispeval nižji obseg vlog države, najbolj pri velikih domačih bankah. Večji umik tovrstnih vlog se bo pokazal v decembrskih bilancah zaradi izvedbe dokapitalizacij treh velikih domačih bank, delno s pretvorbo vlog države v lastniški kapital teh bank. Prehodi vlog gospodinjstev med skupinami bank se nadaljujejo. Novembra so se vloge gospodinjstev zmanjšale manj kot v preteklih mesecih, le za 8 mio EUR, pri tem pa je ponovno prišlo do prehoda vlog med skupinami bank. Velikim domačim bankam se je obseg vlog zmanjšal za 40 mio EUR, majhnim domačim za 8 mio EUR, bankam v večinski tuji lasti pa se je povečal za 40 mio EUR. To nakazuje, da se negativni učinek uvedbe nadzorovane likvidacije dveh bank na gibanje vlog bančnega sistema gospodinjstev umirja, nezaupanje v poslovanje domačih bank pa ostaja. Negativna medletna stopnja rasti se je povečala na -2,2 %, predvsem zaradi baznega učinka. I. - 24

31 GOSPODARSKA IN FINANČNA GIBANJA BANKA SLOVENIJE Poslovni rezultat bančnega sistema Rast stroškov oslabitev in rezervacij je bila drugi mesec zapored umirjena. Neto obresti so novembra 2013 za 18 % zaostajale za primerljivim obdobjem leta 2012, bruto dohodek pa za 28 %. K temu so še vedno velik del prispevali neto neobrestni prihodki, ki so bili medletno nižji za 42 %, kar je posledica baznega učinka. Banke so medletno uspele znižati operativne stroške za 4,3 %, ti so v enajstih mesecih 2013 dosegli 648 mio EUR. Obseg stroškov oslabitev in rezervacij je bil višji za 47 mio EUR, kar je skoraj trikrat manj od povprečja prirastov enajstih mesecev Konec novembra je obseg teh stroškov znašal 1.441,5 mio EUR, kar je še vedno 42 % več od primerljivega obdobja leta Banki v postopku nadzorovane likvidacije sta k skupnemu obsegu stroškov oslabitev in rezervacij v enajstih mesecih 2013 prispevali 42 % oziroma 602 mio EUR. Izguba iz poslovanja bančnega sistema pred davki se je novembra povečala za 22 mio EUR na mio EUR, kar je skoraj trikrat več kot leto prej % -0,2-1,1-0,6-1,6-2, (1-11) 2013 (1-11) -2,3-12,5-19,0-7,2-33,6 ROA ROE operativni stroški/ aktiva Vir: Banka Slovenije. Kazalniki uspešnosti poslovanja bank 1,5 1,5 1,5 1,5 1,6 2,1 2,1 1,9 2,0 1,8 * osnova je povprečna obrestonosna aktiva obrestna marža* 25 - I.

32 BANKA SLOVENIJE GOSPODARSKA IN FINANČNA GIBANJA 9 Finančni trgi v % VEP VS SBI TOP Mesečne stopnje rasti slovenskih borznih indeksov V novembru 2013 je slovenski borzni indeks SBITOP nadaljeval mesečno rast v višini 2,3 %, medtem ko se je tržna kapitalizacija delnic na Ljubljanski borzi zvišala za 1,1 %. Tržna kapitalizacija obveznic na domači borzi se je kljub večjemu prometu znižala za 0,3 %. Nerezidenti so neto kupovali predvsem slovenske obveznice, pri čemer pa niso pokazali večjega zanimanja za slovenske borzne družbe. Slovenski rezidenti so nadaljevali z neto nakupi tujih vrednostnih papirjev. Vlagatelji, med njimi predvsem zavarovalnice in pokojninski skladi, so imeli v novembru največja neto vplačala v vzajemne sklade v poltretjem letu. Gospodinjstva so kljub izrazito pozitivnem vzdušju na tujih finančnih trgih nadaljevala z neto prodajami enot vzajemnih skladov. Gibanja na Ljubljanski borzi Novembra 2013 se je indeks SBITOP na mesečni ravni ponovno zvišal za 2,3 %, tokrat na 644 indeksnih točk. Medletno je bil indeks višji za 9,2 %. Tržna kapitalizacija delnic na Ljubljanski borzi je konec meseca znašala mio EUR, kar predstavlja 1,1-odstotni porast v primerjavi s predhodnim mesecem. Prometa z delnicami je bilo kljub rasti indeksa SBITOP in tržne kapitalizacije za 6,2 % manj. Skoraj tri četrtine prometa z delnicami je bilo opravljenega z delnicami družb Krka, Petrol in Telekom Slovenije. Slednje pomeni zelo nizko likvidnost preostalih delnic družb uvrščenih v prvo kotacijo, medtem ko je bilo z 51 delnicami družb, uvrščenih v standardno in vstopno kotacijo, opravljenega le 11,1 % prometa z delnicami na Ljubljanski borzi. Nizka likvidnost odvrača podjetja pred iskanjem virov financiranja na slovenskem kapitalskem trgu. Plitka globina trga tudi odvrača nerezidente pred aktivnejšim investiranjem na Ljubljanski borzi, saj se poleg časovno dolgih realizacij večjih nakupov oziroma prodaj soočajo tudi s posledično visoko nestanovitnostjo tržnih tečajev. Tržni tečaj delnic družbe Mercator se je na primer v novembru ob prometu, ki je predstavljal le 0,3 % kapitalizacije družbe, znižal za 6,8 %. Mercator je v tem mesecu sicer dosegel načelen dogovor o dolgoročnemu Vir: Ljubljanska borza, ATVP, preračuni Banka Slovenije. prestrukturiranju finančnih obveznosti s koordinacijsko skupino upnikov. Slednje pa kljub temu ni prepričalo vlagateljev, da ne bi trgovali z delnicami največjega slovenskega trgovca 37,5 % pod napovedano prevzemno ceno Agrokorja. Gorenje je začelo z drugim delom dokapitalizacije, v okviru katerega bo vlagateljem ponudilo delnice po ceni 4,31 EUR. Ponujena dokapitalizacijska cena je višja od tržne, kar predstavlja oviro pri zbiranju predvidenih 45 mio EUR novega kapitala. Konec leta bodo delnice družbe Gorenje začele kotirati tudi na Varšavski borzi. Dividendna donosnost delnic prve kotacije je novembra 2013 znašala 4,1 %. Tržna kapitalizacija obveznic na Ljubljanski borzi se je novembra ponovno znižala, tokrat že 13. mesec zapored, in sicer za 0,3 % na mio EUR. Promet z obveznicami je bil s 13,8 mio EUR najvišji v zadnjih nekaj letih. Ključen dejavnik rasti prometa je bilo povečano trgovanje z obveznicami Slovenske odškodninske družbe 2. izdaje, s katerimi je bilo opravljenega za 7,5 mio EUR prometa oziroma za 6,6 mio EUR več kot v predhodnem mesecu. Tudi trg slovenskih obveznic je slabo likviden in omejen na trgovanje z maloštevilnimi obveznicami. Z obveznicami Slovenske odškodninske družbe 2. izdaje je bilo v novembru opravljenega več kot polovico prometa, s petimi najprometnejšimi obveznicami pa 93,6 % vsega prometa z obveznicami. SID banka je na Luksemburški borzi predčasno odkupila del obveznic z oznako SEDABI 3 04/21/15 v nominalni vrednosti 17,5 mio EUR. Po izvedenem delnem izbrisu bo skupna nomi I. - 26

33 GOSPODARSKA IN FINANČNA GIBANJA BANKA SLOVENIJE nalna vrednost omenjeni obveznic znašala 698,5 mio EUR. Ministrstvo za finance RS je v novembru izdalo 6- in 12-mesečne zakladne menice z nominalnimi letnimi obrestnimi merami 1,42 % in 2,90 %. Povpraševanja po zakladnih menicah je bilo bistveno več od ponudbe, zato so se obrestne mere na avkcijah oblikovale nižje kot v predhodnih izdajah. Skupna vrednost izdanih zakladnih menic je znašala 100,4 mio EUR. Ministrstvo za finance RS je na evrskem trgu nenapovedano izdalo tudi za 1,5 mrd EUR triletnih obveznic z letno kuponsko obrestno mero 4,7 %. Obveznice so bile prodane enemu samemu vlagatelju. Namen izdaje obveznic je financiranje izvrševanja državnega proračuna in predčasno financiranje dela potreb prihodnjega dveletnega obdobja. je Ministrstvo za finance RS v novembru izdalo za 1.600,4 mio EUR dolžniških instrumentov. Naložbe nerezidentov v Slovenijo Nerezidenti so v novembru neto kupili za 106,7 mio EUR slovenskih obveznic in za 3,3 mio EUR slovenskih delnic. Največji neto kupci slovenskih obveznic so bili z 204,7 mio EUR rezidenti Belgije, rezidenti Luksemburga pa so bili z 97,3 mio EUR največji neto prodajalec. Tujci so neto kupovali in prodajali zlasti dolgoročne državne obveznice. Veliko povpraševanja je bilo tudi po 18- mesečnih zakladnih menicah OZ2, izdanih v aprilu, katerih so tujci neto kupili za 58,7 mio EUR. Med neto kupci slovenskih delnic so z 2,2 mio EUR prevladovali Irci, ki so neto kupovali slovenske blue chip delnice. Tujci so največ neto kupovali delnice družbe Krka, skupaj za 4,3 mio EUR. Delež nerezidentov v tržni kapitalizaciji Ljubljanske borze se je novembra ponovno zmerno zvišal, in sicer na 14,9 %. Naložbe rezidentov v tujino Slovenski rezidenti so v novembru neto kupili za 51,4 mio EUR tujih dolžniških vrednostnih papirjev in za 15,5 mio EUR tujih lastniških vrednostnih papirjev. Neto nakupe tujih obveznic so s 23,3 mio EUR in 22,8 mio EUR izvršili predvsem zavarovalnice in pokojninski skladi ter banke. Največ oziroma kar 87,2 % neto nakupov se je nanašalo na nakupe obveznic evrskega območja. Rezidenti so neto prodajali švicarske obveznice in obveznice iz držav nekdanje skupne države. Nasprotno Vir: Ljubljanska borza. Opomba: *KOS - koeficient obračanja sredstev; razmerje med prometom v zadnjih 12 mesecih in povprečno tržno kapitalizacijo v tem obdobju Neto naložbe nerezidentov v Slovenijo mio EUR neto nakupi delnic neto nakupi obveznic Vir: KDD, preračuni Banka Slovenije Tržna kapitalizacija in KOS* na LJSE v mrd EUR, KOS* (desno) mio EUR Vir: Banka Slovenije. tržna kapitalizacija delnic tržna kapitalizacija obveznic KOS skupaj (desno) KOS delnic (desno) Neto naložbe rezidentov v tujino neto nakupi delnic neto nakupi obveznic I.

34 BANKA SLOVENIJE GOSPODARSKA IN FINANČNA GIBANJA so banke, ki so s 17,5 mio EUR prevladovale med neto kupci tujih delnic, skoraj vse neto nakupe delnic izvršile prav v državah nekdanje skupne države. Za rezidente niso bile zanimive delnice evrskega območja, katerih so neto prodali v višini 13,2 mio EUR. Drugi finančni posredniki so geografsko prestrukturirali delniške naložbene portfelje, saj so za 8,7 mio EUR neto prodali delnice evrskega območja in za 13 mio EUR neto kupili delnice ameriških družb. Gospodinjstva so zaradi padajoče kupne moči kljub pozitivnemu vzdušju na tujih kapitalskih trgih neto prodajala tako obveznice kot delnice mio EUR Neto tokovi v vzajemne sklade delniški mešani obvezniški domači VS skupaj registrirani tuji VS Domači vzajemni skladi Pozitivno vzdušje na tujih kapitalskih trgih in posledična rast VEP v višini 1,5 % je prepričala vlagatelje, da so novembru v vzajemne sklade neto vplačali za 3,5 mio EUR, kar je bilo največ v poltretjem letu. Vrednost vzajemnih skladov se je povečala na mio EUR. Največ neto nakupov enot vzajemnih skladov, 3,2 mio EUR, so opravili zavarovalnice in pokojninski skladi. Neto kupovali so izključno vzajemne sklade z naložbeno politiko v vrednostne papirje domačih družb, saj vlaganja na tujih kapitalskih trgih praviloma izvršujejo samostojno. Banke in podjetja so prav tako neto kupovala enote vzajemnih skladov, medtem ko so gospodinjstva v sicer zmanjšanem obsegu že 43. zaporedni mesec nadaljevala z neto prodajami enot vzajemnih skladov. Nedavno ustanovljena družba za upravljanje Numerica Partners je novembra pričela s poslovanjem svojega prvega vzajemnega sklada z naložbeno politiko v delniške trge v razvoju. Delež likvidnih sredstev 5 v domačih vzajemnih skladih je oktobra nadaljeval trend zniževanja, in sicer je dosegel delež 9,4 % Vir: ATVP, Banka Slovenije. vseh industrijskih področjih razen na obrambnem. K pozitivnem vzdušju na evropskih trgih sta pripomogla nepričakovano znižanje ključne obrestne mere ECB na 0,25 % in novica o uspešnem dogovoru med vodilnima nemškima strankama o oblikovanju t. i. Velike koalicije. Ključni svetovni indeksi so nadaljevali z visokimi mesečnimi stopnjami rasti, s čimer so dosegli nove rekordne vrednosti. Največjo rast je s 4,1 % dosegel nemški DAX, medtem ko so ameriški indeksi Nasdaq, Dow Jones in S&P 500 porasli za 3,6 %, 3,5 % in 2,8 %. Vzhodnoevropski indeks MSE- LEMEE je v nasprotju z gibanji indeksov razvitih trgov upadel za 2 %. Svetovni finančni trgi Na svetovnih finančnih trgih se je v novembru nadaljevalo izrazito pozitivno vzdušje. V ZDA so bili objavljeni gospodarski podatki, ki so bili boljši od pričakovanih. Posledično so se okrepila pričakovanja o zgodnejšem pričetku zmanjševanja odkupov vrednostnih papirjev s strani Feda. Spodbudni gospodarski podatki so bili objavljeni tudi na Kitajskem, kjer so objavili reformni gospodarski program, ki predvideva deregulacijo kitajskega trga na 5 Med likvidna sredstva so vključeni denarna sredstva, depoziti, instrumenti denarnega trga in državne obveznice. I. - 28

35 STATISTIČNE TABELE II. STATISTI^NE TABELE a b a b DENAR IN FINANČNE INSTITUCIJE Denarni agregati Konsolidirana bilanca monetarnih finančnih institucij Bilanca Banke Slovenije Bilanca drugih monetarnih finančnih institucij Izbrane terjatve drugih monetarnih finančnih institucij - sektorska členitev Izbrane obveznost drugih monetarnih finančnih institucij - sektorska členitev Bilanca Banke Slovenije - instrumenti Terjatve investicijskih skladov po vrstah skladov Obveznosti investicijskih skladov po vrstah skladov FINANČNI TRGI IN PLAČILNI SISTEMI Obrestne mere Banke Slovenije Obrestne mere na denarnem trgu in revalorizacijske stopnje Obrestne mere Evropske centralne banke Harmonizirana dolgoročna obrestna mera po konvergenčnem kriteriju Monetarne finančne institucije - obrestne mere obstoječih poslov v domači valuti Monetarne finančne institucije - obrestne mere in obseg novih vlog v domači valuti Monetarne finančne institucije - obrestne mere in obseg novih posojil gospodinjstvom v domači valuti Monetarne finančne institucije - obrestne mere in obseg novih posojil nefinančnim družbam v domači valuti Obrestne mere državnih vrednostnih papirjev Devizni tečaji Banke Slovenije do povprečni tečaji Devizni tečaji Banke Slovenije do končni mesečni tečaji Devizni tečaji Evropske centralne banke - povprečni tečaji Devizni tečaji Evropske centralne banke - končni mesečni tečaji Promet v sistemih TARGET2 in SEPA interna kreditna plačila (SEPA IKP) Plačilne kartice Drugi plačilni sistemi in tržne poti Elektronsko bančništvo Kreditni prenosi Debetni prenosi Mreža poslovnih bank EKONOMSKI ODNOSI S TUJINO Plačilna bilanca Plačilna bilanca Tekoči račun po državah Kapitalski in finančni račun po državah Blagovna menjava po državah Prikaz stanja mednarodnih naložb Prikaz stanja mednarodnih naložb po državah - imetja Prikaz stanja mednarodnih naložb po državah - obveznosti Neto zunanji dolg-neto pozicija dolžniških instrumentov Neto zunanji dolg-neto pozicija dolžniških instrumentov Bruto zunanji dolg II.

36 STATISTIČNE TABELE Bruto zunanji dolg Mednarodna rezerve JAVNE FINANCE Nefinančni in finančni računi sektorja država (ESR95) Nefinančni računi sektorja država (ESR 95) Nefinančni računi sektorja država - delež v BDP (ESR 95) Finančni računi sektorja država (ESR 95) Finančni računi sektorja država - delež v BDP (ESR 95) Prihodki in odhodki konsolidirane bilance javnega financiranja Račun finančnih terjatev in naložb ter financiranje konsolidirane bilance javnega financiranja Dolg državnega proračuna FINANČNI RAČUNI Nekonsolidirana stanja finančnih sredstev Nekonsolidirana stanja obveznosti Neto finančna sredstva Nekonsolidirane transakcije v finančnih sredstvih Nekonsolidirane transakcije v obveznostih Neto finančne transakcije NEFINANČNI RAČUNI IN SPLOŠNA EKONOMSKA STATISTIKA Izdatkovna struktura BDP Izdatkovna struktura BDP (stopnje rasti) Proizvodna struktura BDP Proizvodna struktura BDP (stopnje rasti) Indeks industrijske proizvodnje Indeks industrijske proizvodnje (stopnje rasti) Indeks prihodka od prodaje Indeks prihodka od prodaje (stopnje rasti) Poslovne tendence in mnenje potrošnikov (1.del) Poslovne tendence in mnenje potrošnikov (2.del) Zaposlenost po anketi o delovni sili (ILO) Brezposelnost po anketi o delovni sili (ILO) Povprečne plače Nominalni efektivni tečaj in realni harmonizirani indikatorji konkurenčnosti Indeks cen življenjskih potrebščin Indeks cen življenjskih potrebščin (stopnje rasti) Indeks cen proizvajalcev v industriji Indeks cen proizvajalcev v industriji (stopnje rasti) II. - 2

37 DENAR IN FINANČNE INSTITUCIJE 1.1 Denarni agregati Do v mio SIT od v mio EUR Pred vstopom Slovenije v EMU Denarni agregati Slovenije M1 M2 M3 M1 (brez gotovine v obtoku) Po vstopu Slovenije v EMU Prispevek Slovenije k denarnim agregatom EMU M2 (brez gotovine v obtoku) M3 (brez gotovine v obtoku) Gotovina v obtoku (ključ ECB) Stolpec dec dec dec dec dec dec dec okt nov dec jan feb mar apr maj jun jul avg sep okt nov dec jan feb mar apr maj jun jul avg sep okt nov dec jan feb mar apr maj jun jul avg sep okt nov dec jan feb mar apr maj jun jul avg sep okt nov dec jan feb mar apr maj jun jul avg sep okt nov II.

38 DENAR IN FINANČNE INSTITUCIJE 1.2. Konsolidirana bilanca monetarnih finančnih institucij Aktiva Terjatve do tujih sektorjev (tuja aktiva) Terjatve do domačih nedenarnih sektorjev Terjatve drugih MFI do državnega sektorja v mio EUR Terjatve Banke Slovenije Terjatve drugih MFI Terjatve BS do centralne države Centralna država Ostali državni sektor Posojila Vrednostni papirji Posojila Vrednostni papirji Stolpec 1 2 3= = dec dec dec dec dec dec sep okt nov dec jan feb mar apr maj jun jul avg sep okt nov v mio EUR Obveznosti do tujih sektorjev (tuja pasiva) Obveznosti Banke Slovenije Obveznosti drugih MFI Bankovci in kovanci (po ključ ECB) Pasiva Depoziti čez noč pri drugih MFI Bankovci in kovanci in instrumenti do 2 let Bankovci in kovanci in vloge do 2 let Bankovci in kovanci in vpogledne vloge Nedenarne finančne institucije Depoziti čez noč pri BS Ostali državni sektor (brez centralne države) Stolpec 1 2 3= =6+7 9= dec dec dec dec dec dec sep okt nov dec jan feb mar apr maj jun jul avg sep okt nov II. - 4

39 DENAR IN FINANČNE INSTITUCIJE Aktiva Terjatve do domačih nedenarnih sektorjev Terjatve drugih MFI do drugih nedenarnih sektorjev Nefinančne družbe Nedenarne finančne institucije Posojila Vrednostni papirji Gospodinjstva in neprofitne institucije, ki opravljajo storitve za gospodinjstva Posojila Vrednostni papirji Ostala aktiva = = = Bankovci in kovanci in instrumenti do 2 let Pasiva Obveznosti Banke Slovenije Vezane vloge Bankovci in kovanci in vloge do 2 let Obveznosti drugih MFI Depoziti na odpoklic do 3 mes. Dolžniški vrednostni papirji, točke/ delnice skladov denarnega trga in repo posli Dolgoročnejše finančne obveznosti do nedenarnega sektorja (brez centralne države) Ostala pasiva Presežek obveznosti med MFI = = = II.

40 DENAR IN FINANČNE INSTITUCIJE 1.3. Bilanca Banke Slovenije Aktiva Terjatve do tujih sektorjev (tuja aktiva) v mio EUR Zlato Terjatve do MDS Tuja gotovina Posojila, terjatve iz danih vlog Vrednostni papirji Druge terjatve do tujine Stolpec = dec dec dec dec dec dec sep okt nov dec jan feb mar apr maj jun jul avg sep okt nov Pasiva Vloge v mio EUR Bankovci in kovanci (po ključ ECB) Obveznosti iz vlog do domačih sektorjev Drugi MFI Državni sektor V domači valuti V domači valuti V tuji valuti Čez noč Vezane vloge Čez noč Vezane vloge V tuji valuti Stolpec = = dec dec dec dec dec dec sep okt nov dec jan feb mar apr maj jun jul avg sep okt nov II. - 6

41 DENAR IN FINANČNE INSTITUCIJE Terjatve do domačih sektorjev (domača aktiva) Terjatve do domačih denarnih sektorjev Aktiva Terjatve do centralne države Posojila Druge terjatve Terjatve do drugih domačih sektorjev Ostala aktiva = = Vloge Pasiva Izdani vrednostni papirji Obveznosti iz vlog do domačih sektorjev Drugi domači sektorji Nefinančne družbe Nedenarne finančne institucije Obveznosti iz vlog do tujih sektorjev V domači valuti V tuji valuti Alokacija SDR Kapital in rezerve Ostala pasiva = = II.

42 DENAR IN FINANČNE INSTITUCIJE 1.4. Bilanca drugih monetarnih finančnih institucij Aktiva Terjatve do domačih sektorjev (domača aktiva) Terjatve do BS Terjatve do drugih MFI Terjatve do nedenarnih sektorjev v mio EUR Gotovina Računi in vloge pri BS, druge terjatve Vrednostni papirji BS Posojila Dolžniški vrednostni papirji Delnice in drugi lastniški deleži Posojila Dolžniški vrednostni papirji Delnice in drugi lastniški deleži Stolpec = dec dec dec dec dec dec sep okt nov dec jan feb mar apr maj jun jul avg sep okt nov Pasiva Obveznosti do domačih sektorjev (domača pasiva) Obveznosti do denarnih sektorjev Obveznosti do nedenarnih sektorjev v mio EUR Vloge, prejeta posojila od BS Vloge, prejeta posojila od drugih MFI Izdani dolžniški vrednostni papirji Čez noč Vloge v domači valuti Vezane vloge Vloge na odpoklic Vloge v tuji valuti Izdani dolžniški vrednostni papirji Stolpec = dec dec dec dec dec dec sep okt nov dec jan feb mar apr maj jun jul avg sep okt nov II. - 8

43 DENAR IN FINANČNE INSTITUCIJE Terjatve do denarnih sektorjev Terjatve do tujih sektorjev (tuja aktiva) Aktiva Terjatve do nedenarnih sektorjev Gotovina Posojila Dolžniški vrednostni papirji Delnice in drugi lastniški deleži Posojila Dolžniški vrednostni papirji Delnice in drugi lastniški deleži Ostala aktiva = = Obveznosti do tujih sektorjev (tuja pasiva) Pasiva Obveznosti do denarnih sektorjev Obveznosti do nedenarnih sektorjev Vloge Izdani dolžniški vrednostni papirji Vloge Izdani dolžniški vrednostni papirji Kapital in rezerve Ostala pasiva = = II.

44 DENAR IN FINANČNE INSTITUCIJE 1.5. Izbrane terjatve drugih monetarnih finančnih institucij - sektorska členitev v mio EUR Po valuti Posojila Terjatve do domačih sektorjev (domača aktiva) Po namenu V domači valuti V tuji valuti Potrošniška Stanovanjska Ostalo Dolžniški vrednostni papirji V domači valuti V tuji valuti Delnice in drugi lastniški deleži Stolpec = dec dec dec dec dec dec sep okt nov dec jan feb mar apr maj jun jul avg sep okt nov Denarni sektor (S.121, S.122) dec dec dec dec dec dec sep okt nov dec jan feb mar apr maj jun jul avg sep okt nov Nedenarne finančne institucije (S.123, S.124, S.125) dec dec dec dec dec dec sep okt nov dec jan feb mar apr maj jun jul avg sep okt nov II. - 10

45 DENAR IN FINANČNE INSTITUCIJE Terjatve do tujih sektorjev (tuja aktiva) Posojila Dolžniški vrednostni papirji V domači valuti V tuji valuti V domači valuti V tuji valuti Delnice in drugi lastniški deleži = (S.2) Denarni sektor (S.2) Nedenarne finančne institucije (S.2) II.

46 DENAR IN FINANČNE INSTITUCIJE 1.5. Izbrane terjatve drugih monetarnih finančnih institucij - sektorska členitev (nadaljevanje) v mio EUR Po valuti Posojila Po namenu Terjatve do domačih sektorjev V domači valuti V tuji valuti Potrošniška Stanovanjska Ostalo Dolžniški vrednostni papirji V domači valuti V tuji valuti Delnice in drugi lastniški deleži Stolpec = Nefinančne družbe (S.11) dec dec dec dec dec dec sep okt nov dec jan feb mar apr maj jun jul avg sep okt nov Centralna država (S.1311) dec dec dec dec dec dec sep okt nov dec jan feb mar apr maj jun jul avg sep okt nov Ostali državni sektor (S.1312, S.1313, S.1314) dec dec dec dec dec dec sep okt nov dec jan feb mar apr maj jun jul avg sep okt nov II. - 12

47 DENAR IN FINANČNE INSTITUCIJE Terjatve do tujih sektorjev (tuja aktiva) Posojila Dolžniški vrednostni papirji V domači valuti V tuji valuti V domači valuti V tuji valuti Delnice in drugi lastniški deleži = Nefinančne družbe (S.2) Centralna država (S.2) Ostali državni sektor (S.2) II.

48 DENAR IN FINANČNE INSTITUCIJE 1.5. Izbrane terjatve drugih monetarnih finančnih institucij - sektorska členitev (nadaljevanje) Terjatve do domačih sektorjev v mio EUR Posojila Dolžniški vrednostni papirji Po valuti Po namenu V domači valuti V tuji valuti Potrošniška Stanovanjska Ostalo V domači valuti V tuji valuti Delnice in drugi lastniški deleži Stolpec = Gospodinjstva in neprofitne institucije, ki opravljajo storitve za gospodinjstva (S.14, S.15) dec dec dec dec dec dec sep okt nov dec jan feb mar apr maj jun jul avg sep okt nov II. - 14

49 DENAR IN FINANČNE INSTITUCIJE Terjatve do tujih sektorjev (tuja aktiva) Posojila Dolžniški vrednostni papirji V domači valuti V tuji valuti V domači valuti V tuji valuti Delnice in drugi lastniški deleži = Gospodinjstva in neprofitne institucije, ki opravljajo storitve za gospodinjstva (S.2) II.

50 DENAR IN FINANČNE INSTITUCIJE 1.6. Izbrane obveznosti drugih monetarnih finančnih institucij - sektorska členitev v mio EUR Čez noč V domači valuti Vloge Obveznosti do domačih sektorjev (domača pasiva) V tuji valuti Vezane vloge Vloge na Vezane vloge Čez noč Kratkoročne Dolgoročne odpoklic Kratkoročne Dolgoročne Vloge na odpoklic Izdani dolžniški vrednostni papirji V domači valuti V tuji valuti Stolpec = dec dec dec dec dec dec sep okt nov dec jan feb mar apr maj jun jul avg sep okt nov Denarni sektor (S.121,S.122) dec dec dec dec dec dec sep okt nov dec jan feb mar apr maj jun jul avg sep okt nov Nedenarne finančne institucije (S.123,S.124,S.125) dec dec dec dec dec dec sep okt nov dec jan feb mar apr maj jun jul avg sep okt nov II. - 16

51 DENAR IN FINANČNE INSTITUCIJE Čez noč V domači valuti Vloge Obveznosti do tujih sektorjev (tuja pasiva) V tuji valuti Vezane vloge Vloge na Vezane vloge Čez noč Kratkoročne Dolgoročne odpoklic Kratkoročne Dolgoročne Vloge na odpoklic Izdani dolžniški vrednostni papirji V domači valuti V tuji valuti = (S.2) Denarni sektor (S.2) Nedenarne finančne institucije (S.2) II.

52 DENAR IN FINANČNE INSTITUCIJE 1.6. Izbrane obveznosti drugih monetarnih finančnih institucij - sektorska členitev (nadaljevanje) v mio EUR Čez noč V domači valuti Vloge Obveznosti do domačih sektorjev (domača pasiva) V tuji valuti Vezane vloge Vloge na Vezane vloge Čez noč Kratkoročne Dolgoročne odpoklic Kratkoročne Dolgoročne Vloge na odpoklic Izdani dolžniški vrednostni papirji V domači valuti V tuji valuti Stolpec = Nefinančne družbe (S.11) dec dec dec dec dec dec sep okt nov dec jan feb mar apr maj jun jul avg sep okt nov Centralna država (S.1311) dec dec dec dec dec dec sep okt nov dec jan feb mar apr maj jun jul avg sep okt nov Ostali državni sektor (S.1312,S.1313,S.1314) dec dec dec dec dec dec sep okt nov dec jan feb mar apr maj jun jul avg sep okt nov II. - 18

53 DENAR IN FINANČNE INSTITUCIJE Čez noč V domači valuti Vloge Obveznosti do tujih sektorjev (tuja pasiva) V tuji valuti Vezane vloge Vloge na Vezane vloge Čez noč Kratkoročne Dolgoročne odpoklic Kratkoročne Dolgoročne Vloge na odpoklic Izdani dolžniški vrednostni papirji V domači valuti V tuji valuti = Nefinančne družbe (S.2) Centralna država (S.2) Ostali državni sektor (S.2) II.

54 DENAR IN FINANČNE INSTITUCIJE 1.6. Izbrane obveznosti drugih monetarnih finančnih institucij - sektorska členitev (nadaljevanje) v mio EUR Čez noč V domači valuti Vloge Obveznosti do domačih sektorjev (domača pasiva) V tuji valuti Vezane vloge Vloge na Vezane vloge Čez noč Kratkoročne Dolgoročne odpoklic Kratkoročne Dolgoročne Vloge na odpoklic Izdani dolžniški vrednostni papirji V domači valuti V tuji valuti Stolpec = Gospodinjstva in neprofitne institucije, ki opravljajo storitve za gospodinjstva (S.14,S.15) dec dec dec dec dec dec sep okt nov dec jan feb mar apr maj jun jul avg sep okt nov II. - 20

55 DENAR IN FINANČNE INSTITUCIJE Čez noč V domači valuti Vloge Obveznosti do tujih sektorjev (tuja pasiva) V tuji valuti Vezane vloge Vloge na Vezane vloge Čez noč Kratkoročne Dolgoročne odpoklic Kratkoročne Dolgoročne Vloge na odpoklic Izdani dolžniški vrednostni papirji V domači valuti V tuji valuti = Gospodinjstva in neprofitne institucije, ki opravljajo storitve za gospodinjstva (S.2) II.

56 DENAR IN FINANČNE INSTITUCIJE 1.7. Bilanca Banke Slovenije - instrumenti Aktiva Terjatve iz instrumentov denarne politike v EUR mio EUR Zlato in terjatve v zlatu Terjatve do nerezidentov euro območja Terjatve do rezidentov euro območja v tuji valuti Operacije glavnega refinanciranja Operacije dolgoročnega refinanciranja Povratne operacije finega uravnavanja Vrednostni papirji Stolpec dec dec dec dec dec dec jan feb mar apr maj jun jul avg sep okt nov dec jan feb mar apr maj jun jul avg sep okt nov mio EUR Bankovci v obtoku Obveznosti do nerezidentov euro območja Obveznosti do rezidentov euro območja v tuji valuti Pasiva Tekoči računi (ki krijejo sistem obveznih rezerv) Obveznosti iz instrumentov denarne politike v EUR Odprta ponudba mejnega depozita Vezane vloge Povratne operacije finega uravnavanja Stolpec dec dec dec dec dec dec jan feb mar apr maj jun jul avg sep okt nov dec jan feb mar apr maj jun jul avg sep okt nov II. - 22

57 DENAR IN FINANČNE INSTITUCIJE Terjatve iz instrumentov denarne politike v EUR Aktiva Odprta ponudba mejnega posojila Druge terjatve do kreditnih institucij euro območja v EUR Terjatve do širše države v EUR Vrednostni papirji rezidentov euro območja v EUR Terjatve znotraj euro sistema Druge terjatve Pasiva Obveznosti iz instrumentov denarne politike v EUR Izdani vrednostni papirji Druge obveznosti do kreditnih institucij euro območja v EUR Obveznosti širše države v EUR Obveznosti znotraj euro sistema Kapital in rezerve Druge obveznosti II.

58 DENAR IN FINANČNE INSTITUCIJE Terjatve investicijskih skladov po vrstah skladov Aktiva Terjatve do domačih sektorjev Terjatve do finančnih sektorjev 1 Terjatve do nefinančnih sektorjev 2 v mio EUR Vloge Dolžniški vrednostni papirji Delnice in drug lastniški kapital Vloge Dolžniški vrednostni papirji Delnice in drug lastniški kapital Stolpec dec dec dec dec dec jan feb mar apr maj jun jul avg sep okt Odprti delniški skladi dec dec dec dec dec jan. 28.feb mar apr maj jun jul avg sep okt Odprti obvezniški skladi dec dec dec dec dec jan feb mar apr maj jun jul avg sep okt Drugi skladi (zaprti delniški, zaprti mešani, odprti mešani in odprti drugi skladi; izvzeti denarni skladi 3 ) dec dec dec dec dec jan feb mar apr maj jun jul avg sep okt II. - 24

59 DENAR IN FINANČNE INSTITUCIJE Aktiva Terjatve do tujih sektorjev Vloge Terjatve do finančnih sektorjev 1 Terjatve do nefinančnih sektorjev 2 Dolžniški vrednostni papirji Delnice in drug lastniški kapital Vloge Dolžniški vrednostni papirji Delnice in drug lastniški kapital Ostala aktiva (vključeni tudi izvedeni finančni inštrumenti) = Odprti delniški skladi Odprti obvezniški skladi Drugi skladi (zaprti delniški, zaprti mešani, odprti mešani in odprti drugi skladi; izvzeti denarni skladi 3 ) II.

60 DENAR IN FINANČNE INSTITUCIJE Obveznosti investicijskih skladov po vrstah skladov Pasiva Obveznosti do domačih sektorjev Obveznosti do finančnih sektorjev 1 Obveznosti do nefinančnih sektorjev 2 v mio EUR Posojila Enote/delnice investicijskih skladov Posojila Enote/delnice investicijskih skladov Stolpec dec dec dec dec dec jan feb mar apr maj jun jul avg sep okt Odprti delniški skladi dec dec dec dec dec jan feb mar apr maj jun jul avg sep okt Odprti obvezniški skladi dec dec dec dec dec jan feb mar apr maj jun jul avg sep okt Drugi skladi (zaprti delniški, zaprti mešani, odprti mešani in odprti drugi skladi; izvzeti denarni skladi 3 ) dec dec dec dec dec jan feb mar apr maj jun jul avg sep okt II. - 26

61 DENAR IN FINANČNE INSTITUCIJE Pasiva Obveznosti do tujih sektorjev Posojila Obveznosti do finančnih sektorjev 1 Obveznosti do nefinančnih sektorjev 2 Enote/delnice investicijskih skladov Posojila Enote/delnice investicijskih skladov Ostala pasiva (vključeni izvedeni finančni instrumenti) = Odprti delniški skladi Odprti obvezniški skladi Drugi skladi (zaprti delniški, zaprti mešani, odprti mešani in odprti drugi skladi; izvzeti denarni skladi 3 ) II.

62 FINANČNI TRGI IN PLAČILNI SISTEMI 2.1. Obrestne mere Banke Slovenije (% na letni ravni) Lombardno posojilo Repo (7-dnevni) Obvezna rezerva Depozit čez noč Dolgoročni depozit Blagajniški zapisi V SIT V EUR V USD Število dni Število dni Število dni Zakonska zamudna obrestna mera n n n n n n n r r r r r r n Stolpec ,50-1, ,78-4,23 4,24 4,29 5,63 5,67 5,70 32, ,00-1, ,27-3,11 3,10 3,10 5,30 5,33 5,34 27, ,00-1, ,98 14,33 3,17 3,20 3,23 5,55 5,61 5,62 26, ,00-1, ,40 12,39 3,36 3,40 3,42 5,40 5,40 5,39 26, ,00-1, ,13 9,08 2,75 2,80 2,83 5,16 5,25 5,30 20, ,67 9,56 1, ,19 9,35 4,16 4,23 4,29 6,29 6,37 6,40 24, ,75 11,02 1,00 4,92-10,42 11,16 4,08 4,04 4,00 3,55 3,52 3,50 27, ,96 9,61 1,00 4,00-8,44 9,72 3,14 3,14 3,15 1,60 1,62 1,65 21, ,77 8,03 1,00 3,69-6,92 7,44 2,17 2,15 2,13 1,03 1,03 1,03 18, ,63 4,63 1,00 2,40 4,20 4,48 4,70 2,00 2,01 2,03 1,48 1,54 1,60 15, ,00 4,10 1,00 2,25 4,20 4,00-2,10 2,12 2,14 3,42 3,50 3,57 15, ,65 3,69 1,00 2,35 3,78 3,52-2,88 2,83 2,83 1,99 2,02 2,04 13, Sep. 5,00 4,10 1,00 2,25 4,20 4,00-2,04 2,05 2,06 3,79 3,85 3,90 15,50 Oct. 5,00 4,10 1,00 2,25 4,20 4,00-2,06 2,10 2,12 3,99 4,09 4,15 15,50 Nov. 5,00 4,10 1,00 2,25 4,20 4,00-2,31 2,37 2,41 4,23 4,31 4,37 15,50 Dec. 5,00 4,10 1,00 2,25 4,20 4,00-2,36 2,41 2,46 4,38 4,43 4,48 15, Jan. 5,00 4,10 1,00 2,25 4,20 4,00-2,38 2,45 2,50 4,50 4,55 4,59 13,50 Feb. 4,75 3,75 1,00 2,25 4,20 3,75-2,50 2,54 2,58 4,62 4,70 4,77 13,50 Mar. 4,50 3,50 1,00 2,25 4,20 3,50-2,61 2,67 2,73 4,83 4,89 4,93 13,50 Apr. 4,50 3,50 1,00 2,25 3,70 3,50-2,61 2,69 2,74 4,93 5,00 5,05 13,50 May 4,50 3,50 1,00 2,25 3,70 3,50-2,73 2,80 2,86 5,05 5,10 5,14 13,50 Jun. 4,50-1,00 2,25 3,70 3,25-2,84 2,88 2, ,50 Jul. 4,50-1,00 2,25 3,70 3,25-2,94 3,00 3, ,50 Aug. 4,75-1,00 2,50 3,45 3,50-3,08 3,16 3, ,50 Sep. 4,75-1,00 2,50 3,45 3,50-3,20 3, ,50 Oct. 4,75-1,00 2,50 3,70 3,50-3, ,50 Nov. 4,75 3,75 1,00 2,50 3,70 3,50-3, ,50 Dec. 4,50 3,75 1,00 2,50 3,70 3, , Obrestne mere na denarnem trgu in revalorizacijske stopnje (% na letni ravni) SIONIA / EONIA Medbančni denarni trg SITIBOR / EURIBOR Temeljna obrestna mera TOM Revalorizacijske stopnje Devizna klavzula 1 mesec 3 mesece 6 mesecev 1 leto mesečno letna raven mesečno letna raven mesečno letna raven Stolpec ,71 4,04 4,03 4,01 3,94 0,24 2,94 1,18 14,86-0,06-0, ,37 3,60 3,58 3,58 3,62 0,21 2,53-0,87-10,13-0,27-3, ,87 4,08 4,28 4,35 4,45 0,28 3,35-0,90-10,40-0,22-2, ,87 4,28 4,64 4,73 4,83 0,50 6,18 0,49 25,69 0,89 17, ,71 0,89 1,22 1,43 1,61 0,09 1,12-0,10 10,69 0,08 1, ,44 0,57 0,81 1,08 1,35 0,16 1,92 0,72 7,81 1,48 18, ,87 1,18 1,39 1,64 2,01 0,17 2,03 0,33 12,65 0,27 8, ,23 0,33 0,58 0,83 1,11 0,22 2,63-0,13 2,79 0,06 0, apr. 0,35 0,41 0,74 1,04 1,37 0,20 2,47 1,07 13,93 0,22 2,78 maj. 0,34 0,39 0,68 0,97 1,27 0,20 2,39 6,54 111,24 0,07 0,79 jun. 0,33 0,38 0,66 0,93 1,22 0,20 2,47-1,49-16,69-0,17-2,01 jul. 0,18 0,22 0,50 0,78 1,06 0,20 2,39 2,49 33,71 0,13 1,58 avg. 0,11 0,13 0,33 0,61 0,88 0,20 2,39-2,59-26,67 0,04 0,49 sep. 0,10 0,12 0,25 0,48 0,74 0,20 2,47-2,47-26,27-0,74-8,71 okt. 0,09 0,11 0,21 0,41 0,65 0,30 3,60-0,48-5,58 0,19 2,27 nov. 0,08 0,11 0,19 0,36 0,59 0,20 2,47 0,05 0,66 0,18 2,25 dec. 0,07 0,11 0,19 0,32 0,55 0,20 2,39-1,58-17,11-0,15-1,75 USD CHF 2013 jan. 0,07 0,11 0,20 0,34 0,58 0,20 2,38-2,63-26,91-2,19-22,93 feb. 0,07 0,12 0,22 0,36 0,59 0,20 2,64 3,21 50,90 1,09 15,17 mar. 0,07 0,12 0,21 0,33 0,55 0,20 2,38 2,53 34,21 0,11 1,36 apr. 0,08 0,12 0,21 0,32 0,53 0,20 2,46-2,04-22,20-0,35-4,19 maj. 0,08 0,11 0,20 0,30 0,48 0,10 1,18 0,51 6,14-1,35-14,83 jun. 0,09 0,12 0,21 0,32 0,51 0,10 1,22-0,57-6,67 0,55 6,92 jul. 0,09 0,13 0,22 0,34 0,53 0,20 2,38-1,47-15,99 0,17 2,03 avg. 0,08 0,13 0,23 0,34 0,54 0,20 2,38 0,30 3,62 0,06 0,67 sep. 0,08 0,13 0,22 0,34 0,54 0,20 2,46-2,00-21,78 0,70 8,80 okt. 0,09 0,13 0,23 0,34 0,54 0,10 1,18-1,82-19,42-0,99-11,03 nov. 0,10 0,13 0,22 0,33 0,51 0,10 1,22 0,22 2,71 0,28 3,52 II. - 28

63 FINANČNI TRGI IN PLAČILNI SISTEMI 2.3. Obrestne mere Evropske centralne banke (% na letni ravni) Mejni depozit Operacije glavnega refinanciranja Mejno posojilo Stolpec dec. 2,50 3,50 4, mar. 2,75 3,75 4,75 13.jun. 3,00 4,00 5, jul. 3,25 4,25 5,25 8.okt. 2,75 4,75 9.okt. 3,25 4,25 15.okt. 3,75 12.nov. 2,75 3,25 3,75 10.dec. 2,00 2,50 3, jan. 1,00 2,00 3,00 11.mar. 0,50 1,50 2,50 8.apr. 0,25 1,25 2,25 13.maj. 0,25 1,00 1, apr. 0,50 1,25 2,00 13.jul. 0,75 1,50 2,25 9.nov. 0,50 1,25 2,00 14.dec. 0,25 1,00 1, jul. 0,00 0,75 1, maj. 0,00 0,50 1,00 13.nov. 0,00 0,25 0, Harmonizirana dolgoročna obrestna mera po konvergenčnem kriteriju (% na letni ravni) Donos do dospetja Stolpec , , , , , , , , , , feb. 5,73 mar. 5,08 apr. 5,27 maj. 5,28 jun. 5,63 jul. 6,34 avg. 6,81 sep. 6,32 okt. 5,74 nov. 5,43 dec. 5, jan. 4,81 feb. 4,88 mar. 5,09 apr. 5,93 maj. 5,35 jun. 6,38 jul. 6,58 avg. 6,51 sep. 6,56 okt. 6,47 nov. 5, II.

64 FINANČNI TRGI IN PLAČILNI SISTEMI Monetarne finančne institucije - obrestne mere obstoječih poslov v domači valuti (% na letni ravni) Do SIT od EUR Posojila Gospodinjstva Nefinančne družbe Stanovanjska Potrošniška in druga do 1 leta nad 1 do 5 let nad 5 let do 1 leta nad 1 do 5 let nad 5 let do 1 leta nad 1 do 5 let nad 5 let Stolpec ,68 5,50 6,12 9,65 7,90 7,94 5,41 5,34 5, ,00 6,20 6,71 8,10 7,42 7,67 5,33 5,33 5, ,02 6,93 7,42 8,32 7,69 8,10 6,23 6,04 5, ,44 4,62 4,64 7,61 6,82 6,24 5,64 4,28 3, ,87 3,99 3,53 7,02 6,20 5,52 5,58 4,45 2, ,21 4,12 3,91 7,15 6,25 5,73 5,64 5,03 3, ,40 3,78 3,47 7,30 6,09 5,28 5,49 4,51 3, dec. 7,02 7,00 7,22 8,60 7,69 7,93 6,21 5,80 5, jan. 6,93 6,41 6,36 8,12 7,38 7,31 5,56 4,83 4,40 feb. 6,98 5,49 5,97 7,99 7,22 7,04 5,50 4,62 4,04 mar. 7,02 5,35 5,70 8,02 7,12 6,79 5,59 4,43 3,80 apr. 7,11 4,88 5,06 7,96 6,94 6,46 5,59 4,18 3,40 maj. 7,14 4,84 4,83 7,96 6,90 6,34 5,65 4,33 3,13 jun. 7,10 4,73 4,63 7,90 6,86 6,26 5,74 4,34 2,97 jul. 7,10 4,42 4,19 7,24 6,73 5,97 5,72 4,15 2,68 avg. 5,30 4,00 3,98 7,29 6,65 5,85 5,64 3,98 2,65 sep. 3,08 3,86 3,90 7,23 6,61 5,79 5,73 4,08 2,61 okt. 2,47 3,86 3,73 7,22 6,53 5,71 5,68 4,07 2,55 nov. 2,45 3,84 3,67 7,25 6,50 5,68 5,64 4,10 2,55 dec. 2,57 3,78 3,66 7,16 6,45 5,64 5,59 4,19 2, jan. 2,45 3,71 3,60 7,28 6,39 5,58 5,63 4,21 2,61 feb. 2,43 3,60 3,55 7,22 6,33 5,54 5,62 4,25 2,64 mar. 6,18 3,64 3,51 7,19 6,28 5,51 5,59 4,29 2,67 apr. 5,63 3,58 3,47 7,18 6,23 5,49 5,50 4,33 2,69 maj. 5,62 3,88 3,48 7,14 6,20 5,47 5,51 4,36 2,74 jun. 6,63 4,23 3,42 6,78 6,12 5,40 5,56 4,43 2,84 jul. 6,38 4,38 3,51 6,81 6,17 5,50 5,55 4,49 2,96 avg. 5,46 4,26 3,53 6,91 6,15 5,50 5,56 4,54 3,00 sep. 4,86 4,25 3,54 6,84 6,15 5,52 5,58 4,56 3,06 okt. 3,05 4,24 3,57 6,94 6,15 5,53 5,63 4,59 3,12 nov. 4,97 4,14 3,59 6,96 6,13 5,53 5,55 4,64 3,22 dec. 4,75 3,93 3,57 6,93 6,10 5,53 5,65 4,69 3, jan. 6,20 4,18 3,64 7,11 6,11 5,55 5,55 4,74 3,35 feb. 6,21 4,22 3,67 7,12 6,10 5,55 5,60 4,78 3,36 mar. 6,10 3,81 3,66 7,05 6,11 5,57 5,54 4,83 3,43 apr. 5,93 3,94 3,79 7,05 6,15 5,63 5,57 4,91 3,54 maj. 3,76 3,97 3,82 7,03 6,20 5,66 5,58 4,96 3,63 jun. 3,82 4,02 3,87 7,07 6,23 5,70 5,60 5,09 3,76 jul. 4,03 4,12 3,99 7,16 6,30 5,82 5,69 5,19 3,93 avg. 3,97 4,22 4,06 7,21 6,33 5,85 5,72 5,21 3,97 sep. 5,79 4,22 4,08 7,23 6,35 5,86 5,68 5,20 3,94 okt. 5,66 4,28 4,12 7,28 6,38 5,86 5,71 5,21 3,94 nov. 5,47 4,29 4,11 7,27 6,38 5,86 5,66 5,16 3,92 dec. 5,62 4,19 4,10 7,26 6,36 5,83 5,75 5,10 3, jan. 5,51 4,18 4,02 7,26 6,34 5,76 5,61 5,02 3,80 feb. 5,33 4,18 3,96 7,30 6,32 5,71 5,60 4,92 3,72 mar. 5,30 4,14 3,91 7,33 6,29 5,61 5,59 4,79 3,61 apr. 6,49 3,98 3,68 7,33 6,19 5,46 5,47 4,64 3,48 maj. 5,32 3,92 3,62 7,27 6,15 5,41 5,52 4,62 3,43 jun. 5,40 3,87 3,56 7,28 6,11 5,36 5,53 4,50 3,38 jul. 5,40 3,72 3,39 7,22 6,07 5,20 5,46 4,41 3,25 avg. 5,04 3,62 3,28 7,33 6,03 5,13 5,39 4,36 3,23 sep. 5,12 3,57 3,21 7,36 5,97 5,03 5,41 4,31 3,14 okt. 5,12 3,47 3,06 7,31 5,90 4,92 5,36 4,20 3,04 nov. 5,38 3,42 3,00 7,34 5,87 4,89 5,38 4,14 2,96 dec. 5,38 3,32 2,95 7,26 5,84 4,86 5,58 4,16 2, jan. 5,19 3,27 2,83 7,21 5,79 4,74 5,53 4,12 2,88 feb. 5,22 3,24 2,80 7,24 5,78 4,72 5,52 4,12 2,90 mar. 5,25 3,23 2,78 7,23 5,79 4,71 5,53 4,18 2,90 apr. 5,25 3,18 2,78 7,17 5,79 4,70 5,56 4,15 2,91 maj. 3,48 3,18 2,76 7,15 5,79 4,70 5,52 4,12 2,91 jun. 3,50 3,13 2,76 7,14 5,81 4,70 5,55 4,14 2,92 jul. 3,51 3,15 2,77 6,97 5,82 4,70 5,54 4,10 2,96 avg. 3,53 3,15 2,78 7,03 5,83 4,70 5,49 4,00 2,97 sep. 3,68 3,16 2,78 7,09 5,84 4,70 5,45 3,99 2,99 okt. 5,07 3,18 2,78 7,06 5,85 4,70 5,42 4,01 3,00 nov. 4,78 3,19 2,78 7,11 5,86 4,77 5,56 4,03 3,01 II. - 30

65 FINANČNI TRGI IN PLAČILNI SISTEMI Vloge Vloge na odpoklic 1,2 Do Čez noč Gospodinjstva Nefinančne družbe Repo Gospodinjstva in nefinančne družbe Vezane Vezane Čez noč do 2 leti nad 2 leti do 2 leti nad 2 leti z najavo do 3 mesece z najavo nad 3 mesece SIT od EUR Stolpec 0,32 2,99 4,31 0,56 3,33 3,91 3,89 2,99 4, ,36 3,29 4,38 0,43 3,93 4,19-3,60 4, ,46 4,35 5,19 0,50 4,69 4,78-4,05 5, ,28 3,48 4,04 0,32 2,93 4,17-1,23 2, ,21 2,62 3,93 0,27 2,16 4,08-0,63 2, ,22 2,90 3,98 0,30 2,48 3,90-1,20 2, ,20 3,29 3,92 0,30 2,87 3,65-1,52 2, ,43 4,65 4,70 0,48 4,46 4,66-3,40 5, dec. 0,48 4,54 4,45 0,46 4,20 4,27-2,66 4, jan. 0,40 4,31 4,40 0,44 3,84 4,30-2,09 3,19 feb. 0,34 4,02 4,31 0,38 3,52 4,22-1,60 3,22 mar. 0,28 3,78 4,29 0,33 3,13 4,11-1,31 3,12 apr. 0,25 3,56 4,03 0,34 3,00 4,20-1,15 2,57 maj. 0,23 3,34 4,05 0,31 2,81 4,19-1,07 2,68 jun. 0,23 3,20 3,79 0,27 2,67 4,12-1,10 2,51 jul. 0,23 3,14 3,75 0,26 2,61 4,13-0,87 2,50 avg. 0,23 3,07 3,80 0,25 2,50 4,11-0,79 2,65 sep. 0,23 2,98 3,83 0,26 2,38 4,12-0,71 2,75 okt. 0,23 2,93 3,82 0,25 2,24 4,12-0,70 2,79 nov. 0,23 2,85 3,92 0,26 2,22 4,20-0,73 2,89 dec. 0,22 2,76 3,92 0,25 2,26 4,08-0,71 2, jan. 0,22 2,68 3,89 0,26 2,21 4,07-0,66 2,91 feb. 0,22 2,64 3,89 0,27 2,22 4,08-0,65 2,90 mar. 0,22 2,60 3,90 0,27 2,19 4,07-0,67 2,91 apr. 0,21 2,60 3,96 0,25 2,15 4,08-0,64 2,93 maj. 0,22 2,55 3,94 0,30 2,07 4,05-0,53 3,29 jun. 0,19 2,56 3,97 0,26 2,07 4,09-0,54 1,43 jul. 0,19 2,58 3,97 0,25 2,12 4,15-0,51 1,29 avg. 0,19 2,60 3,97 0,27 2,14 4,10-0,54 1,25 sep. 0,20 2,62 3,98 0,28 2,16 4,09-0,67 1,31 okt. 0,20 2,63 3,94 0,31 2,13 4,07-1,00 1,72 nov. 0,20 2,65 3,89 0,28 2,19 4,01-0,47 1,82 dec. 0,21 2,69 3,98 0,29 2,29 4,04-0,47 1, jan. 0,21 2,70 3,96 0,32 2,27 4,04-0,67 1,83 feb. 0,21 2,74 3,92 0,29 2,30 4,03-0,85 1,95 mar. 0,21 2,78 3,96 0,31 2,34 4,11-0,83 2,07 apr. 0,21 2,85 3,95 0,29 2,46 4,12-1,27 2,15 maj. 0,21 2,90 3,97 0,28 2,51 4,16-1,13 2,34 jun. 0,23 2,93 3,95 0,29 2,60 3,86-1,14 2,30 jul. 0,23 2,97 3,95 0,30 2,62 3,87-1,37 2,39 avg. 0,24 3,00 3,97 0,30 2,55 3,85-1,38 2,39 sep. 0,24 3,04 4,03 0,28 2,60 3,57-1,66 2,47 okt. 0,26 3,11 4,05 0,30 2,63 3,58-1,86 2,42 nov. 0,24 3,10 4,05 0,30 2,61 3,52-1,74 3,08 dec. 0,24 3,17 4,05 0,25 2,71 3,60-1,72 2, jan. 0,24 3,21 4,04 0,25 2,80 3,61-1,74 2,75 feb. 0,23 3,26 4,07 0,24 2,83 3,60-1,63 2,88 mar. 0,22 3,30 3,94 0,30 2,96 3,62-1,62 2,81 apr. 0,22 3,33 3,92 0,31 2,97 3,62-1,60 2,93 maj. 0,22 3,33 3,92 0,30 2,92 3,71-1,50 2,94 jun. 0,19 3,32 3,89 0,29 2,91 3,69-1,49 3,04 jul. 0,19 3,31 3,88 0,34 2,85 3,72-1,21 2,91 avg. 0,18 3,31 3,87 0,31 2,83 3,66-1,48 2,44 sep. 0,17 3,31 3,88 0,34 2,86 3,67-1,46 2,48 okt. 0,17 3,30 3,78 0,32 2,85 3,68-1,44 2,45 nov. 0,17 3,30 3,77 0,31 2,89 3,60-1,38 2,20 dec. 0,14 3,29 3,79 0,30 2,90 3,50-1,30 2, jan. 0,13 3,28 3,79 0,28 2,84 3,53-1,33 2,14 feb. 0,13 3,26 3,79 0,27 2,70 3,73-1,36 2,03 mar. 0,13 3,22 3,77 0,26 2,60 3,70-1,38 1,87 apr. 0,12 3,19 3,75 0,28 2,52 3,69-1,27 1,85 maj. 0,11 3,15 3,75 0,25 2,42 3,49-1,26 1,77 jun. 0,10 3,09 3,75 0,24 2,33 3,44-1,17 1,78 jul. 0,10 3,04 3,74 0,23 2,32 3,42-1,22 1,74 avg. 0,10 2,98 3,72 0,16 2,08 3,45-1,13 1,63 sep. 0,10 2,90 3,69 0,19 1,95 3,44-1,09 1,60 okt. 0,09 2,80 3,67 0,18 1,86 3,36-1,08 1,47 nov II.

66 FINANČNI TRGI IN PLAČILNI SISTEMI Monetarne finančne institucije - obrestne mere in obseg novih vlog v domači valuti (% na letni ravni, obseg mio SIT/EUR) Do SIT od EUR Vloge čez noč 1 Gospodinjstva Gospodinjstva in nefinančne družbe 1,2 Vezane vloge Vloge na odpoklic nad 1 letom z najavo z najavo do 1 leta do 2 leti nad 2 leti do 3 mesece nad 3 mesece OM Obseg OM Obseg OM Obseg OM Obseg OM Obseg Stolpec ,32 2, , , , , ,36 3, , , , , ,46 4, , , , , ,28 2, , , , , ,21 1, , , , , ,22 2, , , , , ,20 2, , , , , dec. 0,43 4, ,31 5,42 180,65 5,38 3,79 3, ,94 5,18 120, jan. 0,48 4, ,66 5,19 210,17 5,07 11,09 2,66 999,00 4,90 124,08 feb. 0,40 3, ,15 4,73 141,63 4,97 21,40 2,09 906,60 3,19 117,91 mar. 0,34 2, ,89 4,21 146,14 4,43 14,28 1,60 866,48 3,22 106,12 apr. 0,28 2, ,74 3,82 96,09 4,43 24,66 1,31 839,50 3,12 134,30 maj. 0,25 2, ,03 3,64 143,95 4,34 36,94 1,15 821,25 2,57 148,56 jun. 0,23 2, ,90 3,73 179,16 4,44 36,90 1,07 782,70 2,68 167,16 jul. 0,23 2, ,45 3,77 192,97 4,19 33,24 1,10 727,43 2,51 161,02 avg. 0,23 2, ,29 3,69 131,71 4,14 23,72 0,87 682,23 2,50 183,95 sep. 0,23 2, ,44 3,52 142,68 4,12 27,17 0,79 674,56 2,65 237,10 okt. 0,23 2, ,42 3,53 197,41 4,18 42,08 0,71 650,41 2,75 304,71 nov. 0,23 1, ,02 3,52 169,37 4,03 21,77 0,70 619,40 2,79 357,36 dec. 0,23 2, ,23 3,59 242,98 4,08 26,35 0,73 625,24 2,89 415, jan. 0,22 1, ,43 3,49 308,95 4,12 28,68 0,71 629,33 2,89 469,81 feb. 0,22 1, ,82 3,47 311,57 4,18 30,70 0,66 562,39 2,91 503,33 mar. 0,22 1, ,37 3,40 287,78 4,06 24,69 0,65 535,51 2,90 527,58 apr. 0,22 1, ,13 3,28 218,78 4,20 22,17 0,67 567,94 2,91 545,04 maj. 0,21 1, ,18 3,32 155,71 3,78 15,59 0,64 508,81 2,93 563,68 jun. 0,22 1, ,55 3,31 188,55 4,16 25,12 0,53 96,57 3,29 25,68 jul. 0,19 1, ,09 3,40 211,95 4,20 27,63 0,54 92,42 1,43 6,54 avg. 0,19 1, ,92 3,40 181,69 4,22 28,66 0,51 104,87 1,29 5,38 sep. 0,19 1, ,54 3,39 161,01 4,11 24,84 0,54 97,48 1,25 4,44 okt. 0,20 1, ,15 3,45 220,65 4,13 29,70 0,67 54,95 1,31 4,98 nov. 0,20 1, ,47 3,44 239,99 3,92 33,20 1,00 78,31 1,72 5,20 dec. 0,20 1, ,43 3,63 306,72 4,01 34,93 0,47 55,26 1,82 5, jan. 0,21 2, ,40 3,63 314,79 4,24 33,43 0,47 40,80 1,84 5,59 feb. 0,21 1, ,63 3,61 291,80 4,08 39,43 0,67 8,11 1,83 5,44 mar. 0,21 2, ,61 3,73 329,30 4,37 29,97 0,85 7,85 1,95 5,88 apr. 0,21 2, ,50 3,76 258,47 4,36 25,99 0,83 6,42 2,07 5,53 maj. 0,21 2, ,53 3,84 302,07 4,10 39,10 1,27 9,89 2,15 5,47 jun. 0,21 2, ,58 3,86 271,70 3,99 28,92 1,13 7,91 2,34 5,25 jul. 0,23 2, ,55 3,92 257,62 4,36 19,80 1,14 8,10 2,30 5,20 avg. 0,23 2, ,35 3,95 249,18 4,29 18,50 1,37 8,79 2,39 5,01 sep. 0,24 2, ,45 3,93 226,45 4,81 32,49 1,38 9,08 2,39 5,12 okt. 0,24 2, ,69 4,02 237,53 4,05 22,79 1,66 16,44 2,47 4,90 nov. 0,26 2, ,81 4,05 248,85 4,45 19,11 1,86 20,48 2,42 5,04 dec. 0,24 2, ,11 4,07 264,95 4,58 23,27 1,74 20,95 3,08 2, jan. 0,24 2, ,10 4,13 340,81 4,66 23,65 1,72 41,08 2,97 2,88 feb. 0,24 2, ,65 4,18 341,13 4,43 19,07 1,74 36,77 2,75 3,22 mar. 0,23 2, ,62 4,20 343,63 4,48 23,34 1,63 27,11 2,88 2,79 apr. 0,22 2, ,61 4,20 331,90 4,59 25,20 1,62 29,85 2,81 2,53 maj. 0,22 2, ,46 4,10 297,07 4,48 23,68 1,60 26,57 2,93 2,17 jun. 0,22 2,29 989,54 4,03 243,53 4,47 19,80 1,50 23,55 2,94 2,05 jul. 0,19 2, ,35 4,01 255,08 4,46 16,65 1,49 22,08 3,04 1,96 avg. 0,19 2, ,59 3,95 220,37 4,42 12,29 1,21 20,99 2,91 1,98 sep. 0,18 2,23 944,03 3,96 198,76 4,28 12,23 1,48 29,08 2,44 3,55 okt. 0,17 2, ,84 4,01 286,08 4,27 22,56 1,46 26,75 2,48 3,37 nov. 0,17 2, ,74 4,00 275,42 4,40 24,78 1,44 33,31 2,45 3,28 dec. 0,17 2, ,26 3,99 271,41 4,55 25,69 1,38 22,41 2,20 3, jan. 0,14 2, ,52 3,98 374,31 4,48 23,38 1,30 33,88 2,14 4,14 feb. 0,13 2,18 942,93 3,97 330,39 4,46 23,20 1,33 60,19 2,14 3,99 mar. 0,13 2,10 904,49 3,89 301,73 4,33 21,60 1,36 94,01 2,03 4,25 apr. 0,13 2,01 933,30 3,78 261,07 4,24 20,31 1,38 94,71 1,87 3,98 maj. 0,12 2,01 988,15 3,72 291,18 4,13 20,76 1,27 108,54 1,85 4,04 jun. 0,11 1,97 918,80 3,60 244,29 4,09 22,76 1,26 132,80 1,77 3,85 jul. 0,10 1, ,61 3,53 296,03 4,02 27,14 1,17 133,82 1,78 3,94 avg. 0,10 1,78 939,37 3,39 233,48 3,83 20,47 1,22 142,24 1,74 3,92 sep. 0,10 1,65 896,94 3,12 223,84 3,50 20,03 1,13 126,90 1,63 4,40 okt. 0,10 1,56 886,52 2,97 252,14 3,26 23,97 1,09 166,85 1,60 2,95 nov. 0,09 1,48 882,81 2,85 244,91 3,09 17,78 1,08 159,74 1,47 2,51 II. - 32

67 FINANČNI TRGI IN PLAČILNI SISTEMI Vloge čez noč 1 Nefinančne družbe Vezane vloge nad 1 letom do 1 leta nad 2 leti do 2 leti OM Obseg OM Obseg OM Obseg Repo Do SIT od EUR Stolpec 0,56 3, , , , ,43 3, , , ,50 4, , , ,32 1, , , ,27 1, , , ,30 1, , , ,30 2, , , ,48 3, ,69 5,45 8,65 5,43 3, dec. 0,46 3, ,69 4,91 4,56 3,02 1, jan. 0,44 2, ,47 4,39 13,67 5,00 29,13 - feb. 0,38 2, ,73 4,27 3,24 4,02 1,10 - mar. 0,33 1, ,47 3,18 10,02 2,68 1,27 - apr. 0,34 1, ,95 3,82 6,38 3,75 1,66 - maj. 0,31 1, ,86 3,81 3,77 2,34 1,00 - jun. 0,27 1, ,89 3,14 10,96 3,70 4,76 - jul. 0,26 1, ,54 3,81 6,82 3,49 1,50 - avg. 0,25 1, ,61 3,79 8,04 2,91 1,72 - sep. 0,26 1, ,80 3,81 21,03 4,08 4,05 - okt. 0,25 1, ,55 3,72 11,38 2,76 1,76 - nov. 0,26 1, ,83 3,76 15,84 3,30 2,19 - dec. 0,25 1,48 953,89 3,69 16,33 3,11 0, jan. 0,26 1,41 872,30 3,55 12,92 3,35 1,15 - feb. 0,27 1, ,94 3,86 24,60 4,09 2,93 - mar. 0,27 1,36 948,98 3,75 36,62 3,14 1,85 - apr. 0,25 1,30 863,74 3,59 31,26 3,77 5,05 - maj. 0,30 1,30 892,34 3,39 23,10 2,00 4,18 - jun. 0,26 1,26 915,22 3,59 24,88 2,86 1,03 - jul. 0,25 1,26 870,94 3,43 28,41 4,04 2,14 - avg. 0,27 1,33 930,99 3,62 17,37 3,59 4,72 - sep. 0,28 1,39 852,67 3,45 15,12 2,82 0,65 - okt. 0,31 1,46 954,67 3,62 15,94 3,80 8,77 - nov. 0,28 1, ,11 3,81 30,01 3,36 5,55 - dec. 0,29 1,64 842,07 3,77 15,04 2,81 0, jan. 0,32 1,62 817,21 3,56 16,49 3,16 0,75 - feb. 0,29 1,69 884,88 4,02 27,61 4,22 2,66 - mar. 0,31 1,73 722,32 4,00 21,55 3,72 3,79 - apr. 0,29 2,02 883,78 3,67 30,63 4,12 5,99 - maj. 0,28 2,06 791,25 3,98 26,18 3,98 4,84 - jun. 0,29 2,13 762,11 4,10 34,63 3,95 2,31 - jul. 0,30 2,09 770,82 3,99 14,80 3,90 9,46 - avg. 0,30 2,03 853,79 3,41 33,61 3,61 2,06 - sep. 0,28 2,08 848,55 4,25 12,67 4,12 3,48 - okt. 0,30 2,18 777,31 4,24 15,37 4,26 5,50 - nov. 0,30 2,11 889,59 4,35 26,31 2,99 16,71 - dec. 0,25 2,30 760,97 4,55 29,89 3,94 5, jan. 0,25 2,17 690,19 4,14 69,72 4,19 2,17 - feb. 0,24 2,27 763,88 4,58 18,90 4,67 4,54 - mar. 0,30 2,11 664,46 4,32 32,94 4,28 4,72 - apr. 0,31 2,24 667,65 4,43 31,88 4,24 3,92 - maj. 0,30 2,14 596,35 3,96 22,34 3,79 2,68 - jun. 0,29 2,16 673,56 4,24 25,41 3,91 2,97 - jul. 0,34 2,09 688,26 3,95 9,01 3,79 1,62 - avg. 0,31 2,01 632,67 4,15 20,07 3,95 2,59 - sep. 0,34 2,06 630,51 3,90 20,36 3,73 2,75 - okt. 0,32 1,87 583,96 4,41 24,56 4,05 4,75 - nov. 0,31 1,93 589,38 4,24 29,11 3,75 3,89 - dec. 0,30 2,05 605,10 4,17 37,49 3,14 3, jan. 0,28 1,84 466,89 4,03 15,48 3,67 2,84 - feb. 0,27 2,01 881,37 3,88 16,90 3,74 2,87 - mar. 0,26 1,64 606,28 3,76 17,11 3,73 1,92 - apr. 0,28 1,66 586,16 3,66 27,66 3,35 1,66 - maj. 0,25 1,68 579,86 3,66 18,56 2,24 26,71 - jun. 0,24 1,61 586,92 3,58 21,64 3,18 7,69 - jul. 0,23 1,51 538,03 3,27 16,91 2,96 1,32 - avg. 0,16 1,35 566,68 3,07 15,81 3,07 2,81 - sep. 0,19 1,13 418,97 2,79 17,70 3,35 7,94 - okt. 0,18 1,08 414,17 2,89 18,14 2,03 2,00 - nov II.

68 FINANČNI TRGI IN PLAČILNI SISTEMI Monetarne finančne institucije - obrestne mere in obseg novih posojil gospodinjstvom v domači valuti (% na letni ravni,obseg mio SIT/EUR) Do SIT od EUR Okvirna in revolving posojila ter dolg po kreditnih karticah 1 Stanovanjska posojila Potrošniška posojila Okvirna in revolving posojila Obrestovani dolg po kreditnih karticah variabilna oz. fiksna OM do 1 leta fiksna OM nad 1 do 5 let fiksna OM nad 5 do 10 let fiksna OM nad 10 let Efektivna OM variabilna oz. fiksna OM do 1 leta OM Obseg OM Obseg OM Obseg OM Obseg OM Obseg OM Obseg OM Obseg Stolpec , , , , , ,64 6, , , , , , ,47 6, , , , , , ,03 7, , , , , , ,39 5, , , , , , ,48 4, , , , , , , ,03 5, , , , , , , ,63 5, dec. 11,13 429, ,28 41,82 7,30 0,94 6,88 1,94 6,94 6,20 6,64 6,89 61, jan. 10,13 442, ,50 42,02 7,02 0,18 7,05 0,60 6,65 3,07 5,85 6,36 56,82 feb. 10,04 440, ,75 47,76 6,47 1,02 6,63 1,01 6,28 2,98 5,16 5,99 70,28 mar. 10,05 444, ,64 66,67 5,00 0,45 5,75 2,09 6,69 4,71 5,06 5,89 73,56 apr. 10,05 446, ,34 66,17 6,76 0,51 6,75 0,76 6,40 2,60 4,73 5,73 71,83 maj. 10,09 433, ,10 82,75 5,56 0,22 6,37 1,15 6,20 2,96 4,46 5,68 71,01 jun. 10,02 418, ,11 78,43 6,60 0,36 6,59 0,87 6,33 2,74 4,46 5,42 81,59 jul. 8,74 451, ,92 84,08 6,32 0,06 6,74 0,91 6,14 1,99 4,25 5,38 80,05 avg. 8,74 461, ,57 74,70 3,92 0,12 6,57 0,56 5,78 0,99 3,89 5,22 79,22 sep. 8,66 468, ,52 90,12 5,28 0,17 6,64 0,84 5,49 1,55 3,83 5,18 91,91 okt. 8,67 470, ,46 90,10 5,91 0,77 6,74 0,71 5,22 1,41 3,76 4,92 87,99 nov. 8,65 474, ,38 90,35 2,95 0,06 5,00 0,35 5,09 1,72 3,61 4,92 81,08 dec. 8,64 467, ,36 104,45 5,17 0,10 6,28 0,33 5,08 1,28 3,56 4,99 92, jan. 8,63 467, ,39 73,66 0,00 0,03 6,11 0,12 4,38 1,29 3,61 4,92 79,92 feb. 8,61 464, ,27 81,94 3,84 0,06 6,08 0,28 4,32 1,27 3,51 4,91 80,65 mar. 8,64 474, ,15 109,59 4,13 0,13 5,33 0,34 4,39 2,45 3,42 4,67 90,03 apr. 8,61 473, ,08 105,45 6,25 0,25 5,80 0,54 5,04 2,21 3,37 4,59 66,49 maj. 8,60 459, ,06 116,02 3,11 0,16 5,38 0,62 4,45 3,27 3,31 4,55 77,25 jun. 8,54 454,12 6,48 27,78 3,04 126,27 4,20 2,99 5,42 0,62 5,29 3,06 3,32 4,59 71,98 jul. 8,54 454,20 6,53 27,77 3,14 97,12 3,98 3,35 5,12 0,54 5,27 2,16 3,45 4,65 68,79 avg. 8,50 474,47 6,68 27,69 3,26 83,60 4,29 2,42 5,33 0,56 5,42 1,41 3,58 4,76 58,91 sep. 8,51 484,42 6,57 27,84 3,22 99,34 4,13 2,50 5,17 0,38 5,07 2,34 3,50 4,73 68,77 okt. 8,71 487,29 6,58 27,90 3,23 98,78 3,96 1,49 5,50 0,35 5,52 1,33 3,47 4,65 63,88 nov. 8,70 494,10 6,73 27,66 3,35 89,37 4,27 1,98 5,43 0,34 5,45 1,32 3,60 4,73 62,75 dec. 8,60 504,96 6,76 28,94 3,35 97,76 5,46 2,20 5,65 0,35 5,60 1,45 3,63 4,73 74, jan. 8,62 501,52 6,95 28,28 3,29 66,17 3,58 1,39 5,85 0,12 5,52 1,25 3,56 4,71 63,59 feb. 8,62 502,90 7,56 27,73 3,41 72,00 3,62 1,49 5,17 0,67 5,27 1,53 3,70 4,87 64,14 mar. 8,62 502,43 7,56 27,87 3,48 90,84 5,23 2,66 5,45 1,41 6,11 1,24 3,82 4,90 72,31 apr. 8,62 500,20 7,56 28,03 3,60 75,60 5,32 1,69 5,51 1,66 6,15 1,12 4,04 4,97 51,94 maj. 8,61 479,19 8,29 34,46 3,68 85,75 5,25 2,11 5,42 1,82 6,41 0,90 3,99 5,06 53,87 jun. 8,62 487,99 8,31 34,14 3,74 85,50 5,45 1,13 5,52 1,94 6,11 1,43 4,06 5,18 56,64 jul. 8,78 484,43 8,34 37,27 3,82 70,68 5,19 1,40 5,39 1,29 5,87 0,94 4,13 5,22 53,48 avg. 8,79 504,12 8,34 37,67 3,83 61,34 5,40 1,01 5,49 1,97 6,38 1,33 4,24 5,23 48,70 sep. 8,80 508,14 8,33 37,58 3,86 70,77 5,31 0,68 5,45 1,56 5,68 1,37 4,23 5,23 56,51 okt. 8,81 516,02 8,68 36,77 3,88 67,18 5,24 1,45 5,50 1,27 6,06 1,04 4,19 5,16 52,04 nov. 8,82 516,25 8,67 38,27 3,91 66,77 5,16 0,95 5,43 1,18 6,09 0,92 4,24 5,24 51,16 dec. 8,89 507,61 9,00 37,10 3,89 68,16 5,31 0,81 5,27 1,32 6,09 1,68 4,21 5,28 52, jan. 8,73 507,37 8,87 37,76 3,82 50,71 5,30 0,69 5,37 1,37 6,18 0,70 4,18 5,27 42,47 feb. 8,73 506,83 8,88 37,21 3,72 50,69 5,55 0,68 5,40 0,95 5,77 0,96 4,11 5,25 47,31 mar. 8,75 553,17 8,86 38,99 3,61 62,72 5,28 0,67 5,46 1,50 5,68 0,53 3,99 5,14 57,39 apr. 8,74 534,94 8,87 37,16 3,43 59,91 5,32 0,31 5,36 0,82 5,05 0,61 3,78 5,13 54,14 maj. 8,74 533,38 8,86 37,49 3,32 66,95 5,03 0,47 5,45 0,87 5,59 0,49 3,65 5,06 57,69 jun. 8,74 520,91 8,87 37,03 3,30 63,47 5,93 0,20 5,42 0,70 6,29 0,32 3,61 5,02 56,19 jul. 8,73 512,65 8,44 37,27 3,26 68,67 5,77 0,42 5,37 0,35 4,97 0,25 3,58 4,83 61,83 avg. 8,78 536,34 8,45 37,06 3,05 52,25 5,06 0,36 5,41 0,42 5,15 0,57 3,44 4,99 54,92 sep. 8,78 543,36 8,45 36,64 2,96 51,87 5,98 0,43 5,62 0,34 5,07 0,53 3,35 4,81 52,30 okt. 8,78 546,43 8,44 37,08 2,86 58,50 5,98 0,23 5,53 0,21 5,45 0,43 3,22 4,85 61,80 nov. 8,79 545,23 8,43 36,96 2,99 50,92 6,08 0,20 6,00 0,24 5,09 0,21 3,36 4,92 47,07 dec. 8,76 539,07 8,43 37,44 2,93 49,77 6,05 0,29 5,31 0,34 5,30 0,38 3,29 4,92 43, jan. 8,59 535,29 8,07 36,95 3,00 42,03 4,61 0,03 5,46 0,18 4,42 0,22 3,30 4,96 48,45 feb. 8,59 528,39 8,09 36,31 3,05 42,00 5,43 0,14 6,40 0,22 5,31 0,55 3,44 5,01 44,31 mar. 8,61 534,63 8,06 36,31 3,10 55,84 5,60 0,25 5,03 0,37 3,80 0,41 3,49 5,13 56,67 apr. 8,62 527,13 8,06 36,62 3,04 57,73 5,57 0,18 5,49 0,34 6,24 0,29 3,38 5,04 63,61 maj. 8,63 516,90 8,05 37,00 3,06 59,11 5,35 0,15 5,39 0,35 4,06 0,35 3,40 4,96 53,67 jun. 8,62 503,11 8,07 36,85 3,14 54,62 4,73 0,05 5,30 0,27 5,11 0,54 3,47 4,87 50,50 jul. 8,40 491,19 8,05 37,18 3,16 51,19 5,28 0,20 5,34 0,48 5,46 0,37 3,49 5,09 51,72 avg. 8,41 516,75 8,05 37,17 3,17 47,81 5,20 0,06 5,31 0,12 5,62 0,31 3,48 5,01 40,63 sep. 8,43 519,44 8,06 36,96 3,18 47,11 5,55 0,23 5,11 0,54 4,44 0,28 3,53 5,11 51,38 okt. 8,46 520,46 8,04 37,75 3,25 47,84 5,71 0,19 5,49 0,30 5,56 0,19 3,59 5,09 49,47 nov. 8,48 522,74 8,05 37,58 3,23 39,52 6,47 0,05 5,17 0,16 5,48 0,12 3,59 5,10 42,17 II. - 34

69 FINANČNI TRGI IN PLAČILNI SISTEMI fiksna OM nad 1 do 5 let Potrošniška posojila Druga posojila Druga posojila: od tega samostojnim podjetnikom (s.p.) fiksna OM nad 5 let Efektivna OM variabilna oz. fiksna OM do 1 leta fiksna OM nad 1 do 5 let fiksna OM nad 10 let variabilna oz. fiksna OM do 1 leta fiksna OM nad 1 do 5 let fiksna OM nad 10 let OM Obseg OM Obseg OM Obseg OM Obseg OM Obseg OM Obseg OM Obseg OM Obseg Do SIT od EUR Stolpec 7, , ,18 6, , , , , ,68 6, , , , , ,54 6, , , , , ,16 6, , , , , ,29 5, , , , , ,64 5, , , , , , , , ,70 5, , , , , , ,96 25,10 8,48 20,23 9,17 6,73 46,50 6,77 2,56 6,09 1, dec. 8,08 23,18 8,30 20,94 9,10 6,10 33,69 4,95 0,40 6,18 0, jan. 7,71 26,19 8,04 23,48 8,47 6,41 40,16 6,62 0,61 5,05 1, feb. 7,61 31,76 7,95 27,69 8,74 6,46 44,05 5,86 1,50 5,72 3, mar. 7,50 28,11 7,80 21,70 8,55 6,44 43,81 5,16 2,13 6,08 1, apr. 7,49 26,99 7,37 29,65 8,23 6,08 48,38 5,61 1,82 5,77 2, maj. 7,41 29,15 7,55 22,74 7,99 5,87 50,69 6,32 2,63 5,56 1, jun. 7,35 31,09 7,62 20,49 8,16 5,86 35,09 5,68 2,68 6,21 1, jul. 7,39 26,60 7,55 16,47 7,95 6,24 32,84 6,39 2,21 6,07 1, avg. 7,38 29,80 7,57 18,90 8,01 6,05 43,32 5,96 3,49 6,10 1, sep. 7,31 26,50 7,36 17,22 7,62 6,07 37,22 6,11 2,53 6,00 0, okt. 7,32 22,15 7,56 13,38 7,63 6,08 37,23 6,21 2,10 6,34 0, nov. 7,35 19,46 7,40 11,77 7,49 5,32 48,56 6,03 3,58 6,04 1, dec. 7,37 20,70 7,56 10,76 7,60 5,92 23,21 5,63 0,90 5,87 0, jan. 7,36 19,33 7,54 11,02 7,57 5,77 38,41 5,84 1,28 6,13 0, feb. 7,17 25,34 7,30 15,32 7,55 5,46 50,45 5,76 2,81 6,01 0, mar. 6,75 23,01 6,96 12,88 7,25 5,79 42,85 5,63 1,07 5,95 1, apr. 6,99 22,49 6,90 14,13 6,94 5,41 38,09 6,07 1,39 4,58 1, maj. 6,77 22,11 6,81 17,36 7,01 5,44 43,71 6,23 2,03 6,21 0,35 5,49 34,92 6,26 1,47 5,67 0,23 jun. 7,02 20,36 6,83 16,27 7,20 5,68 42,91 6,34 0,56 5,84 0,45 5,63 28,93 6,40 0,31 5,40 0,33 jul. 6,95 18,49 6,81 14,76 7,42 5,45 32,70 6,70 0,69 7,19 0,19 5,60 27,39 7,02 0,31 8,02 0,08 avg. 6,91 20,73 6,79 16,77 7,32 5,57 33,78 6,56 1,15 6,27 0,13 5,62 28,75 6,05 0,49 6,19 0,11 sep. 7,04 16,09 7,01 12,75 7,36 5,80 36,14 6,07 0,63 6,49 0,17 5,80 28,14 6,02 0,44 6,50 0,15 okt. 6,84 17,52 7,01 12,17 7,28 5,88 30,59 5,87 0,83 5,98 0,39 5,77 25,93 6,32 0,31 5,67 0,30 nov. 6,74 15,22 6,96 9,27 6,80 5,42 59,41 6,28 0,97 5,64 0,30 5,43 39,31 6,05 0,57 5,54 0,25 dec. 7,03 14,04 6,98 10,86 7,12 5,81 21,58 6,33 1,56 5,35 0,48 5,79 17,78 6,34 1,30 5,26 0, jan. 7,01 15,11 6,94 12,36 7,28 5,71 22,28 5,77 0,71 4,74 0,11 5,75 18,66 5,62 0,44 4,65 0,11 feb. 7,03 25,22 7,11 10,03 7,39 5,59 37,29 6,18 1,77 7,01 0,38 5,64 30,91 6,38 0,72 7,16 0,28 mar. 6,99 23,20 7,15 9,53 7,75 5,79 39,12 6,33 2,13 6,62 0,48 5,79 34,02 6,42 1,02 6,08 0,22 apr. 7,04 25,38 7,17 11,96 7,79 5,95 26,99 6,00 2,62 6,62 0,50 6,09 20,67 6,12 1,86 6,63 0,36 maj. 7,06 26,36 7,12 12,47 7,64 5,62 42,31 6,61 1,57 7,35 0,55 5,66 34,97 6,40 1,02 7,31 0,43 jun. 7,07 23,44 7,17 11,04 7,74 6,05 23,19 6,64 1,63 5,26 0,35 6,07 17,69 6,61 0,51 4,88 0,29 jul. 7,03 23,00 7,32 9,69 7,90 5,91 26,14 6,87 0,99 6,70 0,48 5,98 21,08 6,82 0,23 6,36 0,34 avg. 7,06 25,12 7,19 11,57 7,82 6,18 27,53 6,60 0,70 3,74 0,42 6,12 23,80 6,53 0,62 3,52 0,40 sep. 7,00 21,47 7,24 9,55 7,83 5,87 26,60 6,48 1,23 5,94 0,42 5,82 24,29 6,63 0,98 5,73 0,38 okt. 7,08 18,84 7,26 9,93 7,79 5,83 22,85 7,31 0,74 7,25 0,30 5,84 20,62 7,28 0,63 7,25 0,30 nov. 7,00 17,56 7,34 7,87 7,64 5,70 36,82 6,75 0,93 6,69 0,30 5,64 33,73 6,50 0,77 6,69 0,30 dec. 7,23 16,65 7,36 8,58 8,07 5,21 22,84 6,71 0,64 5,79 0,45 5,08 20,24 6,55 0,44 5,79 0, jan. 7,26 16,46 7,30 7,70 7,86 5,85 20,00 6,34 1,94 4,45 0,86 5,84 17,91 6,26 1,67 7,74 0,10 feb. 7,22 19,23 7,35 8,55 7,93 5,98 27,75 6,94 0,58 5,21 0,98 5,95 25,42 6,89 0,49 7,94 0,30 mar. 7,20 16,35 7,40 7,64 7,73 5,75 24,47 7,20 0,83 5,00 1,25 5,69 22,37 7,27 0,81 6,02 0,61 apr. 7,21 17,21 7,41 7,65 7,67 5,52 25,52 6,84 1,29 5,41 1,13 5,47 23,67 6,85 1,27 5,50 1,06 maj. 7,08 17,31 7,37 6,71 7,63 5,54 33,76 6,27 0,50 5,37 1,51 5,51 31,69 6,24 0,48 5,37 1,51 jun. 7,20 16,93 7,33 6,66 7,50 6,27 29,12 6,73 0,83 6,10 0,08 6,24 27,23 6,77 0,77 6,10 0,08 jul. 7,22 15,93 7,44 5,52 7,63 5,46 18,29 6,86 0,49 6,08 0,17 5,48 16,63 6,84 0,45 6,08 0,17 avg. 7,23 15,91 7,35 5,53 7,62 5,41 26,27 6,94 0,95 7,29 0,11 5,29 22,00 7,63 0,25 7,29 0,11 sep. 7,28 15,36 7,29 5,73 7,49 5,42 23,94 5,16 0,40 6,91 0,22 5,33 21,92 5,11 0,39 6,91 0,22 okt. 7,26 13,55 7,25 5,13 7,75 5,36 33,95 6,20 0,29 6,03 0,56 5,33 31,97 6,20 0,29 6,03 0,56 nov. 7,28 10,15 7,15 4,64 7,49 5,64 27,92 7,51 0,74 6,30 0,35 5,66 25,96 6,66 0,38 6,30 0,35 dec. 7,28 13,27 7,15 6,67 7,76 5,82 15,14 5,23 1,60 6,69 0,20 5,79 14,54 6,36 0,24 6,69 0, jan. 7,26 11,79 7,26 4,19 7,85 5,51 14,22 7,40 0,15 6,55 0,42 5,49 13,32 7,40 0,15 6,55 0,42 feb. 7,25 13,67 7,39 5,14 7,80 5,98 17,17 6,17 0,50 6,40 0,39 5,99 16,10 6,14 0,48 6,40 0,39 mar. 7,22 16,42 7,29 5,12 7,70 5,73 19,18 6,15 0,78 6,52 0,28 5,69 17,65 5,60 0,55 6,52 0,28 apr. 7,19 15,41 7,05 5,67 8,03 5,57 18,42 5,95 0,64 6,68 0,40 5,59 17,33 6,01 0,63 6,68 0,40 maj. 7,22 13,32 6,81 5,78 7,78 5,69 19,57 7,38 0,30 6,36 0,26 5,64 18,15 7,36 0,28 6,36 0,26 jun. 7,24 14,95 7,27 4,98 8,13 5,95 13,48 7,06 0,26 6,57 0,31 5,89 12,51 7,09 0,25 6,57 0,31 jul. 7,25 13,77 6,85 4,88 8,27 5,38 12,03 6,67 0,63 6,69 0,21 5,32 11,68 6,67 0,63 6,69 0,21 avg. 7,24 15,15 7,36 4,84 8,15 5,53 17,46 7,43 0,26 6,81 0,28 5,41 15,66 7,43 0,26 6,81 0,28 sep. 7,19 14,92 7,44 4,48 8,32 5,81 14,94 6,15 0,87 6,06 0,49 5,78 14,10 6,15 0,87 6,06 0,49 okt. 7,14 11,64 7,07 4,23 8,24 5,84 15,71 6,62 0,30 6,12 0,28 5,84 14,90 6,74 0,29 6,06 0,27 nov II.

70 FINANČNI TRGI IN PLAČILNI SISTEMI Monetarne finančne institucije - obrestne mere in obseg novih posojil nefinančnim družbam v domači valuti (% na letni ravni, obseg mio SIT/EUR) Do SIT od EUR Okvirna in revolving posojila 1 variabilna oz. fiksna OM do 3 mesece fiksna OM nad 3 mesece do 1leta Posojila do 0,25 mio EUR Posojila do 0,25 mio EUR, variabilna fiksna OM nad 1 do 3 leta fiksna OM nad 3 do 5 let fiksna OM nad 5 do 10 let fiksna OM nad 10 let oz. fiksna OM do 1 leta, originalna zapadlost nad 1 leto OM Obseg OM Obseg OM Obseg OM Obseg OM Obseg OM Obseg OM Obseg OM Obseg Stolpec , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , dec. 6,88 434, jan. 6,00 423, feb. 6,09 408, mar. 6,00 425, apr. 5,89 383, maj. 5,97 360, jun. 6,02 364, jul. 5,95 345, avg. 6,13 337, sep. 6,08 334, okt. 5,93 334, nov. 6,07 318, dec. 5,96 294, jan. 5,94 309, feb. 6,01 321, mar. 5,83 329, apr. 5,71 349, maj. 5,72 343, jun. 6,06 286,84 5,10 58,86 6,20 79,09 6,41 5,82 5,74 0,58 6,87 0,46 8,09 0,05 4,43 35,87 jul. 5,49 460,56 5,57 38,17 6,25 67,00 6,48 3,86 6,07 0,49 6,05 1,09 7,23 0,30 4,62 24,84 avg. 5,52 465,05 5,38 29,60 6,31 64,66 6,71 2,74 6,39 0,47 8,07 0,26 7,98 0,03 4,61 18,86 sep. 5,55 471,29 5,50 36,36 6,30 75,71 6,67 2,95 6,37 0,26 7,21 0,96 7,82 0,23 4,84 20,63 okt. 5,64 437,94 5,43 38,51 6,33 68,00 6,29 3,47 6,02 0,43 6,97 0, ,76 19,76 nov. 5,59 460,53 5,45 34,14 6,24 57,55 6,53 3,97 6,45 0,32 6,79 0, ,84 21,57 dec. 5, ,77 5,47 46,06 6,10 63,44 6,61 4,89 6,17 0,35 5,82 0,36 6,70 0,05 4,83 31, jan. 5, ,38 5,48 29,16 5,98 41,42 6,20 2,12 7,80 0,02 6,20 0, ,62 20,53 feb. 5, ,49 5,69 32,27 6,20 45,72 6,27 2,84 4,93 0,22 4,17 0,18 7,23 0,03 4,88 17,75 mar. 5, ,23 5,71 34,17 6,09 64,75 6,34 4,85 5,36 0,24 6,13 0,53 4,23 0,18 4,99 26,49 apr. 5, ,72 5,79 37,14 6,19 50,82 6,55 2,89 7,00 0,35 8,45 0,47 7,33 0,22 5,12 23,89 maj. 5, ,98 5,82 34,04 6,36 50,63 6,45 3,59 6,94 0,36 7,52 0,89 7,87 0,11 5,31 21,35 jun. 5, ,92 5,92 39,94 6,38 57,35 6,64 6,47 6,85 0,14 6,49 0,43 7,83 0,34 5,21 26,60 jul. 5, ,81 5,93 29,52 6,32 38,11 6,71 3,94 6,25 0,28 6,49 0,69 7,73 0,49 5,19 18,43 avg. 5, ,66 5,83 31,07 6,40 39,74 6,52 2,79 6,91 0,28 8,30 0,47 7,87 0,02 5,18 19,79 sep. 5, ,97 5,97 41,85 6,47 51,32 6,54 3,70 4,03 0,23 6,27 0,92 6,86 0,63 5,25 25,62 okt. 5, ,26 6,12 40,66 6,43 39,43 6,72 2,66 5,21 0,35 6,39 0,72 7,87 0,23 5,38 23,48 nov. 5, ,04 6,06 35,55 6,46 42,65 6,88 2,57 6,49 0,31 6,13 0,24 7,56 0,48 5,30 21,47 dec. 5, ,36 6,01 41,97 6,28 47,48 6,81 1,93 5,60 0,61 6,18 0,97 7,87 0,41 5,34 26, jan. 5, ,37 5,89 28,26 6,39 30,54 6,49 1,53 7,43 0,56 7,32 0,50 7,87 0,08 5,16 14,71 feb. 5, ,71 6,22 24,85 6,54 34,39 6,83 1,94 7,37 0,19 7,77 0,13 7,86 0,52 5,51 13,68 mar. 5, ,12 5,86 36,56 6,47 38,99 6,88 1,58 7,41 0,40 7,13 0, ,19 19,14 apr. 5, ,62 5,78 30,67 6,52 33,86 6,88 0,97 5,47 0,07 7,15 0,33 8,41 0,07 4,97 14,30 maj. 5, ,25 5,68 38,51 6,66 35,24 7,29 1,55 6,83 0,38 4,65 0, ,93 19,40 jun. 5, ,93 5,65 44,12 6,33 39,58 7,11 2,14 5,68 0,32 8,16 0,56 8,41 0,04 4,88 26,33 jul. 5, ,67 5,62 31,90 6,35 34,23 7,47 1,03 7,16 0,26 6,55 0,50 8,41 0,10 4,84 18,66 avg. 5, ,13 5,57 25,16 6,32 30,19 6,90 1,12 7,31 0,05 6,36 0, ,88 15,05 sep. 5, ,07 5,47 35,23 6,53 32,28 6,94 1,40 7,74 0,27 7,31 0,41 8,34 0,50 4,74 19,91 okt. 5, ,31 5,50 34,92 6,19 27,11 7,31 1,00 5,61 0,22 7,50 0,82 8,17 0,10 4,63 20,89 nov. 5, ,53 5,44 28,50 6,22 34,07 6,93 1,01 6,96 0,17 6,42 0,84 8,41 0,05 4,73 22,46 dec. 5, ,16 5,63 36,88 6,27 39,12 6,91 1,95 8,36 0,50 6,95 0,65 7,87 0,09 5,04 29, jan. 5, ,59 5,57 19,95 6,54 25,11 6,78 1,01 7,85 0,02 6,66 0, ,99 10,64 feb. 5, ,39 5,82 15,38 6,67 27,25 7,29 0,61 5,97 0,40 6,74 0,36 8,41 0,03 5,29 9,07 mar. 5, ,03 5,59 22,75 6,50 30,24 6,36 1,40 5,99 0,23 7,73 0,48 8,62 0,04 5,18 12,87 apr. 5,47 990,61 5,82 26,71 6,72 27,41 6,37 0,26 6,12 0,27 7,52 0,35 7,88 0,23 5,45 11,88 maj. 5,51 928,40 5,64 23,44 6,45 25,67 6,78 1,31 6,40 0,29 7,21 0,54 7,37 0,14 5,22 14,75 jun. 5,48 941,75 5,76 25,05 6,36 28,61 6,65 1,70 6,44 0,23 7,18 0, ,14 12,73 jul. 5,55 885,85 5,45 18,71 6,47 25,17 7,09 1,61 7,57 0,07 6,58 0,57 8,62 0,14 4,80 12,13 avg. 5,52 881,93 5,62 15,41 6,33 21,35 6,81 1,09 7,19 0,34 6,42 0,63 8,49 0,11 4,87 9,83 sep. 5,58 852,55 5,46 18,54 6,45 21,64 5,87 0,97 3,56 0,30 6,13 0,30 6,17 0,13 5,16 11,60 okt. 5,59 785,77 5,41 21,77 6,36 23,68 6,28 1,27 6,37 0,16 5,99 0,86 6,45 0,29 5,02 13,14 nov. 5,60 734,13 5,30 17,27 6,22 18,78 6,28 0,96 6,68 0,20 6,17 0, ,70 12,02 II. - 36

71 FINANČNI TRGI IN PLAČILNI SISTEMI Posojila nad 0,25 do 1 mio EUR, variabilna oz. fiksna OM do 1 leta, originalna zapadlost nad 1 leto Posojila nad 1 mio EUR, variabilna oz. fiksna OM do 1 leta, originalna zapadlost nad 1 leto variabilna oz. fiksna OM do 1 leta Posojila do 1 mio EUR fiksna OM nad 1 do 5 let fiksna OM nad 5 let variabilna oz. fiksna OM do 1 leta Posojila nad 1 mio EUR fiksna OM nad 1 do 5 let fiksna OM nad 5 let Do SIT od EUR OM Obseg OM Obseg OM Obseg OM Obseg OM Obseg OM Obseg OM Obseg OM Obseg Stolpec , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , ,39 505,04 7,30 9,29 5,39 1,21 5, ,14 7,74 11, dec ,89 379,36 7,03 4,39 5,33 2,51 5, ,80 6,61 27, jan ,84 384,01 7,27 4,01 5,37 1,21 5, ,07 6,35 15,15 6,01 3,34 feb ,02 468,50 6,60 23,66 6,18 4,00 5, ,53 6,34 73,39 6,50 5,59 mar ,00 445,90 6,62 20,92 6,09 3,34 5, ,16 6,05 200,88 4,11 6,00 apr ,00 397,94 6,43 26,82 6,37 7,57 5, ,87 6,10 293,55 4,36 2,62 maj ,98 475,98 6,30 44,11 6,62 4,69 5, ,00 6,19 204,22 6,12 22,84 jun ,84 407,94 6,37 27,23 4,53 8,18 5, ,13 6,36 153,73 4,84 11,71 jul ,88 343,26 6,32 11,16 4,29 3,15 5, ,82 6,20 73, avg ,91 429,53 6,38 16,45 6,14 3,72 5, ,88 6,66 126,77 6,80 2,70 sep ,01 361,91 6,29 11,26 5,35 2,34 5, ,80 6,47 66,75 6,72 10,48 okt ,87 316,78 6,74 8,69 6,36 1,62 5, ,84 5,94 59,79 6,70 3,34 nov ,65 492,42 6,11 19,41 6,24 1,96 4, ,27 6,06 144,18 7,08 24,29 dec ,77 262,83 6,10 8,11 4,36 4,50 4, ,08 6,15 49,40 3,48 6, jan ,80 280,84 6,37 10,87 7,02 0,58 5,08 974,53 6,31 41,24 6,70 14,80 feb ,77 358,52 6,37 10,13 4,48 2,33 5, ,78 5,64 20,16 6,80 2,70 mar ,62 343,02 5,96 9,22 4,14 0,89 4, ,93 5,98 57,60 6,70 1,15 apr ,47 333,60 5,68 12,18 4,63 0,83 5,17 840,88 0,00 58,85 6,33 4,99 maj. 4,29 56,75 4,36 410,51 5,46 377,13 6,30 14,80 4,90 1,51 4, ,37 5,61 67, jun. 4,55 39,24 4,66 265,17 5,73 301,30 6,30 8,84 6,31 1,39 4, ,61 5,40 38, jul. 4,52 34,28 4,35 254,03 5,70 248,77 6,08 8,52 6,74 2,29 4, ,32 5,84 14,44 6,06 3,90 avg. 4,39 38,79 4,48 219,59 5,78 332,10 6,15 11,28 6,87 1,54 4, ,90 4,98 34,91 8,16 16,45 sep. 4,69 39,14 4,57 204,03 5,78 292,31 5,96 9,43 6,97 0,27 4,78 807,96 5,72 35, okt. 4,95 38,76 3,95 287,83 5,69 261,96 6,32 14,23 5,74 0,41 4,68 977,38 6,00 40,24 5,31 7,00 nov. 4,53 65,85 4,49 644,72 5,60 352,56 6,39 19,53 5,92 0,40 5, ,59 5,44 63,04 5,20 27,05 dec. 4,53 36,89 4,66 189,02 5,51 216,17 6,32 11,39 6,20 0,09 4,67 925,31 5,83 16,77 4,46 2, jan. 4,69 36,90 4,53 266,39 5,71 210,89 6,04 8,57 4,54 0,21 4,79 868,14 5,45 53, feb. 4,60 52,03 5,14 381,03 5,71 292,45 6,13 14,04 5,64 0,71 5, ,48 5,40 27, mar. 4,80 41,28 5,45 164,65 5,72 242,35 6,17 10,35 7,92 1,01 4,97 794,31 5,25 15,98 6,40 1,77 apr. 4,69 37,23 4,74 156,67 5,76 241,53 6,25 13,36 6,86 1,40 5,01 681,18 5,82 37,40 5,93 12,45 maj. 4,90 58,67 4,84 442,32 5,83 293,01 6,20 18,48 6,52 1,49 4, ,02 5,97 24, jun. 4,96 47,37 5,44 292,33 5,80 220,99 6,26 10,19 6,15 3,04 5,43 852,36 6,17 19,87 6,32 3,10 jul. 4,93 31,38 4,52 198,27 5,90 190,60 6,46 9,14 8,28 0,49 5,04 616,92 6,48 26,23 2,96 25,83 avg. 5,03 46,94 4,94 295,71 5,92 267,08 6,19 15,05 2,04 8,26 5,05 883,04 5,91 16,00 3,64 41,57 sep. 5,28 35,88 5,35 171,81 6,10 226,87 6,56 9,45 6,53 1,53 5,05 717,94 4,25 6,25 1,00 2,09 okt. 4,89 29,28 5,29 259,83 6,01 210,52 6,65 8,71 7,09 0,72 5,12 825,21 5,20 50, nov. 5,17 76,40 4,63 515,82 5,84 315,31 6,86 4,26 6,68 1,38 5, ,61 6,51 18,40 5,31 7,00 dec. 4,97 31,21 3,86 220,86 5,84 176,87 6,63 4,18 7,62 0,94 4,53 728,91 3,79 6, jan. 5,05 22,84 4,73 197,66 6,04 168,24 6,24 3,95 5,48 2,15 4,35 665,16 3,00 6,96 6,96 1,08 feb. 5,05 24,37 4,98 233,47 5,89 214,89 6,81 3,71 7,13 0,46 4,68 633,09 6,04 7, mar. 4,75 28,26 4,65 171,51 5,74 199,15 6,52 2,04 8,20 0,85 4,70 614,68 5,81 11,79 6,80 1,78 apr. 4,94 40,02 4,18 161,37 5,80 223,35 6,58 6,13 4,44 1,33 4,73 808,47 6,27 2, maj. 4,78 53,63 4,44 266,56 5,59 270,70 6,49 6,17 8,18 0,60 4,87 866,69 5,83 35, jun. 4,68 42,16 4,39 206,19 5,62 210,17 7,24 2,84 6,85 0,59 4,66 490,44 3,94 51, jul. 4,42 25,92 4,31 203,08 5,61 157,41 6,90 2,25 5,73 1,77 4,50 573,85 5,06 7, avg. 4,85 31,29 4,02 202,32 5,72 189,64 6,63 4,94 7,88 0,91 4,85 563,03 6,52 14,62 4,81 4,55 sep. 4,59 26,48 3,87 263,62 5,61 181,82 6,79 4,75 4,66 1,87 4,58 624,67 6,51 24,37 5,79 5,17 okt. 4,75 41,84 4,63 108,32 5,53 199,94 5,59 6,61 6,54 0,90 4,73 551,36 5,48 12, nov. 4,68 43,04 4,28 323,23 5,78 242,50 6,97 11,51 6,16 2,12 4,90 890,81 5,57 36,50 4,24 8,40 dec. 4,56 26,62 4,04 104,30 5,66 145,75 6,54 3,23 4,92 0,65 4,77 401,68 3,75 5,50 3,82 5, jan. 4,46 21,84 3,40 121,50 5,76 134,78 6,49 1,80 6,87 0,39 4,21 396,08 3,76 6, feb. 4,50 23,53 3,69 259,47 5,79 152,55 5,88 4,09 7,78 1,06 4,20 572,71 3,70 1,65 1,76 17,96 mar. 4,59 23,87 3,35 202,64 5,72 171,84 6,94 1,43 7,39 1,61 4,62 622,43 3,48 1, apr. 4,77 31,50 4,11 117,91 5,64 153,47 6,50 3,49 7,24 0,68 4,67 473,53 5,68 6,50 2,84 6,53 maj. 4,60 29,19 4,34 176,88 5,73 171,04 6,36 2,78 7,18 0,33 5,17 501, jun. 4,50 24,69 3,23 278,40 5,81 150,06 6,50 4,03 6,51 1,59 4,36 807,99 3,03 1,53 6,14 2,50 jul. 4,56 20,07 3,51 237,96 5,72 104,97 6,65 4,12 6,73 0,75 4,29 561,22 2,66 60,28 4,62 2,00 avg. 4,63 24,28 4,34 128,81 5,73 124,32 5,52 4,48 6,14 0,43 4,51 257,67 3,37 24, sep. 4,49 23,94 3,85 114,30 5,59 126,60 6,47 2,62 6,10 1,15 4,66 289,74 3,73 8,22 1,54 7,84 okt. 4,26 26,00 4,13 59,12 5,49 109,77 6,11 5,31 6,17 0,40 4,57 225,21 4,71 14,12 6,17 3,17 nov II.

72 FINANČNI TRGI IN PLAČILNI SISTEMI 2.5. Obrestne mere državnih vrednostnih papirjev (% na letni ravni) Državni vrednostni papirji Datum izdaje Datum dospetja Obrestna mera Obseg* Valuta izdaje Indeksacija glavnice Valuta plačila Obveznice RS TOM + 1,00% EUR - EUR RS ,00% EUR - EUR RS ,63% EUR - EUR RS ,75% EUR - EUR RS ,88% EUR - EUR RS ,88% EUR - EUR RS ,00% EUR - EUR RS ,50% EUR - EUR RS ,38% EUR - EUR RS ,38% EUR - EUR RS ,63% EUR - EUR RS ,13% EUR - EUR RS ,75% EUR - EUR RS ,38% EUR - EUR RS ,13% EUR - EUR Eurobonds SLOVEN /03/ ,00% EUR - EUR SLOVEN /10/ ,50% USD - USD SLOVEN /05/ ,75% USD - USD SLOVEN /05/ ,85% USD - USD SLOVEN /11/ ,70% EUR - EUR Zakladne menice Zakladne menice - trimesečne TZ146 (1. izdaja) ,49% EUR - EUR TZ147 (1. izdaja) ,39% EUR - EUR TZ148 (1. izdaja) ,39% EUR - EUR Zakladne menice - šestmesečne SZ63 (1.izdaja) ,45% EUR - EUR SZ64 (1.izdaja) ,45% EUR - EUR SZ65 (1.izdaja) ,44% EUR - EUR SZ66 (1.izdaja) ,42% EUR - EUR SZ67 (1.izdaja) ,41% EUR - EUR SZ68 (1.izdaja) EUR - EUR Zakladne menice - devetmesečne DEZ01 (1. izdaja) EUR - EUR Zakladne menice - dvanjastmesečne DZ45 (1. izdaja) ,02% EUR - EUR DZ46 (1. izdaja) ,99% EUR - EUR DZ47 (1. izdaja) ,95% EUR - EUR DZ48 (1. izdaja) ,95% EUR - EUR DZ49 (1. izdaja) ,95% EUR - EUR DZ50 (1. izdaja) ,90% EUR - EUR Zakladne menice - osemnajstmesečne OZ2 (1.izdaja) ,15% EUR - EUR Datum izdaje pri nematerializiranih vrednostnih papirjih je datum začetka obrestovanja. *Skupna nominalna vrednost po zadnjem reodkupu. II. - 38

73 FINANČNI TRGI IN PLAČILNI SISTEMI 39 - II.

74 FINANČNI TRGI IN PLAČILNI SISTEMI a. Devizni tečaji Banke Slovenije do povprečni tečaji v SIT EUR GBP CHF USD JPY CZK HUF PLN SKK HRK Stolpec , , , ,2870 0,6422 2,8170 1,0106 0,0060-0, , , , ,2419 1,0248 3,8509 1,2306 0,0063-0, , , , ,8086 1,2598 4,4723 1,2408 0,0057 4, , , , , ,5185 1,2644 4,4366 0, ,0672 3, , , , , ,3654 1,2453 4,9776 0, ,3619 4, , , , , ,6893 1,3224 5,0803 0, ,8393 4, , , , , ,1346 1,2743 5,1514 0, ,8055 4, , , , , ,7704 1,6053 5,2556 0, ,8644 4, , , , , ,6824 2,0673 5,7624 0, ,2137 4, , , , , ,7488 1,9989 6,3822 0, ,3171 5, , , , , ,2447 1,9171 7,3500 0, ,8916 5, , , , , ,1137 1,7863 7,3480 0, ,2745 5, , , , , ,3811 1,7783 7,4931 0, ,8366 5, , , , , ,7055 1,7511 8,0509 0, ,6242 6, , , , , ,0283 1,6425 8,4588 0, ,5690 6, , okt. 239, , , ,2506 1,7376 8,0799 0, ,1596 6, ,4528 nov. 239, , , ,2470 1,7166 8,1855 0, ,2878 6, ,4951 dec. 239, , , ,1508 1,7042 8,2754 0, ,1571 6, , jan. 239, , , ,9386 1,7139 8,3432 0, ,7640 6, ,4928 feb. 239, , , ,4449 1,7002 8,4410 0, ,1841 6, ,7543 mar. 239, , , ,5020 1,7015 8,3693 0, ,8858 6, ,7118 apr. 239, , , ,9356 1,6695 8,4039 0, ,1223 6, ,7791 maj. 239, , , ,6411 1,6796 8,4773 0, ,5581 6, ,9716 jun. 239, , , ,1902 1,6520 8,4511 0, ,6528 6, ,0389 jul. 239, , , ,8930 1,6335 8,4266 0, ,9182 6, ,0698 avg. 239, , , ,0762 1,6156 8,5006 0, ,4034 6, ,9058 sep. 239, , , ,0560 1,6069 8,4480 0, ,4599 6, ,4361 okt. 239, , , ,0380 1,6008 8,4737 0, ,3990 6, ,4196 nov. 239, , , ,2352 1,5870 8,5461 0, ,5999 6, ,6365 dec. 239, , , ,3881 1,5491 8,6251 0, ,8802 6, , b. Devizni tečaji Banke Slovenije do končni mesečni tečaji v SIT EUR GBP CHF USD JPY CZK HUF PLN SKK HRK Stolpec dec. 119, , , ,7005 0,7925 3,3584 1,1692 0,0063-0, dec. 147, , , ,8420 1,1819 4,2931 1,2808 0,0061 3,8730 0, dec. 155, , , ,4576 1,2687 4,5533 1,1607 0,0053 4, , dec. 161, , , ,9902 1,2224 4,7260 0, ,0004 4, , dec. 175, , , ,4792 1,2201 5,2536 0, ,7196 4, , dec. 186, , , ,1792 1,3063 4,9700 0, ,3093 4, , dec. 188, , , ,2011 1,3976 5,4048 0, ,1241 4, , dec. 197, , , ,7705 1,9249 5,4681 0, ,4582 4, , dec. 211, , , ,3771 1,9798 6,0387 0, ,9224 4, , dec. 221, , , ,9458 1,9138 6,9234 0, ,3051 5, , dec. 230, , , ,0708 1,8542 7,3194 0, ,6331 5, , dec. 236, , , ,3674 1,7708 7,2774 0, ,5759 5, , dec. 239, , , ,2427 1,6972 7,8816 0, ,8471 6, , dec. 239, , , ,4297 1,7221 8,2584 0, ,0823 6, , dec. 239, , , ,9314 1,5296 8,7208 0, ,5937 6, , okt. 239, , , ,2381 1,7117 8,0722 0, ,0367 6, , nov. 239, , , ,7026 1,7014 8,2817 0, ,4766 6, , dec. 239, , , ,4297 1,7221 8,2584 0, ,0823 6, , jan. 239, , , ,1510 1,6841 8,4316 0, ,7809 6, , feb. 239, , , ,0974 1,7394 8,4569 0, ,5320 6, , mar. 239, , , ,5145 1,6915 8,3778 0, ,0149 6, , apr. 239, , , ,9158 1,6728 8,4261 0, ,8033 6, , maj. 239, , , ,1996 1,6637 8,5023 0, ,8328 6, , jun. 239, , , ,2896 1,6426 8,4110 0, ,7642 6, , jul. 239, , , ,1008 1,6347 8,4227 0, ,9864 6, , avg. 239, , , ,9401 1,5966 8,4845 0, ,5436 6, , sep. 239, , , ,1071 1,6033 8,4649 0, ,3356 6, , okt. 239, , , ,3204 1,6032 8,4625 0, ,6382 6, , nov. 239, , , ,1113 1,5670 8,5671 0, ,6872 6, , dec. 239, , , ,9314 1,5296 8,7208 0, ,5937 6, ,6374 II. - 40

75 FINANČNI TRGI IN PLAČILNI SISTEMI a. Devizni tečaji Evropske centralne banke - povprečni tečaji za EUR GBP CHF USD JPY CZK HUF PLN SKK DKK SEK HRK Stolpec ,6587 1,6003 1, , , ,7700 4, ,1230 7,4355 8, ,6095 1,5579 0, , , ,0400 4, ,6020 7,4538 8, ,6219 1,5105 0, , , ,5900 3, ,3000 7,4521 9,2551 7, ,6288 1,4670 0, , , ,9600 3, ,6940 7,4305 9,1611 7, ,6920 1,5212 1, , , ,6200 4, ,4890 7,4307 9,1242 7, ,6787 1,5438 1, , , ,6600 4, ,0220 7,4399 9,1243 7, ,6838 1,5483 1, , , ,0500 4, ,5990 7,4518 9,2822 7, ,6817 1,5729 1, , , ,2600 3, ,2340 7,4591 9,2544 7, ,6843 1,6427 1, , , ,3500 3, ,7750 7,4506 9,2501 7, ,7963 1,5874 1, , , ,5100 3, ,2620 7,4560 9,6152 7, ,8909 1,5100 1, , , ,3300 4,3276-7, ,6191 7, ,8578 1,3803 1, , , ,4800 3,9947-7,4473 9,5373 7, ,8679 1,2326 1, , , ,3700 4,1206-7,4506 9,0298 7, ,8109 1,2053 1, , , ,2500 4,1847-7,4437 8,7041 7, sep. 0,7982 1,2089 1, , , ,2200 4,1345-7,4539 8,4929 7,4291 okt. 0,8067 1,2098 1, , , ,0900 4,1071-7,4582 8,6145 7,5140 nov. 0,8039 1,2052 1, , , ,2600 4,1321-7,4587 8,6076 7,5410 dec. 0,8124 1,2091 1, , , ,7900 4,0956-7,4604 8,6512 7, jan. 0,8327 1,2288 1, , , ,0100 4,1424-7,4614 8,6217 7,5746 feb. 0,8625 1,2298 1, , , ,7300 4,1700-7,4598 8,5083 7,5868 mar. 0,8600 1,2266 1, , , ,0100 4,1565-7,4553 8,3470 7,5909 apr. 0,8508 1,2199 1, , , ,6700 4,1359-7,4553 8,4449 7,6076 maj. 0,8491 1,2418 1, , , ,3800 4,1799-7,4536 8,5725 7,5684 jun. 0,8519 1,2322 1, , , ,7000 4,2839-7,4576 8,6836 7,4901 jul. 0,8619 1,2366 1, , , ,9000 4,2745-7,4579 8,6609 7,5061 avg. 0,8590 1,2338 1, , , ,4600 4,2299-7,4580 8,7034 7,5372 sep. 0,8417 1,2338 1, , , ,7500 4,2371-7,4579 8,6758 7,5985 okt. 0,8472 1,2316 1, , , ,7600 4,1902-7,4592 8,7479 7,6193 nov. 0,8378 1,2316 1, , , ,6800 4,1887-7,4587 8,8802 7, b. Devizni tečaji Evropske centralne banke - končni mesečni tečaji za EUR GBP CHF USD JPY CZK HUF PLN SKK DKK SEK HRK Stolpec dec. 0,6217 1,6051 1, , , ,7000 4, ,4020 7,4433 8, dec. 0,6241 1,5232 0, , , ,0000 3, ,9330 7,4631 8,8313 7, dec. 0,6085 1,4829 0, , , ,1800 3, ,7800 7,4365 9,3012 7, dec. 0,6505 1,4524 1, , , ,2900 4, ,5030 7,4288 9,1528 7, dec. 0,7048 1,5579 1, , , ,5000 4, ,1700 7,4450 9,0800 7, dec. 0,7051 1,5429 1, , , ,9700 4, ,7450 7,4388 9,0206 7, dec. 0,6853 1,5551 1, , , ,8700 3, ,8800 7,4605 9,3885 7, dec. 0,6715 1,6069 1, , , ,7700 3, ,4350 7,4560 9,0404 7, dec. 0,7334 1,6547 1, , , ,7300 3, ,5830 7,4583 9,4415 7, dec. 0,9525 1,4850 1, , , ,7000 4, ,1260 7, ,8700 7, dec. 0,8881 1,4836 1, , , ,4200 4,1045-7, ,2520 7, dec. 0,8608 1,2504 1, , , ,9500 3,9750-7,4535 8,9655 7, dec. 0,8353 1,2156 1, , , ,5800 4,4580-7,4342 8,9120 7, dec. 0,8161 1,2072 1, , , ,3000 4,0740-7,4610 8,5820 7, sep. 0,7981 1,2099 1, , , ,8900 4,1038-7,4555 8,4498 7, okt. 0,8065 1,2076 1, , , ,0500 4,1390-7,4598 8,6000 7, nov. 0,8108 1,2054 1, , , ,0300 4,1052-7,4600 8,6625 7, dec. 0,8161 1,2072 1, , , ,3000 4,0740-7,4610 8,5820 7, jan. 0,8570 1,2342 1, , , ,2700 4,1945-7,4613 8,6325 7, feb. 0,8630 1,2209 1, , , ,8000 4,1515-7,4560 8,4475 7, mar. 0,8456 1,2195 1, , , ,4200 4,1804-7,4553 8,3553 7, apr. 0,8443 1,2238 1, , , ,1200 4,1504-7,4560 8,5420 7, maj. 0,8537 1,2406 1, , , ,1100 4,2792-7,4557 8,5828 7, jun. 0,8572 1,2338 1, , , ,8500 4,3376-7,4588 8,7773 7, jul. 0,8735 1,2317 1, , , ,6700 4,2370-7,4545 8,7128 7, avg. 0,8540 1,2310 1, , , ,7800 4,2633-7,4594 8,7503 7, sep. 0,8361 1,2225 1, , , ,1500 4,2288-7,4580 8,6575 7, okt. 0,8502 1,2333 1, , , ,8900 4,1783-7,4587 8,8052 7, nov. 0,8328 1,2298 1, , , ,1000 4,2060-7,4589 8,9075 7, II.

76 FINANČNI TRGI IN PLAČILNI SISTEMI 2.7. Promet v sistemih TARGET2 in SEPA interna kreditna plačila (SEPA IKP) Vrednost do v mrd SIT Sistem TARGET 2 Sistem SEPA IKP 1,2 od Število Bruto vrednost 5 Neto vrednost 6 Število Vrednost Število Vrednost v % v mio EUR Stolpec = (7/6)* , ,01 4,18 24, , , ,41 85, , , ,40 46, , , ,45 37, , , ,55 24, , ,72 902,48 20, , ,19 932,37 19, , ,52 980,36 19, , , ,40 19, jul , ,26 81,69 19,53 avg , ,12 80,91 19,68 sep , ,97 81,02 19,29 okt , ,29 81,63 19,61 nov , ,78 89,89 19,90 dec , ,23 91,56 18, jan , ,28 86,64 20,47 feb , ,43 78,81 20,18 mar , ,43 86,20 18,89 apr , ,34 87,05 20,18 maj , ,46 93,66 19,49 jun , ,67 91,70 19,08 jul , ,70 91,59 20,10 avg , ,66 84,23 19,24 sep , ,05 88,63 20,28 okt , ,74 91,95 19,53 nov , ,59 94,57 19,55 dec , ,07 103,40 18, , , , ,54 19, , * ,96 * , ,78 19, , * ,68 * , ,15 23, , , , , ,52 20, , , , , ,72 20, , , , , ,79 25, jan , , ,26 804,41 21,70 feb , , ,70 722,33 21,04 mar , , ,27 781,78 19,64 apr , , ,69 846,41 22,30 maj , , ,42 833,38 20,67 jun , , ,67 820,99 20,25 jul , , ,74 806,40 21,00 avg , , ,88 796,86 20,79 sep , , ,82 774,03 20,17 okt , , ,12 736,51 19,70 nov , , ,27 826,72 20,41 dec , , ,13 902,90 20, jan , , , ,87 26,25 feb , , ,07 949,05 23,92 mar , , ,80 970,60 22,63 apr , , , ,75 25,44 maj , , , ,56 24,51 jun , , , ,80 24,13 jul , , , ,03 26,16 avg , , ,09 987,14 23,83 sep , , ,58 926,94 23,76 okt , , , ,58 23,40 nov , , , ,88 28,64 dec , , , ,59 28, jan , , , ,93 29,22 feb , , , ,08 30,72 mar , , , ,68 29,30 apr , , , ,61 28,90 maj , , , ,55 28,53 jun , , , ,65 30,71 jul , , , ,62 31,46 avg , , , ,90 29,10 sep , , , ,31 29,01 okt , , , ,58 28,18 nov , , , ,88 28,57 dec , , , ,00 28,31 II. - 42

77 FINANČNI TRGI IN PLAČILNI SISTEMI 2.8. Plačilne kartice Število izdanih kartic - izdane v Sloveniji Kreditne kartice 1,5 Debetne kartice 2 Domače Licenčne Bančne Podjetniške Osebne Poslovne kartice kartice kartice kartice kartice kartice Stolpec =1+2,3+4, dec dec dec dec dec dec dec dec dec dec dec dec dec dec jun sep V tisočih Število plačil v Sloveniji Kartice, izdane v Sloveniji Kreditne kartice 1,5 Domače Licenčne Bančne Podjetniške Osebne Poslovne kartice kartice kartice kartice kartice kartice Debetne kartice 2 Kartice izdane v tujini 3 Število plačil v tujini 4 Stolpec =1+2,3+4, II III Do v mio SIT od v mio EUR Vrednost plačil v Sloveniji Kartice, izdane v Sloveniji Kreditne kartice 1,5 Domače Licenčne Bančne Podjetniške Osebne Poslovne kartice kartice kartice kartice kartice kartice Kartice izdane v tujini 3 Stolpec =1+2,3+4, Debetne kartice 2 Vrednost plačil v tujini II III II.

78 FINANČNI TRGI IN PLAČILNI SISTEMI 2.9. Drugi plačilni instrumenti in tržne poti Vrednost do v mio SIT od v mio EUR Število bančnih avtomatov 1 Bančni avtomati POS terminali Čeki Potovalni čeki Število dvigov na bankomatih v tisočih Vrednost dvigov na bankomatih Število EFT POS terminalov 1 Število transakcij preko POS terminalov v tisočih 2 Vrednost transakcij preko POS terminalov 2 Število vnovčenih čekov v tisočih Vrednost transakcij Vrednost izdanih Stolpec I II III IV I II III IV I II III IV I II III IV , , , , , , I ,3 II ,3 III ,4 IV , I ,2 II ,2 III ,3 IV , I ,1 II ,1 III ,1 IV , I ,1 II ,1 III ,1 IV , I ,03 II ,05 III ,04 IV , I ,02 II ,02 III ,03 IV , I ,004 II ,026 III ,026 II. - 44

79 FINANČNI TRGI IN PLAČILNI SISTEMI Elektronsko bančništvo Vrednost do v mio SIT od v mio EUR Fizične osebe in S.P. Elektronsko bančništvo preko interneta z uporabo osebnih računalnikov Uporabniki Število transakcij v tisočih Vrednost transakcij Fizične osebe in S.P. Pravne osebe Fizične osebe in S.P. Pravne osebe Pravne osebe Plačilni promet doma Plačilni promet s tujino Plačilni promet doma Plačilni promet s tujino Plačilni promet doma Plačilni promet s tujino Plačilni promet doma Plačilni promet s tujino Stolpec IV I II III IV I II III IV I II III Telebanka in mobilni telefoni Vrednost do v mio SIT od v mio EUR Število transakcij v tisočih Plačilni promet doma Plačilni promet s tujino Vrednost transakcij Plačilni promet doma Plačilni promet s tujino Stolpec , , , , , , , , , , , , , , IV 143 0,1 34 0, I 153 0,1 34 0,4 II 118 0,2 37 2,6 III 120 0,2 32 0,9 IV 117 0,2 34 1, I 105 0,2 28 0,8 II 110 0,3 29 1,2 III 151 0,4 51 1,4 IV 111 0,4 30 1, I 115 0,6 30 1,8 II 117 0,5 32 1,9 III 120 0,5 48 1, II.

80 FINANČNI TRGI IN PLAČILNI SISTEMI Kreditni prenosi Vrednost do v milijardah SIT od v milijonih EUR Papirni nalogi Nalogi na pomnilniških medijih Število (v tisočih) Vrednost Število (v tisočih) Vrednost Od tega domače transakcije Od tega domače transakcije Od tega domače transakcije Od tega domače transakcije Stolpec III IV I II III IV I II III IV I II III IV I II III Vrednost do v milijardah SIT od v milijonih EUR Trajni nalogi Direktne odobritve Število (v tisočih) Vrednost Število (v tisočih) Vrednost Od tega domače transakcije Od tega domače transakcije Od tega domače transakcije Od tega domače transakcije Stolpec III IV I II III IV I II III IV I II III IV I II III II. - 46

81 FINANČNI TRGI IN PLAČILNI SISTEMI Debetni prenosi Vrednost do v milijardah SIT od v milijonih EUR Debetni prenosi Direktne bremenitve Posebne nakaznice 1 Drugi debetni prenosi Število (v tisočih) Vrednost Število (v tisočih) Vrednost Število (v tisočih) Vrednost Od tega domače transakcije Od tega domače transakcije Od tega domače transakcije Od tega domače transakcije Od tega domače transakcije Od tega domače transakcije Stolpec ,7 68,7 2,7 2, ,4 40,4 3,8 3, I II ,3 7,3 0,3 0, III ,0 42,0 2,4 2, IV ,2 3,2 0,1 0, I ,2 3,2 0,1 0, II ,3 21,3 1,5 1, III ,0 37,0 0,1 0, IV ,2 7,2 0,9 0, I ,1 1,1 0,1 0, II ,4 1,4 0,1 0, III ,6 24,6 2,4 2, IV ,2 13,2 1,2 1, I II III IV I II III IV I II III IV I II III IV I II III IV I II III IV I II III II.

82 FINANČNI TRGI IN PLAČILNI SISTEMI Mreža poslovnih bank Poslovne banke (Sedeži) Organizacijske enote 2 ( ) Zap. št. Regija Sedež P.enota Agencija 1 Pomurska Podravska Koroška Savinjska Zasavska Spodnjeposavska Jugovzhodna Slovenija Osrednjeslovenska Gorenjska Notranjsko-kraška Goriška Obalno-kraška SKUPAJ Število zaposlenih v poslovnih bankah Gostota bančnega omrežja po občinah II. - 48