2 8 3 I N F O R M A C I J E I N P R I K A Z I Posebno preizkušanje in vzgoja novih sort sadnih rastlin v letu 2013 KMETIJSKI INŠTITUT SLOVENIJE Hacque

Transkripcija

1 2 8 3 I N F O R M A C I J E I N P R I K A Z I Posebno preizkušanje in vzgoja novih sort sadnih rastlin v letu 2013 KMETIJSKI INŠTITUT SLOVENIJE Hacquetova ulica 17, Ljubljana

2 Posebno preizkušanje in vzgoja novih sort sadnih rastlin v letu 2013 P R I K A Z I I N I N F O R M A C I J E Boštjan GODEC Metka HUDINA Valentina USENIK Anita SOLAR Viljanka VESEL Matej STOPAR Darinka KORON Biserka DONIK PURGAJ Ljubljana 2014

3 Izdal in založil KMETIJSKI INŠTITUT SLOVENIJE Ljubljana, Hacquetova ulica 17 ISBN Direktor doc. dr. Andrej SIMONČIČ Uredil Boštjan GODEC Urednica zbirke Lili MARINČEK Fotografije na naslovnici Boštjan GODEC Tisk Birografika BORI d.o.o., Ljubljana Naklada 100 izvodov CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 634.1/.7(497.4) POSEBNO preizkušanje in vzgoja novih sort sadnih rastlin v letu 2013 / Boštjan Godec... [et al.] ; [uredil Boštjan Godec]. - Ljubljana : Kmetijski inštitut Slovenije, (Prikazi in informacije / Kmetijski inštitut Slovenije ; 281) 3 ISBN Godec, Boštjan

4 VSEBINA STRAN UVOD 5 POSEBNO PREIZKUŠANJE SORT SADNIH RASTLIN JABLANA... 8 HRUŠKA BRESKEV IN NEKTARINA ČEŠNJA MARELICA SLIVA OREH LESKA KOSTANJ OLJKA KAKI 56 JAGODA MALINA AMERIŠKA BOROVNICA VZGOJA NOVIH SORT SADNIH RASTLIN.. 62 OREH.. 62 KOSTANJ.. 70 OLJKA OPISI SORT ZAKLJUČENEGA PREIZKUŠANJA.. 74 SLIKOVNA PRILOGA

5 Strokovna naloga Introdukcija in selekcija sadnih rastlin in vinske trte se od leta 2007 dalje izvaja v okviru dveh novih strokovnih nalog. To sta strokovna naloga Posebno preizkušanje sort za opisno sortno listo in strokovna naloga Selekcija in vzgoja novih sort sadnih rastlin in vinske trte. Vsebinsko ni prišlo do sprememb, nekoliko je spremenjen način financiranja. Naročnik in financer naloge je Ministrstvo za kmetijstvo in okolje Republike Slovenije, koordinator naloge je Kmetijski inštitut Slovenije. Izvajalci sadjarskega dela strokovnih nalog smo: Kmetijski inštitut Slovenije Oddelek za sadjarstvo, vinogradništvo in vinarstvo Boštjan Godec, univ. dipl. inž. agr. koordinator sadjarskih strokovnih nalog dr. Darinka Koron dr. Matej Stopar Roman Mavec Biotehniška fakulteta Oddelek za agronomijo Inštitut za sadjarstvo, vinogradništvo in vrtnarstvo dr. Metka Hudina dr. Anita Solar (izpostava Maribor) dr. Valentina Usenik Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica Sadjarski center Bilje dr. Nikita Fajt Erika Komel, univ. dipl. inž. agr. Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica Poskusni center za oljkarstvo mag. Viljanka Vesel Del preizkušanja sort sadnih rastlin izven strokovnih nalog Posebno preizkušanje sort sadnih rastlin za opisno sortno listo oz. Selekcija in vzgoja novih sort sadnih rastlin izvaja: Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije Kmetijsko gozdarski zavod Maribor Sadjarski center Maribor - Gačnik Biserka Donik Purgaj, univ. dipl. inž. agr. mag. Matjaž Beber

6 UVOD Z izvajanjem strokovne naloge ''Introdukcija in selekcija sadnih rastlin'' smo v Sloveniji pričeli leta Od leta 2007 dalje se ta strokovna naloga izvaja v okviru dveh novih strokovnih nalog. To sta strokovna naloga z imenom ''Posebno preizkušanje sort sadnih rastlin za opisno sortno listo'' ter strokovna naloga ''Selekcija in vzgoja novih sort sadnih rastlin''. Naročnik in financer strokovnih nalog je Ministrstvo za kmetijstvo in okolje Republike Slovenije, koordinator naloge je Kmetijski inštitut Slovenije. V letu 2013 smo preizkušanje novih sort sadnih rastlin izvajali pri naslednjih sadnih vrstah: jablani, hruški, breskvi, nektarini, češnji, marelici, slivi, orehu, leski, kostanju, oljki, kakiju, jagodi, malini in ameriški borovnici. Osnovne lokacije preizkušanja sadnih vrst so sadovnjak Kmetijskega inštituta Slovenije na Brdu pri Lukovici, Sadjarski center Bilje, Sadjarski center Maribor - Gačnik ter Raziskovalno polje za lupinarje v Mariboru (BF - Oddelek za agronomijo). Del preizkušanja poteka tudi pri zasebnih sadjarjih na različnih lokacijah po Sloveniji. V okviru druge strokovne naloge ''Selekcija in vzgoja novih sort sadnih rastlin'' poteka vzgoja novih sort sadnih rastlin. To delo smo v letu 2013 s poudarkom na selekciji in determinaciji avtohtonih tipov izvajali pri treh sadnih vrstah: orehu, kostanju in oljki. Poročilo za opravljeno delo v letu 2013 je tako kot že nekaj zadnjih let vsebinsko razdeljeno v dva dela. Večinski del predstavlja poročilo opravljenega dela strokovne naloge Posebno preizkušanje sort sadnih rastlin za opisno sortno listo. Drugi del je poročilo opravljenega dela strokovne naloge s področja Vzgoje novih sort sadnih rastlin. Poročilo zaključujemo s kratkimi opisi sort sadnih rastlin, pri katerih se je preizkušanje v letu 2013 zaključilo, nekatere od teh sort so predstavljene tudi s slikovnim gradivom. V poročilo za leto 2013 smo dodatno vključili nekatere podatke z lokacije preizkušanja Sadjarski center Maribor Gačnik za sadno vrsto jablana. Preizkušanje sadnih rastlin na tej lokaciji je po svoji vsebini podobno preizkušanju, ki ga izvajamo znotraj strokovnih nalog. Razlika je v tem, da gre pri tem za samostojno postavko Sadjarskega centra Maribor Gačnik, ki ni del programa in financiranja že omenjenih dveh strokovnih nalog. 5

7 POSEBNO PREIZKUŠANJE SORT SADNIH RASTLIN V preglednici 1 so po posameznih sadnih vrstah podane lokacije preizkušanja z letom sajenja ter število sort oz. različkov v preizkušanju v letu Na grafikonu 1 so v zemljevid Slovenije vrisane lokacije preizkušanja sadnih rastlin v letu Preglednica 1: Sadna vrsta, lokacija, leto sajenja in število sort sadnih rastlin oz. njihovih različkov v preizkušanju v letu 2013 Sadna vrsta 6 Lokacija preizkušanja, leto sajenja Število sort oz. različkov Jablana Brdo pri Lukovici, Brdo pri Lukovici, Brdo pri Lukovici, Brdo pri Lukovici, Brdo pri Lukovici, Brdo pri Lukovici, Hruška Sadjarski center Bilje, 2007 (podlage) 6 Breskev in nektarina Sadjarski center Bilje, 2005 (podlage) 11 Sadjarski center Bilje, Sadjarski center Bilje, Češnja Sadjarski center Bilje, Marelica Stara gora, Sadjarski center Bilje, Stara gora, 2008 (podlage) 3 Sliva Biotehniška fakulteta Ljubljana, Sadjarski center Bilje, Oreh Maribor, 2003, 2005, 2007, 2010, Voličina / Lenart, Knezdol / Trbovlje, Gačnik / Pesnica, Leska Maribor, 2008, Črešnjevec / Slovenska Bistrica, Kostanj Janče / Litija Smlednik, 2008 (podlage) 6 Janče, 2009, Oljka Strunjan, Purissima, Kaki Sadjarski center Bilje, Jagoda Brdo pri Lukovici, 2010 in Brdo pri Lukovici, Malina Brdo pri Lukovici, Ameriška borovnica Drenov grič, Drenov grič, 2008 in

8 Grafikon 1: Zemljevid Slovenije z vrisanimi lokacijami preizkušanja sadnih rastlin v letu

9 JABLANA V letu 2013 sta na količino in kakovost pridelka jabolk v dokajšnji meri vplivala dolgo zimsko obdobje z zapoznelim nastopom pomladi ter kasneje poletno sušno obdobje z visokimi temperaturami. Hladno vreme in dokaj pogoste snežne padavine, ki so v presledkih padale od januarja do aprila, so preprečevale zgodnje odganjanje drevja. Jablane so sicer odgnale okrog 20. marca, vendar je nato daljše obdobje nestabilnega in predvsem hladnega vremena onemogočalo njihovo rast in razvoj. Rast se je tako nadaljevala šele po 10. aprilu. Cvetenje večine sort jablan je nastopilo okrog 25. aprila, vrh je bil 30. aprila ter konec cvetenja okrog 5. maja. Lahko govorimo, da je bilo v letu 2013 cvetenje dokaj skoncentrirano in praktično neodvisno od lokacije ter jablanove sorte, saj so bile razlike v času cvetenja minimalne (3 5 dni). Visoke temperature julija in avgusta so v kombinaciji s pomanjkanjem padavin preprečevale normalen razvoj in rast plodov. Čas obiranja je bil v primerjavi z dolgoletnim povprečjem kasnejši, v odvisnosti od sorte od 10 do 14 dni. Daljše obdobje sušnega vremena je vplivalo na manjšo povprečno težo plodov, kakovost plodov pa je bila v veliki meri poslabšana zaradi sončnih ožigov. Praktično nevidne oz. komaj vidne poškodbe povrhnjice plodov zaradi sončnega ožiga so se kasneje izkazale kot usodne za obstoj plodov. V nadaljevanju so prikazani rezultati meritev in ocenjevanj po posameznih letih sajenja jablanovih sort. Pri ocenjevanju lastnosti kot sta oblika ter krovna barva smo uporabili UPOV (Union for the Protection Of new Varieties of plants) TG (Technical guidelines - tehnični vodnik) za jablano. Njuni lestvici (UPOV TG 37 in UPOV TG 28) z referenčnimi sortami sta podani v nadaljevanju. UPOV TG 37: Plod barvni odtenek krovne barve (po odstranitvi poprha). Krovna barva oranžno rdeča rožnato rdeča rdeča škrlatno rdeča rjavo rdeča Referenčna sorta Koksova oranžna reneta Cripps pink (Pink lady) Gala Galaxy, Red Elstar Spartan Fiesta 8

10 UPOV TG 28: Plod splošna oblika. Splošna oblika zvonast kopast jajčast valjast elipsast okrogel sploščen Referenčna sorta Rdeči delišes (Starkrimson) Jonagold Summerred Grafenštajnc, Mutsu Spencer Golden Noble, Resi Bramley's Seedling, Idared zvonast kopast jajčast valjast elipsast okrogel sploščen 9

11 Brdo pri Lukovici, 2007 Pomladi leta 2007 smo na lokaciji Brdo pri Lukovici posadili nekatere nove jablanove sorte. Precejšen poudarek smo dali skupini stebričastih jablan (tki. balerink), ki smo jih posadili 7 sort: 5 sadik sorte Starcats, 5 sadik sorte Goldcats, 5 sadik sorte Greencats, 5 sadik sorte Suncats, 5 sadik sorte Redcats, 4 sadike sorte Pomfital in 5 sadik sorte Delgrico (Versailles). Poleg tega smo posadili še 21 sadik na škrlup odporne sorte Coop 39 (Crimson Crisp), 13 sadik sorte Skaistis ter 9 sadik sorte Rudenis. Slednji dve na škrlup odporni sorti smo dobili na podlagi sodelovanja med Kmetijskim inštitutom Slovenije in Litovskim inštitutom za hortikulturo iz Kaunasa. Poleg odpornih sort smo posadili tudi 20 sadik sorte Dalinip (različek sorte Pinova) in 20 sadik sorte Dalirene (različek sorte Pilot). Slednjo smo morali zaradi okužbe z ognjevko še v istem letu uničiti. V letu 2013 smo opravili meritve pridelka ter laboratorijske analize plodov (trdota, suha snov, škrobna vrednost). Rezultati so predstavljeni v preglednicah 2 in 3. Izmed sort stebričaste rasti sta imeli v letu 2013 največji pridelek sorti Redcats in Goldcats, slednja je imela tudi največjo povprečno maso plodov (176,4 g). Litovski na škrlup odporni sorti Rudenis in Skaistis zorita v naših razmerah pridelovanja zelo zgodaj, pri čemer zori sorta Rudenis nekaj dni pred sorto Skaistis. Ponovno se je pokazalo, da so plodovi sorte Rudenis (128,5 g) kar občutno manjši od plodov sorte Skaistis (147,7 g). Na škrlup odporna sorta Coop 39 (Crimson Crisp) je imela v letu 2013 največji pridelek na drevo (8,3 kg), medtem ko sta izmed stebričastih jablanovih sort imeli največji pridelek/drevo sorti Redcats ter Goldcats (6,0 kg). Stebričasta jablana Delgrico (Versailles) v letu 2013 ni imela pridelka. Analiza bujnosti rasti stebričastih sort jablan je potrdila, da sorta Suncats izstopa z dolgimi poganjki ter je za stebričasto jablano dokaj netipične rasti. Preglednica 2: Rezultati meritev pridelka ter krovna barva in oblika v letu 2013 v sedmi rastni dobi, Brdo pri Lukovici, sajeno pomladi 2007 Sorta 10 pridelek /drevo (kg) Brdo pri Lukovici povprečna masa (g) krovna barva Rudenis odp. / 128,5 rdeča Skaistis odp. 3,7 147,7 rdeča Coop 39 (Crimson Crisp) odp. 8,3 168,3 rdeča do temno rdeča 3,1 120,8 rdeča oblika elipsasto kopast kopasto valjast okroglo kopast kopasto sploščen 2,5 166,8 rdeča kopast 5,3 92,6 brez kopasto okrogel 6,0 137,0 rdeča kopast 6,0 176,4 / - ni podatka odp. na škrlup odporna - stebričasta jablana praktično brez kopast

12 Preglednica 3: Rezultati laboratorijske analize plodov v letu 2013 v sedmi rastni dobi, Brdo pri Lukovici, sajeno pomladi 2007 Brdo pri Lukovici Sorta datum analize trdota (kg/cm 2 ) suha snov ( Brix) škrobna vrednost (1-10) Streifov indeks x 1000 Rudenis odp ,6 15,5 10,0 36,1 Skaistis odp ,6 13,8 9,8 41,4 Coop 39 (Crimson Crisp) odp ,8 15,9 8,4 58, ,4 15,5 9,4 50, ,7 16,1 4,8 99, ,6 14,7 7,2 71, ,8 13,5 10,0 65, ,0 13,5 4,0 74, ,8 14,0 8,0 69,6 odp. na škrlup odporna stebričasta jablana Streifov indeks (indeks zrelosti) je izračunana vrednost, ki je količnik, kjer je v števcu trdota, v imenovalcu pa produkt suhe snovi in škrobne vrednosti [ T/ (S.S. X Š.V.) ]. T - trdota (kg/cm 2 ) S.S. - suha snov ( Brix) Š.V. - škrobna vrednost (1-10) Brdo pri Lukovici, 2008 V poskusnem sadovnjaku Kmetijskega inštituta Slovenije na Brdu pri Lukovici smo v letu 2008 nadaljevali s trendom sajenja novih in tržno zanimivih jablanovih sort. Za namen posebnega preizkušanja smo posadili 4 na škrlup odporne novejše jablanove sorte. To so sorte Summerfree (PRI x Ed Gould Golden), Golden Orange (PRI x Ed Gould Golden), Brina (PRI x?) in Delfloga (Florina x Gala Royal). Vsaka izmed naštetih sort je posajena s 100 sadikami. Način oskrbe sadik in njihovega varstva pred boleznimi in škodljivci poteka v skladu s Pravilnikom o ekološki pridelavi jabolk. V letu 2013 smo opravili meritve pridelka ter laboratorijske analize plodov (trdota, suha snov, škrobna vrednost). Rezultati so podani v preglednicah 4 in 5. Glede količine pridelka na drevo negativo izstopata sorti Summerfree (1,6 kg/drevo) ter sorta Brina (2,9 kg/drevo). Sorti Golden Orange in Delfloga sta imeli glede na ekološki način pridelave jabolk zelo dobre povprečne pridelke na drevo in sicer 8,5 oz. 9,2 kg pridelka na drevo. Najbolj je suša prizadela plodove sorte Summerfree, ki so imeli v povprečju le 109,6 g. Povprečna masa plodov drugih treh sort je bila srednje velika: Brina (187,3 g), Golden Orange (164,4 g) in Delfloga (180,7 g). Glede trdote plodov ob obiranju se je najbolj izkazala sorta Brina, katerih plodovi so imeli trdoto 8,8 kg/cm 2. To nakazuje na dober skladiščni potencial te sorte. Plodovi sorte Brina so v primerjavi s plodovi drugih treh sort izstopali tudi glede vsebnosti suhe snovi, ki je znašala 15,9 Brix. 11

13 Preglednica 4: Rezultati meritev pridelka ter krovna barva in oblika v letu 2013 v šesti rastni dobi, Brdo pri Lukovici, sajeno pomladi 2008 Sorta pridelek /drevo Brdo pri Lukovici povprečna masa krovna barva oblika Summerfree odp. 1,6 109,6 rdeča kopast Brina odp. 2,9 187,3 rdeča Golden Orange odp. 8,5 164,4 oranžna zvonasto kopast okroglo kopast Delfloga odp. 9,2 180,7 rdeča kopast odp. na škrlup odporna sorta Preglednica 5: Rezultati laboratorijske analize plodov v letu 2013 v šesti rastni dobi, Brdo pri Lukovici, sajeno pomladi 2008 Brdo pri Lukovici Sorta datum obiranja trdota (kg/cm 2 ) suha snov ( Brix) škrobna vrednost (1-10) Streifov indeks x 1000 Summerfree odp. 28. avg. 8,4 14,7 6,2 92,2 12. sep. 7,0 14,7 9,9 48,1 Brina odp. 12. sep. 8,8 15,9 5,6 98,8 Golden Orange odp. 8. okt. 7,8 14,2 8,2 67,0 Delfloga odp. 8. okt. 7,6 14,7 6,8 76,0 / - ni podatka odp. na škrlup odporna sorta Streifov indeks (indeks zrelosti) je izračunana vrednost, ki je količnik, kjer je v števcu trdota, v imenovalcu pa produkt suhe snovi in škrobne vrednosti [ T / (S.S. X Š.V.) ]. T - trdota (kg/cm 2 ) S.S. - suha snov ( Brix) Š.V. - škrobna vrednost (1-10) 12

14 Sadjarski center Maribor - Gačnik, 2010 Spomladi 2010 so bile na lokaciji SC Maribor Gačnik posajene nekatere novejše jablanove sorte. Gre za belgijsko sorto Zari ter za italijanski sorti CIV G 198 (Modi) in CIV 323 (Isaaq). V preglednici 6 so predstavljeni rezultati meritev pridelka ter rezultati laboratorijskih analiz za leto Sorta Zari je v primerjavi s sortama CIV G 198 (Modi) in CIV 323 (Isaaq) precej bolj rodna. Preglednica 6: Rezultati meritev pridelka in laboratorijske analize plodov v letu 2013 v četrti rastni dobi, Sadjarski center Maribor - Gačnik, sajeno pomladi 2010 Sorta pridelek / drevo (kg) povprečna masa (g) Sadjarski center Maribor - Gačnik datum analize trdota (kg/cm 2 ) suha snov ( Brix) škrobna vrednost (1-10) Streifov indeks x 1000 Zari 10,5 131,0 28. avg. 4,7 14,3 5,3 62,0 CIV G 198 (Modi) odp. CIV 323 (Isaaq) 12. sep. 8,3 13,6 4,8 127,1 5,8 150,0 21. sep. 6,6 14,5 6,1 74,6 2,3 120,0 2. okt. 9,0 13,1 3,6 190,8 odp. na škrlup odporna sorta Streifov indeks (indeks zrelosti) je izračunana vrednost, ki je količnik, kjer je v števcu trdota, v imenovalcu pa produkt suhe snovi in škrobne vrednosti [ T. / (S.S. X Š.V.) ]. T. - trdota (kg/cm 2 ) S.S. - suha snov ( Brix) Š.V. - škrobna vrednost (1-10) Brdo pri Lukovici, 2010 V letu 2010 smo nadaljevali s trendom sajenja novih tržno zanimivih sort. Na podlagi sodelovanja z italijanskim konzorcijem drevesničarjev (Consorzio Italiano Vivaisti) iz Ferrare smo pridobili 10 sadik na škrlup odporne sorte CIVG198 (Libery x Gala) s tržnim imenom Modi. Preko lastnika sorte INOVA Fruit iz Nizozemske smo pridobili 10 sadik sorte Wellant s tržnim imenom Fresco. Ta je križanec PRI- selekcije s sorto Elstar. Preko podjetja Feno iz Italije, lastnika sorte, smo pridobili 10 sadik sorte Roho 3615 s tržnim imenom Evelina, ki je eden od perspektivnih različkov sorte Pinova. Žal je do sedaj propadlo 8 dreves te sorte. Preko sodelovanja z belgijskim sadjarskim inštitutom Better3fruit smo prišli do treh novih zanimivih sort. Te so Zonga (Alkmene x Delcorf), Tunda (Delcorf x Liberty) in Zari (Elstar x Delcorf). Prvi dve sta posajeni z 10 sadikami, medtem ko je sorta Zari posajena s 15 sadikami. V letu 2013 smo opravili vsa potrebna vzgojna in vzdrževalna dela ter opravili meritve pridelka in laboratorijske analize plodov (trdota, suha snov, škrobna vrednost). Največji povprečni pridelek na drevo smo izmerili pri sorti CIVG198 (Modi) s 6,3 kg pridelka / drevo, ki pa ima najmanjše plodove (158,4 g). Ravno nasprotno velja za sorto Wellant (Fresco), katere plodovi so največji (206,9 g), pridelek po drevesu pa najmanjši (1,5 kg / drevo). Glede na vrednosti indeksa zrelosti (Streifov indeks) si belgijske sorte po času dozorevanja sledijo v vrstnem redu Tunda, Zonga in Zari. Vse so tipično poletne sorte, ki zorijo meseca avgusta (preglednici 7 in 8). 13

15 Preglednica 7: Rezultati meritev pridelka ter krovna barva in oblika v letu 2013 v četrti rastni dobi, Brdo pri Lukovici, sajeno pomladi 2010 Sorta pridelek /drevo (kg) Brdo pri Lukovici povprečna masa (g) krovna barva oblika Tunda 3,0 164,7 rdeča kopasto valjast Zonga 2,1 179,1 rdeča elipsasto kopast Zari 2,5 172,4 rdeča valjast CIV G 198 (Modi) odp. 6,3 158,4 temno rdeča elipsast Wellant (Fresco) odp. 1,5 206,9 odp. na škrlup odporna sorta rdeča do temno rdeča kopasto okrogel Preglednica 8: Rezultati laboratorijske analize plodov v letu 2013 v četrti rastni dobi, Brdo pri Lukovici, sajeno pomladi 2010 Sorta Tunda datum meritve trdota (kg/cm 2 ) Brdo pri Lukovici suha snov ( Brix) škrobna vrednost (1-10) Streifov indeks x avg. 6,5 15,9 8,4 48,7 23. avg. 5,1 16,1 8,8 36,0 Zonga 13. avg. 6,1 14,2 8,6 50,0 Zari CIV G 198 (Modi) odp. 13. avg. 7,0 15,5 6,1 74,0 30. avg. 5,8 16,1 7,5 48,0 3. sep. 9,3 14,0 3,9 170,3 25. sep. 9,1 15,5 7,6 77,2 Wellant (Fresco) odp. 26. sep. 5,9 18,6 9,6 33,0 odp. na škrlup odporna sorta Streifov indeks (indeks zrelosti) je izračunana vrednost, ki je količnik, kjer je v števcu trdota, v imenovalcu pa produkt suhe snovi in škrobne vrednosti [ T. / (S.S. X Š.V.) ]. T. - trdota (kg/cm 2 ) S.S. - suha snov ( Brix) Š.V. - škrobna vrednost (1-10) 14

16 Brdo pri Lukovici, 2011 Marca 2011 smo v ekološki del sadovnjaka na Brdu pri Lukovici posadili nove na škrlup odporne jablanove sorte, ki smo jih pridobili na podlagi sodelovanja z italijanskim konzorcijem drevesničarjev (Consorzio italiano vivaisti). Posadili smo sorte, ki so združene v skupno blagovno znamko Sweet resistants. Gre za sorte Gaia, Gemini, Renoir, Smeralda in Fujion. Vsaka izmed njih je zastopana s po 80 sadikami. Sorte pridelujemo v skladu s Pravilnikom o ekološki pridelavi sadja. V letu 2013 smo opravili laboratorijske analize (trdota, suha snov, škrobna vrednost) ter prve meritve pridelka (preglednici 9 in 10). Količine pridelka so glede na starost dreves pričakovano še relativno majhne, največji pridelek na drevo smo zabeležili pri sorti Renoir (2,0 kg/drevo). Najdebelejše plodove sta imeli sorti Smeralda (165,2 g) in Gemini (163,2 g). Glede na vrednosti indeksa zrelosti (Streifov indeks) si sorte po času dozorevanja sledijo po vrstnem redu Gaia, Gemini, Renoir, Smeralda in Fujion. Glede na literaturne podatke glede časa dozorevanja smo ugotovili dokajšen razkorak pri sorti Renoir ter malo manjšega pri sorti Smeralda. Prva naj bi po podatkih iz literature zorela 24 dni pred standardno sorto Zlati delišes, sorta Smeralda pa 10 dni pred Zlatim delišesom. Naše ugotovitve so drugačne. Po naših rezultatih je sorta Renoir zrela 7 do 10 dni pred Zlatim delišesom, medtem ko sorta Smeralda zori v času zorenja Zlatega delišesa. V letu 2013 je bilo pri sortah Gaia, Gemini in Renoir precej plodov poškodovanih zaradi sončnega ožiga. Nekaj manj je bilo sončnega ožiga pri plodovih sorte Smeralada, medtem ko pri plodovih najkasneje zoreče sorte Fujion sončnega ožiga praktično ni bilo. Preglednica 9: Rezultati meritev pridelka ter barva in oblika v letu 2013 v tretji rastni dobi, Brdo pri Lukovici, sajeno pomladi 2011 Brdo pri Lukovici Sorta pridelek / drevo (kg) povprečna masa (g) krovna barva oblika Gaia - odp. 0,3 154,7 rdeča okrogel Gemini odp. Renoir odp. Smeralda odp. Fujion odp. 0,9 163,2 rdeča kopast 2,0 146,0 praktično je ni kopasto sploščen 0,2 165,2 rdeča, ampak v zelo majhnem deležu kopast 0,9 139,8 rdeča valjasto kopast odp. na škrlup odporna sorta 15

17 Preglednica 10: Rezultati laboratorijske analize plodov v letu 2013 v tretji rastni dobi, Brdo pri Lukovici, sajeno pomladi 2011 Sorta datum obiranja trdota (kg/cm 2 ) Brdo pri Lukovici suha snov ( Brix) škrobna vrednost (1-10) Streifov indeks x 1000 Gaia odp. 30. avg. 7,4 16,5 8,3 54,0 Gemini odp. Renoir odp. Smeralda odp. Fujion odp. 30. avg. 8,9 14,2 5,4 116,1 6. sep. 7,7 14,7 9,0 58,2 30. avg. 9,0 14,0 3,0 214,3 6. sep. 8,2 16,1 6,6 77,2 12. sep. 7,5 16,1 6,2 75,1 26. sep. 8,3 14,7 5,9 95,7 2. okt. 8,0 15,0 4,6 115,9 2. okt. 9,4 15,9 7,2 82,1 odp. na škrlup odporna sorta Streifov indeks (indeks zrelosti) je izračunana vrednost, ki je količnik, kjer je v števcu trdota, v imenovalcu pa produkt suhe snovi in škrobne vrednosti [ T. / (S.S. X Š.V.) ]. T. - trdota (kg/cm 2 ) S.S. - suha snov ( Brix) Š.V. - škrobna vrednost (1-10 Brdo pri Lukovici, 2012 Pomladi 2012 smo na podlagi sodelovanja s CIV-om (Consorzio italiano vivaisti) pridobili in v sadovnjaku KIS-a na Brdu pri Lukovici posadili 10 sadik na škrlup odporne jablanove sorte z oznako A9D7-74. V letu 2013 smo opravili vsa potrebna vzgojna in vzdrževalna dela. Brdo pri Lukovici, 2013 Decembra 2012 smo na lokaciji Brdo pri Lukovici posadili 9 novih jablanovih sort. Med njimi je 7 sort iz skupine na škrlup odpornih sort. To so 4 perspektivne sorte češkega porekla Admiral (Mira x Bohemia), Karneval (Vanda x Cripps Pink), Merkur (Topaz x Rajka) in Shalimar (Topaz x Zlati delišes), dva italijanska križanca D9E9-76 in D9B8-49 ter nizozemska sorta SQ 133, ki je poznana tudi pod tržnim imenom Allura. Poleg na škrlup odpornih sort smo posadili tudi 2 sorti italijanskega porekla, ki na škrlup nista odporni. To sta sorta CIV 323, s tržnim imenom Isaaq ter sorta Civnired, ki je bolje obarvani različek sorte Civni (Rubens). Skupaj je bilo posajenih 80 dreves. V letu 2013 smo opravili vsa potrebna vzgojna in vzdrževalna dela. 16

18 Analiza skladiščne sposobnosti plodov v preizkušanje vključenih jablanovih sort Skladiščne sposobnosti v preizkušanje vključenih jablanovih sort ugotavljamo s skladiščenjem plodov v navadni hladilnici, kjer vzdržujemo konstantno temperaturo med 2 in 4 C ter relativno vlažnost okrog 90 %. Trdota oz. čvrstost plodov je pomemben pokazatelj dobrih skladiščnih lastnosti ter s tem kakovosti plodov. Trdota plodov je bila izmerjena v času pred njihovim vskladiščenjem ter nato po večmesečnem skladiščenju, 10. marca Spodnja meja trdote plodov, ki je še sprejemljiva za jabolka ponujena na trgu, je 5 kg/cm 2. Pod to mejo je bila izmerjena trdota plodov pri sortah Suncats (4,8 kg/cm 2 ), Skaistis (4,6 kg/cm 2 ), Renoir (4,6 kg/cm 2 ), Starcats (4,4 kg/cm 2 ), Zonga (4,0 kg/cm 2 ) in Redcats (3,7 kg/cm 2 ). Izmed plodov sort, ki so bile skladiščene, sta v času izskladiščenja glede trdote plodov, tako kot že v prejšnjem letu, najbolj izstopali sorti CIV G 198 (Modi) ter Smeralda. Plodovi prve so imeli trdoto 7,9 kg/cm 2 ter druge 6,8 kg/cm 2. Rezultati meritev trdote plodov pred in po skladiščenju so podani v preglednici 11. Preglednica 11: Meritve trdote plodov jabolk ob vskladiščenju in izskladiščenju iz hladilnice, letnik jabolk 2013 Sorta Vskladiščenje plodov datum trdota plodov (kg/cm 2 ) Izskladiščenje plodov datum trdota plodov (kg/cm 2 ) Brina 12. sep. 8,8 10. mar. 6,5 CIV G 198 (Modi) 25. sep. 9,1 10. mar. 7,9 Coop 39 (Crimson Crisp) 25. sep. 7,8 10. mar. 6,3 Delfloga (Delbardivine) 2. okt. 7,6 10. mar. 5,1 Fujion 25. okt. 9,4 10. mar. 6,2 Gemini 6. sep. 7,7 10. mar. 5,4 Goldcats 3. okt. 7,8 10. mar. 5,6 Golden orange 8. okt. 7,8 10. mar. 5,1 Greencats 26. sep. 8,8 10. mar. 5,6 Redcats 26. sep. 4,0 10. mar. 3,7 Renoir 12. sep. 7,5 10. mar. 4,6 Skaistis 13. avg. 5,6 10. mar. 4,6 Smeralda 3. okt. 8,0 10. mar. 6,8 Starcats 3. sep. 7,7 10. mar. 4,4 Suncats 3. sep. 7,6 10. mar. 4,8 Zari 30. avg. 5,8 10. mar. 5,6 Zonga 13. avg. 6,1 10. mar. 4,0 17

19 HRUŠKA Sadjarski center Bilje, 2007 podlage za hruško V Sadjarskem centru Bilje smo v letu 2007 posadili 6 podlag za hruško: sejanec hruške, kutino MA, Fox 11, Farold 40-Daygon (OHF Old Home x Farmingdale, USA), lastne korenine in kutino BA 29. Na podlage smo cepili sorte Viljamovko, Konferans in Fetelovo. Sajenje je potekalo 6. februarja Gojitvena oblika je ozko vreteno. Sadilna razdalja je 4 x 2 m. V statistično zasnovanem poskusu smo za vsako podlago posadili 15 (3 x 5) dreves ene sorte (15 dreves x 6 podlag x 3 sorte = skupaj 270 sadik). Pri vseh sortah so drevesa na podlagi Fox 11 pokazala znake inkompatibilnosti. V letu 2013 razlik v času cvetenja med podlagami nismo zasledili. Pri sorti Viljamovka je bil začetek cvetenja , vrh cvetenja in konec cvetenja Plodove sorte Viljamovka smo obirali Po obsegu debla so bila najbujnejša drevesa sorte Viljamovka na podlagah Farold 40 in lastne korenine, najmanjšo bujnost pa so pokazala drevesa na podlagi kutina BA 29. Najbujnejši podlagi sta imeli pri sorti Viljamovka tudi največ plodov na drevo, največji pridelek na drevo in na hektar. Pri drevesih na lastnih koreninah smo dosegli pridelek nad 20 t/ha. Pri drevesih na sejancu se je videlo, da drevesa kasneje vstopijo v rodnost, saj so v preteklem letu imela drevesa najmanjši pridelek, v letošnjem letu pa so imela manjši pridelek od dreves na sejancu drevesa na obeh kutinovih podlagah (preglednica 12) Preglednica 12 Povprečni obseg debla, število plodov na drevo, pridelek na drevo in preračunani pridelek na hektar za sorto Viljamovka v letu 2013 na lokaciji Bilje, sajeno 2007 Podlaga Obseg debla (cm) Število plodov na drevo Pridelek na drevo (kg) Pridelek na hektar* (t) Sejanec hruške 16, ,4 14,3 Kutina MA 14, ,3 10,3 Fox 11 18, ,7 18,3 Farold 40 22, ,3 19,1 Lastne korenine 21, ,2 22,8 Kutina BA 29 12, ,9 7,3 * Preračunani pridelek na hektar ob številu 1250 dreves/ha. Podlage so vplivale na dimenzije. Tako so imeli plodovi sorte Viljamovka največjo višino na sejancu, najmanjšo višino pa na podlagi kutina MA. Najširši so bili plodovi na lastnih koreninah, najožji pa na podlagi Farold 40. Prav tako je bila masa merjenih plodov največja na lastnih koreninah, najmanjša pa na podlagi Farold 40. Plodovi na lastnih korninah so imeli najmanjšo trdoto plodov (6,8 kg/cm 2 ). Največjo trdoto plodov smo izmerili pri plodovih na kutini MA, sledijo plodovi na podlagi Farold 40. Sejanec kot podlaga je vplival na manjšo vsebnost suhe snovi, saj je bila le ta najmanjša. Nad 13 % suhe snovi so vsebovali plodovi dreves na podlagah kutina MA in kutina BA 29 ter na lastnih koreninah (preglednica 13). 18

20 Preglednica 13: Povprečne dimenzije (višina, širina, masa), trdota plodov in vsebnost suhe snovi za sorto Viljamovka v letu 2013 na lokaciji Bilje, sajeno 2007 Podlaga Sejanec hruške Višina (mm) Širina (mm) Masa (g) Trdota (kg/cm 2 ) Suha snov (%) 92,39 65,23 172,10 7,3 12,6 Kutina MA 83,43 64,35 152,20 9,2 13,5 Fox 11 89,23 67,23 181,60 7,9 12,8 Farold 40 86,87 60,28 137,60 8,7 12,7 Lastne korenine 91,15 69,63 203,50 6,8 13,2 Kutina BA 29 86,58 65,52 165,90 8,5 13,0 V letu 2013 pri sorti Konferans razlik v času cvetenja med podlagami nismo zasledili. Pri sorti Konferans je bil začetek cvetenja , vrh cvetenja in konec cvetenja Plodove sorte Konferans smo obirali Po obsegu debla so bila najbujnejša drevesa sorte Konferans na lastnih kreninah, najmanjšo bujnost pa so pokazala drevesa na podlagi kutina MA, kar je enako kot v prejšnjem letu. Drevesa na podlagi - lastnih koreninah in podlagi Fox 11 so imela pri sorti Konferans tudi največ plodov na drevo, največji pridelek na drevo (nad 13 kg/drevo) in na hektar (nad 16 t/ha). Najmanj plodov na drevo, najmanjši pridelek na drevo in na hektar so imela drevesa na sejancu (preglednica 14). Preglednica 14: Povprečni obseg debla, število plodov na drevo, pridelek na drevo in preračunani pridelek na hektar za sorto Konferans v letu 2013 na lokaciji Bilje, sajeno 2007 Podlaga Obseg debla (cm) Število plodov na drevo Pridelek na drevo (kg) Pridelek na hektar* (t) Sejanec hruške 22, ,7 8,4 Kutina MA 16, ,3 9,2 Fox 11 22, ,0 18,8 Farold 40 22, ,1 12,6 Lastne korenine 23, ,2 16,4 Kutina BA 29 20, ,3 12,9 * Preračunani pridelek na hektar ob številu 1250 dreves/ha. Podlage so vplivale tudi na dimenzije, vsebnost suhe snovi in trdoto mesa pri sorti Konferans. Tako so imeli plodovi sorte Konferans največjo višino na podlagi Fox 11 in širino na lastnih koreninah, najmanjšo višino na podlagi Farold 40 in širino na podlagi kutina MA. Masa je bila največja na sejancu, najmanjša pa na podlagah kutina MA in Farold 40. Plodovi na podlagi Fox 11 in lastnih koreninah so imeli najmanjšo trdoto plodov (3,1 kg/cm 2 in 3,6 kg/cm 2 ). Največjo trdoto plodov smo izmerili pri plodovih na podlagi Farold 40. Pri plodovih z dreves na podlagi kutina MA smo opazili manjšo vsebnost suhe snovi (10,4 %), medtem ko so plodovi na ostalih podlagah imeli vsebnost suhe snovi večjo od 12 % (preglednica 15). 19

21 Preglednica 15: Povprečne dimenzije (višina, širina, masa), trdota plodov in vsebnost suhe snovi za sorto Konferans v letu 2013 na lokaciji Bilje, sajeno 2007 Podlaga Sejanec hruške Višina (mm) Širina (mm) Masa (g) Trdota (kg/cm 2 ) Suha snov (%) 91,84 59,56 150,48 3,9 13,3 Kutina MA 85,99 57,31 115,51 3,7 10,4 Fox 11 97,21 60,48 136,53 3,1 12,7 Farold 40 85,62 58,82 128,56 4,3 12,6 Lastne korenine 94,64 60,50 148,20 3,6 13,9 Kutina BA 29 88,23 58,46 131,16 3,9 13,5 V letu 2013 je bil pri sorti Fetelova začetek cvetenja , vrh cvetenja in konec cvetenja Razlik v času cvetenja med podlagami nismo zasledili. Plodove sorte Fetelova smo obirali Po obsegu debla so bila najbujnejša drevesa sorte Fetelova na podlagah sejanec, lastne korenine, kutina BA 29 in Farold 40, najmanjšo bujnost pa so pokazala drevesa na podlagi Fox 11. Največ plodov na drevo pri sorti Fetelova so imela drevesa na lastnih koreninah in podlagi Farold 40 ter tudi največji pridelek na drevo in na hektar. Najmanjše število plodov, najmanj pridelka na drevo in na hektar pa so imela drevesa na podlagi kutina MA, le 3,7 t/ha. Pridelek večji od 14 t/ha so imela drevesa na lastnih koreninah in podlagi Farold 40 (preglednica 16). Preglednica 16: Povprečni obseg debla, število plodov na drevo, pridelek na drevo in preračunani pridelek na hektar za sorto Fetelova v letu 2013 na lokaciji Bilje, sajeno 2007 Podlaga Obseg debla (cm) Število plodov na drevo Pridelek na drevo (kg) *Pridelek na hektar (t) Sejanec hruške 23, ,2 7,8 Kutina MA 18, ,9 3,7 Fox 11 16, ,0 8,7 Farold 40 23, ,8 14,8 Lastne korenine 23, ,7 15,9 Kutina BA 29 23, ,2 9,0 * Preračunani pridelek na hektar ob številu 1250 dreves/ha. Tudi pri sorti Fetelova so podlage vplivale na dimenzije (preglednica 17). Tako so imeli plodovi sorte Fetelova največjo višino na podlagi Fox 11, širino pa na sejancu hruške, najmanjšo višino na podlagi Farold 40 in najmanjšo širino na lastnih koreninah. Masa je bila največja na sejancu, sledi podlaga Fox 11, najmanjša masa pa je bila pa lastnih koreninah in na podlagi Farold 40. Plodovi na sejancu so imeli najmanjšo trdoto plodov (5,3 kg/cm 2 ). Največjo trdoto plodov smo izmerili pri plodovih na podlagi kutina MA. Plodovi, ki so imeli najmanjšo trdoto, so poleg plodov na lastnih koreninah (15,4 %), vsebovali tudi največ suhe snovi (15,0 %). 20

22 Preglednica 17: Povprečne dimenzije (višina, širina, masa), trdota plodov in vsebnost suhe snovi za sorto Fetelova v letu 2013 na lokaciji Bilje, sajeno 2007 Podlaga Višina (mm) Širina (mm) Masa (g) Trdota (kg/cm 2 ) Suha snov (%) Sejanec hruške 123,00 69,02 216,08 5,3 15,0 Kutina MA 123,24 62,60 185,64 6,0 12,9 Fox ,40 65,69 208,80 5,8 13,8 Farold ,93 62,46 175,77 5,9 13,0 Lastne korenine 122,34 61,35 175,93 5,7 15,4 Kutina BA ,08 63,16 191,34 5,8 12,3 Po prvih letih opazovanja se je pokazalo, da podlaga Fox 11 ni primerna podlaga za sorte Viljamovka, Konferans in Fetelova, saj so se pri vseh treh sortah izrazito pokazali znaki inkompatibilnosti, propadlo pa je tudi veliko dreves. Pri sorti Viljamovka so propadla 4 drevesa, pri sortah Konferans in Fetelova pa po 5 dreves. Vsa omenjena drevesa so propadla že v prejšnjih letih. BRESKEV IN NEKTARINA Sadjarski center Bilje, 2005 podlage V letu 2005 je bilo posajenih 11 podlag (GF 677, sejanec, Monegro, Barrier, Cadaman, Adesoto, Mrs 2/5, Julior, Isthara, Penta, Tetra), na katere smo cepili 2 sorti (Redhaven in Royal Glory). Drevesa so posajena v dveh različnih tipih tal (utrujena in deviška tla) (528 dreves). Z opazovanjem smo začeli v letu 2008 in ga v naslednjih letih nadaljevali. V letu 2013 je sorta Redhaven na utrujenih tleh začela s cvetenjem na vseh podlagah, razen na podlagi Julior in na podlagi Monegro , vrh cvetenja je bil (Julior , Monegro ), konec cvetenja pa pri vseh podlagah. Na deviških tleh je sorta Redhaven na vseh podlagah začela s cvetenjem , vrh cvetenja je bil in konec cvetenja Na deviških in utrujenih tleh smo sorto Redhaven na vseh podlagah obirali (prvo obiranje) in (drugo obiranje). Podlage in tla so vplivale na obseg debla in tudi na število plodov in pridelek. Iz preglednice 18 je razvidno, da so imele podlage na deviških tleh manjše obsege debel kot pa podlage na utrujenih tleh. Povprečni obseg debla pod 30 cm so imele podlage sejanec, Isthara in Tetra na utrujenih in deviških tleh ter podlage Cadaman, Adesoto, Mrs 2/5 in Penta na deviških tleh. Pridelek nad 15 t/ha smo imeli pri utrujenih tleh na podlagi Isthara ter na deviških tleh na podlagah GF 677, Barrier, Adesoto, Mrs 2/5, Julior, Isthara in Penta. 21

23 Preglednica 18: Preizkušanje različnih podlag pri sorti Redhaven na utrujenih in deviških tleh v letu 2013, Bilje, sajeno 2005 Podlaga GF 677 Tip tal Obseg debla (cm) Število plodov na drevo Pridelek na drevo (kg) *Pridelek (t/ha) 34,2 65 7,6 9,5 Sejanec 29,3 58 6,8 8,5 Monegro 39,3 75 9,5 11,8 Barrier 36,7 26 2,7 3,4 Cadaman 34, ,1 13,9 Utrujena tla Adesoto 34,2 73 9,1 11,4 Mrs 2/5 34,9 55 7,5 9,4 Julior 32, ,0 13,7 Isthara 26, ,1 16,4 Penta 30,6 68 8,4 10,5 Tetra 28,5 68 7,1 8,9 GF , ,4 17,9 Sejanec 29, ,9 13,7 Monegro 33,4 47 6,8 8,5 Barrier 31, ,3 15,4 Cadaman 29,8 66 9,9 12,4 Deviška tla Adesoto 29, ,6 17,0 Mrs 2/5 27, ,3 15,3 Julior 30, ,9 17,4 Isthara 25, ,6 24,5 Penta 27, ,5 19,4 Tetra 29, ,4 14,3 * Preračunani pridelek na hektar ob številu 1250 dreves/ha. Tla so vplivala na velikost, prav tako pa tudi podlage. Plodove z maso večjo od 200 g smo obrali na drevesih na utrujenih tleh na podlagah GF 677 in Cadaman ter na deviških tleh na podlagah GF 677, sejanec, Barrier, Cadaman in Tetra. Podlaga in tla so vplivala tudi na trdoto in vsebnost suhe snovi. Trdoto nad 3 kg/cm 2 so imeli plodovi na utrujenih tleh pri sorti Redhaven na podlagah Mrs 2/5 in Penta ter na deviških tleh na podlagah Cadaman in Isthara (preglednica 19). 22

24 Preglednica 19: Preizkušanje različnih podlag pri sorti Redhaven na utrujenih in deviških tleh pomološke analize v letu 2013, Bilje, sajeno 2005 Podlaga Tip tal Višina (mm) Širina (mm) Debelina (mm) Masa (g) Trdota* (kg/cm 2 ) Suha snov (%) GF ,61 72,46 73,65 214,11 1,92 12,3 Sejanec 66,35 67,84 69,41 181,83 2,13 13,1 Monegro 68,98 69,46 72,85 199,48 1,34 11,0 Barrier 61,71 63,24 62,11 133,69 2,88 15,3 Utrujena tla Cadaman 67,12 71,93 72,86 204,65 2,51 10,4 Adesoto 64,54 66,34 65,66 154,38 2,13 12,1 Mrs 2/5 69,23 71,16 71,03 193,90 3,19 12,5 Julior 67,84 71,99 72,21 193,57 2,17 13,3 Isthara 67,13 70,37 70,63 184,81 2,70 13,4 Penta 64,79 68,87 69,32 177,36 3,00 12,8 Tetra 60,71 60,45 61,11 127,69 2,69 14,7 GF 677 Deviška tla 61,79 73,03 73,15 209,78 2,14 10,2 Sejanec 70,52 70,87 73,91 202,32 2,93 10,3 Monegro 64,20 67,61 68,81 180,99 2,49 9,6 Barrier 68,79 73,28 74,00 213,21 2,32 10,2 Cadaman 69,96 73,11 73,43 210,94 3,08 10,3 Adesoto 68,93 70,56 72,42 183,12 2,19 10,0 Mrs 2/5 67,84 70,92 72,30 197,38 2,09 10,9 Julior 65,96 69,94 69,61 183,04 1,50 10,7 Isthara 66,60 69,58 68,51 181,22 3,03 10,0 Penta 67,30 70,92 72,06 199,65 2,33 10,0 Tetra 68,28 71,74 72,28 202,22 2,13 10,3 *uporabljen bat premera 8 mm Sorta Royal Glory je tako na utrujenih tleh na vseh podlagah začela cveteti , vrh cvetenja so drevesa na vseh podlagah dosegla , konec cvetenja pa je bil pri vseh podlagah. Na deviških tleh je na vseh podlagah začela cveteti sorta Royal Glory , vrh cvetenja so drevesa na vseh podlagah, razen podlage Julior ( ), dosegle , konec cvetenja pa je bil pri vseh podlagah. Na deviških in utrujenih tleh smo sorto Royal Glory na vseh podlagah obirali (prvo obiranje) in (drugo obiranje). Iz preglednice 20 je razvidno, da so imele skoraj vse podlage pri sorti Royal Glory na deviških tleh manjše obsege debla kot pa podlage na utrujenih tleh (razen podlag Cadaman, Penta in Tetra). Povprečni obseg debla pod 30 cm je imela le podlaga Isthara na deviških tleh. Podobno kot pri obsegu debla sta tudi na število plodov na drevo imela pomemben vpliv podlaga in tla. Pridelek nad 10 t/ha smo v letu 2013 imeli pri utrujenih tleh le na podlagi Penta, na deviških tleh pa na podlagah Mrs 2/5, Isthara, Penta in Tetra. 23

25 Preglednica 20: Preizkušanje različnih podlag pri sorti Royal Glory na utrujenih in deviških tleh v letu 2013, Bilje, sajeno 2005 Podlaga Tip tal Obseg debla (cm) Število plodov na drevo Pridelek na drevo (kg) *Pridelek (t/ha) GF ,6 31 4,3 5,4 Sejanec 36,4 44 5,2 6,6 Monegro 48,3 12 1,6 2,0 Barrier 42,0 24 3,6 4,5 Cadaman 41,5 16 2,6 3,2 Adesoto 38,8 48 7,3 9,1 Mrs 2/5 32,7 47 7,0 8,7 Julior 33,8 34 5,3 6,7 Isthara 31,5 32 5,3 6,6 Penta 34,8 56 8,8 11,0 Tetra 35,1 56 7,9 9,9 GF ,2 38 5,2 6,5 Sejanec 36,4 39 5,7 7,1 Monegro 41,2 27 4,0 5,0 Barrier 41,3 33 4,3 5,4 Cadaman 42,9 24 3,5 4,4 Adesoto 38,7 48 7,0 8,7 Mrs 2/5 34,5 57 8,2 10,2 Julior 35,6 42 6,7 8,4 Isthara 29,9 58 9,6 12,0 Utrujena tla Deviška tla Penta 35,4 61 8,3 10,4 Tetra 35,7 58 8,6 10,7 * Preračunani pridelek na hektar ob številu 1250 dreves/ha. Povprečno maso nad 200 g so imela drevesa na podlagi Cadaman, Adesoto in Julior na utrujenih tleh ter na podlagah GF 677, Mrs 2/5 in Tetra na deviških tleh. Trdoto plodov manjšo od 3 kg/cm 2 so imeli na utrujenih tleh plodovi na podlagah Monegro, Isthara in Penta ter na deviških tleh na podlagi Tetra. Največjo vsebnost suhe snovi smo izmerili v plodovih sorte Royal Glory na podlagi Julior na utrujenih tleh (12,9 %). Vsebnost suhe snovi pod 10,0 % so imeli le plodovi na podlagi Monegro na utrujenih tleh (preglednica 21). 24

26 Preglednica 21: Preizkušanje različnih podlag pri sorti Royal Glory na utrujenih in deviških tleh pomološke analize v letu 2013, Bilje, sajeno 2005 Podlaga Tip tal Višina (mm) Širina (mm) Debelina (mm) Masa (g) Trdota* (kg/cm 2 ) Suha snov (%) GF ,75 66,95 72,89 175,30 4,5 10,7 Sejanec 68,34 65,99 72,56 182,84 3,6 11,0 Monegro 66,37 63,57 68,92 148,94 2,6 9,8 Barrier 68,04 68,11 73,00 184,88 4,6 10,7 Cadaman 73,40 69,40 75,31 200,34 3,1 12,0 Adesoto 70,47 68,38 78,91 209,39 3,2 11,3 Mrs 2/5 68,46 66,44 70,03 170,43 3,7 11,2 Julior 71,56 71,44 79,36 205,82 4,9 12,9 Isthara 69,93 67,88 72,11 198,49 2,9 11,1 Penta 69,90 65,62 75,34 191,83 1,9 11,0 Tetra 65,32 67,19 70,21 178,25 4,0 11,6 GF ,05 69,97 79,82 219,17 4,4 10,9 Sejanec 68,09 66,43 75,15 186,05 3,8 11,4 Monegro 70,23 69,39 77,11 192,06 5,0 10,8 Barrier 68,84 68,19 76,48 190,43 4,7 10,2 Cadaman 68,56 67,58 73,95 188,57 4,3 12,1 Adesoto 68,05 66,00 72,86 189,61 4,0 10,5 Mrs 2/5 70,13 68,74 76,58 200,09 3,5 11,5 Julior 67,38 68,58 74,69 190,87 3,7 10,6 Isthara 72,03 68,18 77,29 194,12 4,3 10,7 Penta 68,70 68,95 73,83 191,53 4,5 10,0 Tetra 70,09 72,01 77,16 213,18 2,9 11,4 Utrujena tla Deviška tla *uporabljen bat premera 8 mm Sadjarski center Bilje, 2006 Marca 2006 je bilo posajenih 10 novih sort breskev in nektarin. Rumeno mesnate breskve so: Rich may, Rubirich, Red moon in Kaweah; belo mesnata sorta breskev Crizia; rumeno mesnate nektarine: Laura, Guerriera in Amiga; belo mesnate nektarine: Maria Lucia in Silver Giant. Podlaga je GF 677, gojitvena oblika vretenast grm, razdalja sajenja 4 x 2 m. Za vsako sorto smo posadili 15 sadik (3 x 5) breskev in nektarin. Z opazovanjem smo začeli že v letu 2008, kljub temu, da je bil predviden začetek opazovanja leta Podatki za hektarski pridelek so preračunani na gostoto 1250 dreves/ha. Breskve in nektarine so v letu 2013 cvetele od 3. do 23. aprila. Najzgodnejši po začetku cvetenja sta bili sorti Crizia in Laura. Ocena cvetnega nastavka je pokazala, da so breskve in nektarine cvetele zadovoljivo pri sortah Rich may, Rubirich in Kaweah, saj je bila ocena cvetnega nastavka 2,0. Najboljši cvetni nastavek so imele sorte Laura, Guerriera in Amiga (5,0). V letu 2013 je bila najzgodnejša po času zorenja sorta Rich may, ki je začela zoreti 18. junija. Najbolj pozni po času zorenja sta bili sorti Kaweah (zorela je ) in Silver Giant, ki smo jo obirali avgusta (preglednica 22). 25

27 Preglednica 22: Preizkušanje sort breskev in nektarin, fenološka opazovanja v letu 2013, Bilje, sajeno spomladi Breskev Nektarina Sorta Cvetenje Ocena nastavka Čas zorenja začetek vrh konec cvetov Rich may (R) , Rubirich (R) , Red moon (R) , Kaweah (R) , Crizia (B) , Laura (R) , Guerriera (R) , Amiga (R) , Maria Lucia (B) , Silver giant (B) , (R) rumenomesnata sorta, (B) belomesnata sorta Ob obiranju smo prešteli plodove in jih stehtali (preglednica 23). V letu 2013 so vse sorte imele pridelek. Največji pridelek so imela drevesa sorte Laura (25,4 t/ha). Sledili sta sorti Red moon in Amiga z 18,1 t/ha oz. 16,3 t/ha. Najmanjši pridelek je imela sorta Rich may (1,1 t/ha). Pridelek nad 10 t/ha je imela še sorta Silver Giant. Povprečno maso nad 200 g je imela le sorta Silver Giant, od 150 do 200 g pa sorte Rubirich, Red moon, Kaweah, Guerriera in Amiga. Največjo povprečno maso koščice je imela sorta Amiga, najmanjšo pa sorta Kaweah. Sorte smo tudi degustacijsko ocenili. Sorta Redhaven je bila ocenjena kot prav dobra. Sorte Red moon, Kaweah, Guerreira, Maria Lucia in Silver Giant so bile ocenjene kot odlične, ostale sorte pa kot prav dobre. Preglednica 23: Preizkušanje sort breskev in nektarin, meritve pridelka in degustacijska ocena plodov v letu 2013, Bilje, sajeno spomladi 2006 Sorta Pridelek Povpr. število na masa plodov drevo * t/ha na drevo (kg) (g) Breskev Nektarina Povpr. masa koščice (g) Degustacija - Subjektivna ocena plodov Rich may (R) 6,6 0,9 1,1 124,69 14,2 prav dober Rubirich (R) 26,8 4,1 5,1 152,98 / / Red moon (R) 99,7 14,5 18,1 160,01 9,5 odličen Kaweah (R) 29,3 4,5 5,6 164,56 5,8 odličen Crizia (B) 53,6 6,5 8,2 121,27 10,7 prav dober Laura (R) 174,0 20,3 25,4 127,81 9,2 prav dober Guerriera (R) 23,8 4,0 5,0 177,78 14,7 odličen Amiga (R) 87,6 13,1 16,3 181,29 18,2 prav dober Maria Lucia (B) 44,0 5,8 7,2 140,53 13,2 odličen Silver giant (B) 68,9 9,9 12,4 206,99 12,6 odličen / - ni podatka, (R) rumenomesnata sorta, (B) belomesnata sorta, * Preračunani pridelek na hektar ob številu 1250 dreves/ha.

28 Če primerjamo sorte breskev in nektarin lahko ugotovimo, da sta imeli sorti Red moon in Rubirich največji obseg debla. Sorti Maria Lucia in Amiga sta bili najšibkejši, saj so imele povprečni obseg debla manjši od 33 cm. Vse ostale sorte so imele povprečne obsege debla od 33 do 38 cm. V preglednici 24 so podane tudi povprečne dimenzije plodov. Meritve trdote kažejo na to, da so bili plodovi v tehnološki zrelosti in jih je zato potrebno za uživanje še malo dozoreti, razen pri sorti Crizia. Največjo trdoto so imeli plodovi sort Amiga in Kaweah. Preglednica 24: Preizkušanje sort breskev in nektarin, meritve obsega debla, dimenzij plodov ter trdote plodov v letu 2013, Bilje, sajeno spomladi 2006 Sorta Obseg debla (cm) višina (mm) Dimenzije plodov širina (mm) debelina (mm) Trdota* plodov (kg/cm 2 ) Rich may (R) 35,5 60,38 59,76 63,35 4,3 Breskev Rubirich (R) 37,8 / / / / Red moon (R) 40,9 63,36 67,47 68,06 3,9 Kaweah (R) 35,5 62,37 68,68 68,69 6,4 Crizia (B) 34,6 57,23 63,70 65,53 1,3 Laura (R) 36,8 60,13 113,49 60,83 2,5 Nektarina Guerriera (R) 34,2 72,52 68,87 68,66 5,1 Amiga (R) 32,9 70,23 67,40 70,18 6,5 Maria Lucia (B) 31,9 63,03 62,30 64,95 4,4 Silver giant (B) 36,7 73,51 69,44 70,90 4,1 / - ni podatka (R) rumenomesnata sorta (B) belomesnata sorta * - uporabljen bat premera 8 mm Sadjarski center Bilje, 2012 Marca 2012 je bilo posajenih 14 novih sort ploščatih breskev ter 1 sorta ploščate nektarine. Rumeno mesnate ploščate breskve so: Plane Gem, Plane Top, Plane Sun, Plane Gold, Ornela, Oriane, Ordigan; belo mesnate sorte ploščatih breskev: Ufo 3, Ufo 4, Platifirst, Early Sandwich, Platicarpa Bianca, Platibell, Platifun; ploščata nektarina je sorta Platimoon, ki je rumenomesnata. Omenjene sorte bomo primerjali s standardnima sortama Veteran in Norman. Gojitvena oblika je palmeta. Za vsako sorto smo posadili 12 sadik breskev in nektarin, razen za sorti Oriane in Plane Top po 8 ter standardni sorti Veteran in Norman po 10 sadik (skupaj 192 sadik, na površini 1500 m 2 ). Omenjene sorte so cepljene na podlagi GF 677, razen sorte Ordigan, ki je cepljena na podlago BSB 1 (Češka podlaga - sejanec vinogradniške breskve) in sorte Ornela, kjer je polovica sadik cepljenih na podlagi GF 677 in druga polovica na podlago BSB 1. V letu 2013 smo poskrbeli za dobro rast, da so breskve lepo prirasle. Imeli pa smo že tudi prvi pridelek, zato smo se odločili, da bomo rezultate prvega pridelka predstavili pri vseh sortah, ki so le-tega imele. Podatki za hektarski pridelek so preračunani na gostoto 1250 dreves/ha. S preizkušanjem teh sort bomo v naslednjem letu nadaljevali. 27

29 Ploščate breskve in nektarine so v letu 2013 cvetele od 5. do 19. aprila (preglednica 25). Najzgodnejše po začetku cvetenja so bile sorte Plane Top, Early Sandwich, Platibell in Platifun. Ocena cvetnega nastavka je pokazala, da so breskve in nektarine cvetele srednje dobro. Sorti Ornela in UFO 4 sta imeli oceno cvetnega nastavka 5,0, sorti Early Sandwich in Platicarpa Bianca pa 4,5, kar sta zelo dobra cvetne nastavka. Najslabši cvetni nastavek sta imeli sorti Plane Gem in Oriane, in sicer 2,0. V letu 2013 je bila najzgodnejša po času zorenja belomesnata breskev Early Sandwich, ki je začela zoreti 18. junija. Najbolj pozna po času zorenja je bila sorti Plane Top (zorela je ). Med poznimi sortami, ki sta zoreli , sta sorti Oriane in Ordigan ter sorta Plane Gold, ki je zorela od 20. do 22. avgusta. Preglednica 25: Preizkušanje sort breskev in nektarin, fenološka opazovanja v letu 2013, Bilje, sajeno spomladi 2012 Sorta Cvetenje začetek vrh konec Ocena nastavka cvetov Čas zorenja Plane Gem (R) , Plane Top (R) , Plane Sun (R) , Plane Gold (R) , Ornela (R) , Oriane (R) , Ordigan (R) , Breskev Veteran (R) - standard / / / / / Norman (R) - standard / / / / / UFO 3 (B) , UFO 4 (B) , Platifirst (B) , Early Sandwich (B) , Platicarpa Bianca (B) , Platibell (B) , Platifun (B) , Nektarina Platimoon (R) , / - ni podatka (R) rumenomesnata sorta (B) belomesnata sorta 28

30 Ob obiranju smo prešteli plodove in jih stehtali (preglednica 26). V letu 2013 so imele pridelek vse sorte, razen sorte Oriane ter standardnih sort Veteran in Norman. Največji pridelek so imela drevesa sorte UFO 4 (2,4 t/ha) in sorte UFO 3 (2,1 t/ha). Pridelek manjši od 1 t/ha so imele sorte Ornela, Ordigan, Early Sandwich, Platibell, Platifun in Platimoon. Ostale sorte so imele pridelek med 1 in 2 t/ha. Povprečno maso nad 100 g je imela sorta Plane Top, od 90 do 100 g pa sorte Palne Sun, Plane Gold, Ordigan in Platimoon. Ostale sorte so imele plodove, katerih masa ni dosegla 90 g. Največjo povprečno maso koščice sta imeli sorti Ordigan in Platimoon, najmanjšo pa plodovi sorte Platifun. Sorte smo tudi degustacijsko ocenili. Sorta Plane Top je bila ocenjena kot odlična, sorti Ornela in Platifirst pa kot dobri. Ostale sorte so bile ocenjene kot prav dobre oziroma prav dobre odlične. Preglednica 26: Preizkušanje sort breskev in nektarin, meritve pridelka in degustacijska ocena plodov v letu 2013, Bilje, sajeno spomladi 2012 Sorta število plodov na drevo Pridelek na drevo (kg) * t/ha Povpr. masa (g) Povpr. masa koščice (g) Degustacija - Subjektivna ocena plodov Plane Gem (R) 14,7 1,1 1,3 69,70 5,88 prav dober Plane Top (R) 12,4 1,2 1,5 108,46 5,69 odličen Plane Sun (R) 15,1 1,1 1,4 96,21 3,98 prav dober Plane Gold (R) 25,3 1,5 1,8 97,36 5,38 prav dober Ornela (R) 4,0 0,3 0,3 / / dober Oriane (R) / / / / / / Ordigan (R) 7,2 0,6 0,7 92,20 7,43 prav dober-odličen Breskev Veteran (R) - standard / / / / / / Norman (R) - standard / / / / / / UFO 3 (B) 34,2 1,7 2,1 52,20 3,20 / UFO 4 (B) 24,7 1,9 2,4 82,30 4,13 prav dober Platifirst (B) 20,7 1,0 1,3 58,24 4,55 dober Early Sandwich (B) 4,8 0,2 0,2 / / prav dober Platicarpa Bianca (B) 21,8 1,5 1,8 85,34 4,22 prav dober-odličen Platibell (B) 6,0 0,4 0,5 / / / Platifun (B) 9,0 0,6 0,8 72,08 2,72 prav dober-odličen Nektarina Platimoon (R) 6,3 0,5 0,6 99,00 8,35 prav dober-odličen / - ni podatka (R) rumenomesnata sorta (B) belomesnata sorta 29

31 Če primerjamo sorte breskev in nektarin lahko ugotovimo, da sta imeli sorti Platifirst in UFO 3 največji obseg debla. Sorte Ornela, Platifun, Veteran in Norman so bile najšibkejše, saj so imele povprečni obseg debla manj kot 6,0 cm. Vse ostale sorte so imele povprečne obsege debla od 6,5 do 10,5 cm. V preglednici 27 so podane tudi povprečne dimenzije plodov. Meritve trdote v letu 2013 še nismo izmerili, saj smo letos imeli prve plodove. Preglednica 27: Preizkušanje sort breskev in nektarin, meritve obsega debla ter dimenzij plodov v letu 2013, Bilje, sajeno spomladi 2012 Sorta Obseg debla (cm) višina (mm) Dimenzije plodov širina (mm) debelina (mm) Plane Gem (R) 10,0 34,49 57,63 57,95 Plane Top (R) 8,9 37,31 63,37 68,01 Plane Sun (R) 9,8 37,61 68,60 66,72 Plane Gold (R) 8,4 37,11 64,96 65,57 Ornela (R) 4,7 / / / Oriane (R) 9,0 / / / Ordigan (R) 6,5 36,95 63,55 64,33 Breskev Veteran (R) - standard 5,0 / / / Norman (R) - standard 5,0 / / / UFO 3 (B) 11,1 29,57 56,06 52,71 UFO 4 (B) 10,0 31,60 66,61 63,49 Platifirst (B) 11,9 35,38 58,87 54,35 Early Sandwich (B) 10,5 / / / Platicarpa Bianca (B) 9,5 33,03 67,22 63,96 Platibell (B) 7,4 / / / Platifun (B) 5,4 33,65 62,08 58,54 Nektarina Platimoon (R) 8,4 36,83 66,16 65,41 / - ni podatka (R) rumenomesnata sorta (B) belomesnata sorta 30

32 ČEŠNJA Nastop fenofaz cvetenja je bil pri češnji v letu 2013 značilno poznejši od predhodnega leta, v povprečju od 10 do 14 dni pri fenofazi polno cvetenje. Fenološki razvoj češenj je zaradi vremenskih razmer zamujal za dolgoletnim povprečjem. Marec je bil v večjem delu države od 1 do 2 C hladnejši od dolgoletnega povprečja, količina padavin pa je v večjem delu države presegla dolgoletno povprečje. Občutno hladnejša od dolgoletnega povprečja je bila tudi 1. dekada aprila, v drugi dekadi pa ji je sledila hitra otoplitev. Po otoplitvi je razvoj pri češnji pohitel v kratkih medfaznih obdobjih. Nadpovprečne so bile temperature zraka tudi v začetku maja, po 10. maju pa se je ohladilo. Temperatura zraka je bila nižja od dolgoletnega povprečja vse do sredine junija. Značilno za to obdobje je bilo tudi premalo osončenosti in premalo toplote. V prvi tretjini junija je bil presežek padavin v Biljah kar 37 %. Po hladnem obdobju v juniju je nastopil vročinski val, ki je trajal od do 22.6., temperature so bile vsaj 8 C nad povprečjem. Češnje so sicer obilno cvetele, sledilo pa mu je močno trebljenje plodov in majhen pridelek, ki ga je še dodatno zmanjševal dež. Hladno in s padavinami bogato obdobje je značilno določalo termin obiranja ter propadanje plodov češenj zaradi pokanja in gnilobe. Pogosto je bilo potrebno plodove obrati še pred nastopom polne zrelosti. Sadjarski center Bilje, 2008 Spomladi 2008 smo v Sadjarskem centru Bilje posadili 15 novih sort češenj, katerih lastnosti bomo primerjali s standardnima sortama Biggareau Burlat in Burlat C1 (skupno 17 sort). Večji del kolekcije (12 sort) je cepljen na podlago Gisela 5, 5 sort pa je na podlagi sejanec češnje. Posadili smo sorte Early Bigi Bigisol (-6*) (Francija), Summertime (-3), Sweet Early Panaro 1 (-2) (Burlat x Sunburst, Italija), Merchant (+6) (Velika Britanija), Vigred (+8) (Germersdorfer x Burlat, Slovenija), Grace Star (+10) (Burlat x O. P., Italija), Black Star (+16) (Lapins x Burlat, Italija), Techlovan (+20) (Van x Kordia, Češka), Kordia (+24) (neznan starševski par, Češka), Regina (+30) (Schneiders späte Knorpelkirsche x Rube, Nemčija) in Staccato (+40) (Sweetheart x neznana sorta, Kanada) na podlagi Gisela 5. Navedene sorte bomo primerjali s standardno sorto Biggareau Burlat (0) (B. Burlat), cepljeno na podlago Gisela 5. Posadili smo tudi 4 nove sorte češnje, cepljene na podlago sejanec češnje: Vera (+8) (Madžarska), Carmen (+14) (Madžarska), Skeena (+30) ((Bing x Stella) x (Van x Stella), Kanada) in Alex (+35) (Madžarska), ki jih bomo primerjali s standardno sorto Burlat C1 (0), cepljeno na podlago sejanec češnje. Posajenih je 10 dreves za posamezno sorto. Podatki iz literaturnih virov kažejo, da se izbrane sorte češnje odlikujejo v dobrih pomoloških lastnostih, odpornosti proti spomladanskim pozebam in pokanju plodov, sortiment pa pokriva zelo velik razpon v času zorenja češnje (41 dni). *predviden čas zorenja sorte v dnevih glede na standardno sorto Burlat, povzet po podatkih drugih avtorjev Češnje so v letu 2013 cvetele od 15. aprila do 30. aprila, kar je občutno kasneje kot v predhodnem letu (preglednica 28). Vrh cvetenja večine sort češenj je bil v zadnji triadi aprila, medtem ko je bil v predhodnjem letu v prvi triadi aprila. Najzgodneje je zacvetela sorta Early Bigi, najkasneje pa sorti Kordia in Regina, 21. aprila. Vrh cvetenja je bil najzgodneje pri sorti Sweet Early, najkasneje pa pri sortah Kordia in Regina. Ocene nastavka cvetov oz. ocene cvetenja so bile odlične pri sortah Early Bigi, Sweet Early, Merchant, Vigred, Grace Star, Kordia in Regina, ocene nastavka plodov pa so bile odlične le pri sortah Grace Star in Black Star. Ocene nastavka plodov večine ostalih sort so bile 3 ali 5. Letos je po ocenjevanju nastavka plodov prišlo še do množičnega odpadanja (trebljenja) plodov. Rezultat je bil izredno slab pridelek večine sort (do 2 kg), razen pri sortah Grace Star (7,0 kg) in Black Star (6,2 kg). Razlog za močno trebljenje plodičev in slabo rodnost pripisujemo slabi osončenosti in prenizkim temperaturam po cvetenju. Kljub v povprečju dvotedenskem zamiku cvetenja so bile zgodnje in srednje pozne sorte češenj zrele 5 dni kasneje kot v predhodnjem letu, pozne sorte pa so dozorele kot običajno. To pomeni, da je bilo obdobje razvoja plodov v letu 2013 krajše, izraziteje pri poznih sortah. 31

33 Preglednica 28: Fenološki podatki, ocene nastavka cvetov in plodov ter povprečni pridelek na drevo sort češenj v letu 2013; SC Bilje, sajeno spomladi 2008 Sorta / Podlaga Ocena nastavka Cvetenje (1-9) Pridelek Zorenje (kg) začetek vrh konec cvetov plodov Early Bigi / G ,7 Summertime / G ,8 Burlat C1 / S ,0 B. Burlat / G ,8 Sweet Early / G ,9 Merchant / G ,6 Carmen / S ,6 Vera /S ,2 Vigred / G ,3 Grace Star / G ,0 Techlovan / G ,3 Black Star / G ,2 Kordia / G ,4 Skeena / S ,3 Alex / S ,8 Regina / G ,1 Staccato / G ,6 G5 podlaga Gisela 5 S podlaga sejanec češnje 32

34 Povprečna masa plodov različnih sort je bila med 7,0 in 13,4 g. Kljub zelo slabi obloženosti dreves je bila pri mnogih sortah povprečna masa plodov manjša kot v prejšnjih letih (preglednica 29). Največjo maso plodov in najboljše pomološke lastnosti lahko pričakujemo od sort, ki zorijo v višku sezone zorenja češenj, manjše povprečne mase plodov in slabše pomološke lastnosti pa imajo na splošno sorte, ki zorijo zgodaj in sorte, ki zorijo zelo pozno. Vsem zgodnjim sortam je skupna zgodnost in plodovi, ki so v glavnem srednje čvrsti. Izrazito pozne sorte podaljšujejo sezono češenj, odlikuje pa jih tudi čvrstost plodov. Pomološke lastnosti in masa plodov je bila v letu 2013 slabša zaradi prevladujočega deževnega in hladnega vremena med zorenjem večine sort. Preglednica 29: Pomološke lastnosti plodov različnih sort češenj v letu 2013; SC Bilje, sajeno spomladi 2008 Sorta Masa (g) Okus Early Bigi / prav dober Summertime / prav dober kožice srednje čvrsta srednje čvrsta Čvrstost mesa polčvrsto polčvrsto Splošen vtis plodov prav dober prav dober Burlat C1 8,5 / / / / B. Burlat 7,8 prav dober srednje čvrsta polčvrsto prav dober Sweet Early 8,7 prav dober čvrsta polčvrsto prav dober Merchant 9,9 prav dober - odličen srednje čvrsta Carmen 10,7 odličen čvrsta polčvrsto polčvrsto - čvrsto prav dober - odličen Vera 8,5 / / / / Vigred 10,4 prav dober Grace Star 9,2 prav dober - odličen srednje čvrsta čvrsta čvrsto polčvrsto - čvrsto odličen odličen prav dober - odličen Techlovan 13,4 prav dober čvrsta čvrsto prav dober Black Star 8,5 dober čvrsta Kordia 9,4 odličen zelo čvrsta polčvrsto - čvrsto zelo čvrsto prav dober odličen Skeena 8,4 prav dober čvrsta čvrsto odličen Alex 7,0 prav dober čvrsta polčvrsto - čvrsto prav dober Regina 9,5 prav dober čvrsta čvrsto prav dober Staccato 7,1 prav dober čvrsta čvrsto prav dober / - ni podatka Vključenim sortam med preizkušanjem izmerimo več lastnosti, kot jih je prikazanih v preglednicah, med njimi so tudi trdota plodov, dolžina peclja in velikost koščice. Sorti z največjo izmerjeno trdoto sta bili Regina in Kordia, sorte z najmanjšo trdoto pa Carmen, Black Star in Grace Star, Big. Burlat, Alex, Sweet Early, Vera in Skeena. Sorti z najdaljšim pecljem sta Kordia in Regina, sorte z najkrajšim pecljem pa Big. Burlat, Alex, Sweet Early, Vera in Skeena. Sorte z največjimi koščicami so: Vigred, Merchant in Regina, sorte z najmanjšimi koščicami pa Alex, Vera, Staccato in Black Star. 33

35 MARELICA Nastop fenofaz cvetenja je bil v letu 2013 tudi pri marelici značilno poznejši od predhodnega leta, v povprečju od 10 do 14 dni pri fenofazi polno cvetenje. Na Primorskem običajno cvetijo marelice že v začetku marca, v letu 2013 pa so se prvi cvetovi marelice odprli šele sredi marca, vrh cvetenja pa je bil pri večini sort konec marca ali v začetku aprila. Neugodne vremenske razmere med cvetenjem so vplivale na zelo dolgo cvetenje marelice, ki je segalo tudi v drugo dekado aprila, kasneje pa je vplivalo tudi na majhen pridelek. Marec je bil v večjem delu države od 1 do 2 C hladnejši od dolgoletnega povprečja, količina padavin pa je v večjem delu države presegla dolgoletno povprečje. Občutno hladnejša od dolgoletnega povprečja je bila tudi 1. dekada aprila, v drugi dekadi pa ji je sledila hitra otoplitev. Sadjarski center Bilje, sorte Spomladi 2008 smo v Sadjarskem centru Bilje, na lokaciji Stara gora, posadili 10 sort marelice. Vključene so bile 3 italijanske sorte Bora, Ninfa in Sylvercot ter 6 francoskih sort Pinkcot Copty, Kioto, Bergeron, Tardicot, Farbaly in Fardao, katerih lastnosti bomo primerjali z lastnostmi standardne sorte Goldrich. Vse sorte so cepljene na podlago Mirabolana 29C. Posadili smo 10 dreves za posamezno sorto. Drevesa so posajena na terasah, razdalja sajenja v vrsti je 3 m. Zaradi hladnega in deževnega vremena v mesecu marcu 2013 so marelice zacvetele kasneje kot običajno, cvetenje pa je bilo izrazito dolgo, saj so različne sorte cvetele v obdobju, ki je bilo daljše od enega meseca (preglednica 30). Zaradi cvetenja v neugodnih vremenskih razmerah (hladno, deževno) je bil izrazito slab nastavek plodov in kasneje tudi pridelek. Maloštevilne plodove, ki so ostali po drevesih, je dodatno zmanjšal še tat, ki je ocenil, da si lahko, sicer na splošno izredno slabo letino marelice v tem letu, izboljša svojo letino s krajo v poskusnem sadovnjaku. Meritve pri sortah, kjer je bil vzorec plodov dovolj velik, smo sicer opravili (preglednici 30 in 31), podatki pa niso najbolj reprezentativni zaradi slabe obloženosti dreves, zaradi odbire plodov s strani tatu,... Do sedaj je največ dreves propadlo pri sortah Kioto (70 %), Fardao (40 %) in Bergeron (40 %). Po šestih rastnih dobah le pri sorti Ninfa še ni prišlo do propadanja dreves. Število propadlih dreves posamezne sorte kaže na občutljivost sorte za pritisk bolezni v rastnih razmerah poskusnega sadovnjaka na lokaciji stara Gora. Sorte z največjim številom propadlih dreves so očitno zelo občutljive, med njimi izstopa sorta Kioto. V nasadu so že nekaj let prisotni problemi, ki se kažejo kot: sušenje posameznih vej ali celih dreves, pokanje lubja na deblu in vejah, smolenje, zvijanje listov,... Mnogo naštetih znakov je prisotnih tudi pri drevesih, ki še rastejo, popolnoma zdravih dreves pa v nasadu ni. 34

36 Preglednica 30: Čas cvetenja in zorenja, ocena nastavka cvetov in plodov, pridelek na drevo ter število propadlih dreves v letu 2013, SC Bilje, sajeno spomladi 2008 Sorta Ocena Cvetenje nastavka Zorenje (1-9) začetek vrh konec cvet plod Pridelek / drevo (kg) Št. propadlih dreves Fardao ,9 4 Farbaly do ,4 3 Tardicot ,1 1 Kioto ,2 7 Bergeron ,9 4 Goldrich Bora do do do do Ninfa Pinkcot Sylvercot / - ni podatka do do do do do / 9 1 0, , do do , , ,5 1 Preglednica 31: Pomološke lastnosti sort marelic v letu 2013, SC Bilje, sajeno spomladi 2008 Sorta Masa (g) Okus Obarvanost kožice Sočnost mesa Splošen vtis plodov Fardao 64,5 povprečen < ¼ suho dober Farbaly 66,0 prav dober ¼ - 1/3 Tardicot / povprečen / srednje suho - sočno primerno sočno prav dober Kioto 31,7 / < ¼ / / dober Bergeron 60,1 odličen < ¼ preveč sočno odličen Goldrich / / / / / Bora / / / / / primerno Ninfa 57,8 prav dober < ¼ prav dober sočno primerno prav dober - Pinkcot 64,2 prav dober 1/3 - ½ sočno odličen Sylvercot 72,0 / ¼ - 1/3 / / / - ni podatka 35

37 Sadjarski center Bilje, Stara gora 2008 podlage V Sadjarskem centru Bilje smo spomladi 2008 posadili poskus, v katerem preizkušamo 3 podlage za marelico: Wavit Prudom (Prunus domestica), Torinel Avifel (Prunus domestica) in Montclar Chanturgue (Prunus persica). Primerjali jih bomo s podlago Mirabolana 29C (29C) (Prunus cerasifera). Podlage preizkušamo z dvema sortama, ki se oprašujeta in se razlikujeta v bujnosti: Bergeron (srednje bujna) in Orange red (bujna). Poskus smo bili prisiljeni, zaradi pomanjkanja prostora, razdeliti na dve lokaciji. Na lokaciji Stara gora smo posadili po 10 sadik sort Bergeron in Orangered na podlagah Wavit, Torinel in 29C ter 5 sadik sorte Bergeron na podlagi Montclar. Na lokaciji Bilje smo posadili po 5 sadik sort Bergeron in Orangered na podlagah Wavit in Torinel, 5 sadik sorte Orangered na podlagi 29C ter 5 sadik sorte Bergeron na podlagi Montclar. Zaradi obsežnega propadanja dreves na lokaciji Bilje smo to lokacijo že po četrti rastni dobi izločili iz nadalnjega spremljanja. V preglednici 32 so podani datumi cvetenja in zorenja, ocene nastavkov cvetov in plodov ter povprečni pridelek na drevo. Preglednica 32: Fenološki podatki, ocene nastavka cvetov, ocene nastavka plodov in povprečni pridelek na drevo dveh sort marelice na treh podlagah (štirih pri sorti Bergeron) v letu 2013, SC Bilje, sajeno spomladi 2008 Sorta Orangered Bergeron Podlaga Cvetenje Zorenje Ocena nastavka (1-9) začetek vrh konec cvetov plodov 29C Wavit Torinel C Wavit Pridelek / drevo (kg) 9 1 0, , , , ,4 Torinel ,5 / - ni podatka Montclar / 5 1 0,0 36

38 Preizkušanje marelic je tudi na lokaciji Stara gora podvrženo izrazito slabemu zdrastvenemu stanju ter propadanju dreves. Na splošno so drevesa sorte Bergeron propadala bolj (propadlih povprečno 60 % dreves) kot drevesa sorte Orangered (povprečno 20 % dreves). Izrazit je tudi medsebojni vpliv sorte in podlage. Pri sorti Orangered je najmanj dreves propadlo na podlagi Torinel, pri sorti Bergeron pa je bilo na podlagi Torinel propadanja največ. Propadanja dreves obeh sort je bilo na podlagi Wavit podobno, na podlagi mirabolana (29C) pa različno glede na sorto: Orangered 20 %, Bergeron 60 %. Tudi v tem poskusu je bil pridelek marelice v letu 2013 izrazito majhen ne glede na sorto ali podlago. Vzrok je v neugodnih vremenskih razmerah med cvetenjem, dodatno pa so bili plodovi tudi pokradeni. Meritve in ocenjevanja pomoloških lastnosti smo zaradi tega lahko opravili samo pri sorti Orangered (preglednica 33). Preglednica 33: Delež propadlih dreves ter pomološke lastnosti sorte Orangered na treh podlagah v letu 2013, Stara gora, sajeno spomladi 2008 Sorta Podlaga Propadla drevesa (%) Masa (g) Trdota Obarvanost kožice Orangered 29C 20 52,2 41,5 1/3 1/2 Wavit 40 69,9 49,5 ¼ - 1/3 Torinel 0 64,5 37,6 1/3 1/2 29C 60 / / / Bergeron Wavit 50 / / / Torinel 70 / / / Montclar 40 / / / / - ni podatka, ker ni dovolj pridelka za analizo 37

39 SLIVA Nastop fenofaz cvetenja je bil v letu 2013 tudi pri slivi značilno poznejši od predhodnega leta, v povprečju je kasnil od 10 do 14 dni pri fenofazi polno cvetenje. Fenološki razvoj sliv, ki je zaradi vremenskih razmer (nizke temperature) zamujal za dolgoletnim povprečjem, je po otoplitvi pohitel v kratkih medfaznih obdobjih. Izmed proučevanih treh koščičastih sadnih vrst (češnja, marelica, sliva) je bila le sliva tista sadna vrsta za katero lahko rečemo, da je v letu 2013 obilno rodila. Lahko bi celo rekli, da je bilo leto 2013 slivovo leto. Biotehniška fakulteta, Ljubljana, 2008 Spomladi 2008 smo na Laboratorijskem polju Biotehniške fakultete (BF) v Ljubljani posadili večje število dreves štirih sort slive, ki naj bi bile tolerantne ali odporne proti šarki: Topfirst (Čačanska najbolja x Ruth Gerstetter, Nemčija), Toptaste (Valor x Domača češplja, Nemčija), Top 2000 (Plumtastic) (Stanley x neznana sorta, Nemčija) in Haganta (Čačanska najbolja x Valor, Nemčija) ter standardne sorte Stanley. V meritve in opazovanja smo vključili 5 dreves posamezne sorte. Razdalje sajenja so 4 x 2,5 m, drevesa pa so oblikovana v ozko vreteno. Vremenske razmere v letu 2013 so bile očitno zelo ugodne za slivo, saj sta bila količina in kakovost sliv zelo dobri. Slive so cvetele v zadnji triadi aprila, približno 14 dni kasneje kot v predhodnem letu, zrele pa so bile približno ob istem terminu. Razlike v nastopu fenofaz cvetenja so bile med sortami minimalne (preglednica 34). Preglednica 34: Čas cvetenja in zorenja, ocena nastavka cvetov in plodov ter povprečni pridelek na drevo sort slive v letu 2013, BF Ljubljana, sajeno spomladi 2008 Sorta Cvetenje Zorenje Ocena nastavka (1-9) začetek vrh konec cvetov plodov Pridelek (kg) Topfirst ,7 Toptaste ,2 Plumtastic ,5 Haganta ,5 Stanley ,0 38

40 Največji povprečni pridelek na drevo so imela drevesa sorte Stanley, najmanjšega pa sorti Haganta in Topfirst. Vzrok je predvsem v občutno manjšem volumnu dreves teh sort. Sorte Topfirst, Toptaste in Haganta prekašajo standardno sorto Stanley glede velikosti plodov, vendar je rodnost sorte Stanley večja, približa se ji le sorta Toptaste. Kot zelo rodna se je do sedaj izkazala sorta Plumtastic, v določenih letih celo bolj kot sorta Stanley. Plodovi sorte Plumtastic so zelo majhni in so primerni predvsem za predelavo, medtem ko so druge sorte namizne sorte slive (preglednica 35). Preglednica 35: Pomološke lastnosti sort slive v letu 2013, BF Ljubljana, sajeno spomladi 2008 Sorta Masa (g) Suha snov ( Brix) Barva kožice Barva mesa Ločljivost mesa od koščice Čvrstost mesa Splošen vtis plodov Topfirst 50,1 15,5 temno MO zeleno RU cepka srednje čvrsto odličen Toptaste 50,4 20,0 VIO MO zlato RU polcepka - polkostenica čvrsto odličen Plumtastic 17,1 18,6 temno MO zeleno RU cepka srednje čvrsto prav dober Haganta 53,1 19,2 MO zlato RU cepka čvrsto odličen Stanley 35,9 19,4 temno MO zeleno RU cepka čvrsto odličen Sadjarski center Bilje, 2012 Novembra 2011 smo v SC Bilje posadili sortni poskus slive. Vključili smo 10 sort, odpornih ali tolerantnih proti šarki. Nove sorte slive, ki prihajajo iz Čačka, so: Timočanka (Stanley x California blue), Pozna plava (samooploditev Čačanska najbolja), Krina (Wangenheimova x Italijanska), Boranka (California Blue x Ruth Gerstetter) in Mildora (Large Sugar Prune x Čačanska lepotica), sorte, ki so jih ustvarili v Nemčiji, pa so: Katinka (Ortenauer x Ruth Gerstetter), Topfive (Čačanska najbolja x Auerbaher), Tolledo Topstar Plus (Ersinger x Čačanska najbolja), Topking (Čačanska najbolja x Italijanska) in Top 2000 Plumtastic (Stanley x neznana sorta). Poleg novih sort so v sortni poskus vključene 3 standardne sorte: Čačanska lepotica, Stanley in Domača češplja. Nove sorte se odlikujejo v pomoloških lastnostih, primernih za uporabo plodov za svežo porabo ali za predelavo. V meritve in opazovanja smo vključili 5 dreves posamezne sorte. Razdalje sajenja so 4 x 3 m. Sorte iz Čačka in standardne sorte so cepljene na podlago Mirabolana, nemške sorte pa na podlago St. Julien A. V drugi rastni dobi (leto 2013) je bilo poskrbljeno za primerno rast dreves. Kljub temu so do sedaj propadla 4 drevesa sorte Čačanska lepotica in 1 drevo sorte Topking. 39

41 OREH Kolekcijski nasad MB-IV, 2003, 2005, 2007, 2010, 2011 V kolekcijskem nasadu zbiramo prve informacije o 18 tujih sortah oreha iz francoskega, madžarskega, romunskega in ameriškega žlahtnjiteljskega programa. Posadili smo jih v obdobju in jih primerjamo s štirimi standardnimi kultivarji. Sorte v preizkušanju so spomladi 2013 odgnale med 22. aprilom in 2. majem, kar je tri do deset dni kasneje kot preteklo leto (preglednica 36). Samo v dveh primerih (M-10/14 in ) smo zabeležili za dan oz. dva bolj zgodnje brstenje. Razlog za kasnejši začetek rastne dobe je neobičajno mrzel začetek pomladi, ko so bile v Mariboru od marca do prve dekade aprila povprečne temperature zraka za 1,9 do 4,1 o C pod dolgoletnim povprečjem. Bolj so zamujale srednje pozne sorte, kot so H-102-3, Milotai-10, M-10/37, M-10/9 in Valkor. Poznejše sorte, kot sta H in H ter pozne standardne sorte Franquette, Parisienne in Elit pa so odgnale tri dni kasneje kot preteklo leto. Ob nadpovprečno topli prvi dekadi maja, ko je povprečna temperatura za 3,7 o C presegla povprečje , je cvetenje nastopilo v normalnem terminu, od sredine zadnje dekade aprila do začetka maja. Vrh cvetenja moških inflorescenc je bil dosežen med 28. aprilom (M- 10/37) in 12. majem (standard Elit). Cvetenje ženskih cvetov se je zavleklo zaradi prodorov mrzlega zraka po 10. maju. Ob nizkih temperaturah, ki so vztrajale vse do konca meseca, so ženski cvetovi cveteli vse do sredine zadnje dekade maja (H in ), vrh cvetenja pa je nastopil med 2. majem (M-10/9) in 23. majem ( ). Obilnost cvetenja je bila srednja, saj sta suša in vročina v juniju in juliju 2012 povzročili slabšo diferenciacijo. V letu 2013 je bilo cvetenje tudi pod močnim vplivom obilnega dežja, v prvi dekadi maja ga je padlo 316 %, v celem maju pa 148 % od dolgoletnega povprečja. Posledica nestabilnega, hladnega in deževnega vremena je bilo izrazito odpadanje ženskih cvetov tik pred oprašitvijo ali takoj po oploditvi. Fiziološkemu trebljenju se je pridružilo še odpadanje komaj oplojenih cvetov, ki jih je preko okuženega cvetnega prahu napadla orehova črna pegavost, Xanthomonas arboricola pv. juglandis. Rezultat je bil dobro viden v izredno slabem pridelku, ki smo ga zabeležili jeseni pri vseh proučevanih sortah in je bil za 54 do 91 % manjši kot pred dvemi leti. Standardni sorti Franquette se je še najbolj približala francoske sorta H (Ferjean), pri ostalih sortah iz obdobja smo nabrali komaj po nekaj 100 g plodov na drevo. Po nekaj orehov so imela tudi drevesa sort, ki so bile posajene v letih 2010 in 2011, vendar so ti plodovi zaradi kasnejše hude suše in vročine odpadli. Kljub slabi obloženosti s plodovi drevesa niso bujno rasla, saj so vegetativno rast blokirali vročinski valovi, ki so se začeli sredi junija in so trajali vse do avgusta, ter izrazita suša s komaj 25 do 44 % normalnih padavin. Mladike so v večini primerov zrasle od 15 do 30 cm, in v redkih primerih okrog 50 cm ( , H-93-71, H-99-10). Šibka rast se je odrazila tudi na prirastu obsegov debel, ki so se v primerjavi s preteklim letom povečala največ za 4 oz. 3 cm (Chandler, Valkor, Tiszacsecsi-83), pri drugih sortah pa komaj za cm ali dva. Po habitusu sta francoski in madžarski sorti H in Milotai-10 podobni standardni sorti Franquette in imata srednje razprostrte in dobro obraščene krošnje. Druge sorte iz obdobja so nekoliko bolj pokončne in redkeje obraščene ter bolj podobne standardoma Parisienne in Chandler. Najbolj pokončen habitus, primerljiv s standardno sorto Elit, imata Valkor in Plodovi so tehtali od 8,9 g (H-93-71) do 12,2 g (standard Franquette) in so bili pri večini preizkušanih sort lažji kot preteklo leto (preglednica 37), kar gre pripisati pomanjkanju padavin v juniju in prvi polovici julija, ko orehi rastejo v luščino. Največje odstopanje (- 18 %) smo izmerili pri sorti M-10/37, medtem ko so bili plodovi sorte H celo za 13 % težji kot lansko leto. Bolj izenačen je bil vpliv poletnih vremenskih razmer na izplen jedrc, ki je bil rekordno nizek: od 36 % (H-93-71) do 45,6 % (Tiszacsecsi-83 in Sexton). Presenetljivo nizek izplen jedrc je imela standardna sorta Franquette (36,9 %), ki ga lahko pojasnimi z nekoliko 40

42 večjo obremenitvijo dreves v primerjavi z drugimi sortami. Posledica izjemne poletne vročine in suše je bila tudi debelejša luščina orehov. Merila je tudi do 0,5 mm več kot preteklo leto: od 1,0 mm (M-10/37 in M-10/9) do 1,7 mm (M-10/14). Luščine so bile dobro spojene na šivu (ocene od 7 do 8), jedrca pa so se zlahka izluščila iz luščine (ocene 7,5 do 8,5), kar je posledica njihove majhnosti oz. nizkega izplena.vse sorte vključno s standardi so imele svetla jedrca z ocenami od 7 (A-117/15) do 8,5 (H-99/10). Zdravstveno stanje dreves je bilo dobro. Razen zgodnjih okužb cvetov in mladih plodičev z bakterijsko črno pegavostjo (Xanthomonas arboricola pv. juglandis) smo na listih, plodovih in poganjkih opazili zelo malo bolezenskih znakov. Pri sortah M-10/9 in Valkor je bilo listje nekoliko bolj napadeno z glivično rjavo pegavostjo (Gnomonia leptostyla) in ocenjeno z ocenama 6,5 oz. 6, sicer pa je bilo zdravstveno stanje vseh drugih sort in standardov ocenjeno z ocenami od 7 do 8, kar pomeni, da je bila na tkivu komaj kakšna majhna bolezenska pega. Edina dobra posledica ekstremnih vremenskih razmer preko celega leta je bila manjša škoda zaradi orehove muhe. Domnevamo, da se je precejšen del populacije muhe, ki v razvojnem stadiju bube prezimlja v tleh pod krošnjo dreves, zadušil oz. utopil zaradi dolgotrajne in visoke snežne odeje. V Mariboru je namreč v od januarja do konca marca zapadlo 121 cm snega in se je snežna odeja obdržala preko 48 dni. Naravni pogoji so bili nenaklonjeni tudi odrasli samici orehove muhe, ki običajno pride iz zemlje sredi julija. Prehod iz tal je močno oteževala presušena in zbita zemlja. Verjetno so tudi posamezni vročinski udari slabo vplivali na prehod muhe iz zemlje. Tako nismo zasledili zgodnje škode na plodovih. Manjši odstotek od muhe počrnelih orehov smo našli pozno poleti. Povzročile so jih muhe, ki so prišle iz zemlje konec avgusta. Napadeni plodovi so imeli počrnelo luščino, vendar napad ni pustil resnih posledic za kakovost jedrc. V številnih primerih pa smo na plodovih opazili velike rumenkastorjave pege na zelenih lupinah. Šlo je za sončni ožig na izpostavljenih delih plodov. Opečena lupina se je prisušila na olesenelo notranjo luščino. Na teh mestih se jedrca zaradi velike vročine niso normalno razvijala. Pri vseh sortah smo ob pomološki analizi plodov opazili po nekaj bolj ali manj zakrnelih ali slabše razvitih jedrc. Vpliv sončnih ožigov se zelo dobro odraža v variabilnosti mase jedrc, ki je znašala od 7 % (Sexton) do 53 % (M-10/14). 41

43 Preglednica 36: Preizkušanje orehov v kolekcijskem nasadu MB-IV v letu 2013, sajeno Sorta Rastna doba (datum) Vrh cvetenja Rodnost ocena (1-9) Pridelek/ drevo (g) Prirast ocena (1-9) Obseg debla (cm) Habitus ocena (1-9) začetek konec moški cvet ženski cvet Gnomonia datum ocena datum ocena leptostyla Zdravstveno stanje (1-9) Xanthomonas ar. pv. juglandis list plod plod poganjek H ** , , , ,5 7,5 7 8 H ** , , ,5 H ** , , Franquette (s) ** , Milotai-10 *** M-10/37 *** , Tiszacsecsi-83 *** , ,5 Elit (s) *** , Parisienne (s) *** , M-10/ , ,5 1 / ,5 6,5 7,5 7,5 8 M-10/ ,

44 M-10/ , , A-117/ / 6 42,5 7 7 / / 8 Elit (s) / 3 17, Valkor / / 4 13, Chandler / 1, , / 5,5 9 4, , / / 8 12, / 2 6, Sexton / / 7 9, Legenda: (s) - standard, ** - sajeno 2003, *** - sajeno 2005, - sajeno 2007, sajeno 2010, - sajeno / - ni podatka 1 najnižja ocena za opazovano lastnost 9 najvišja ocena za opazovano lastnost 43

45 Preglednica 37: Pomološke lastnosti orehov iz kolekcijskega nasada MB/IV v letu 2013, sajeno Sorta Višina (mm) Širina (mm) Debelina (mm) Masa (g) Masa jedrca (g) Izplen jedrca (%) Površina luščine (1/9) Debelina luščine (mm) Spojenost luščine na šivu (1/9) Ločljivost jedrca (1/9) H ** 32,5 27,4 28,9 8,9 3,2 35,96 7,5 1, ,5 H ** 34,6 30,1 31,2 10,9 4,6 42,20 8 1, ,5 H ** 31,8 31,6 32,6 11,1 5 45,05 7,5 1,4 7,5 8,5 8 Franquette (s) ** 40,5 32,3 32,4 12,2 4,5 36,90 7 1,3 7 7,5 8 Milotai-10 ** 36,4 33,1 34,7 13 5,9 45,38 8,5 1,3 7,5 8 7,5 M-10/37*** 31,9 30,1 31,8 9,3 4,2 45,16 8, ,5 Tiszacsecsi-83 *** 35,3 31,5 32,2 11,4 5,2 45,61 8 1,3 7 8,5 8 Elit *** ,2 10,9 4,6 42,20 7,5 1, Parisienne (s) *** 34,9 31,5 33,2 11,2 4,7 41,96 7,5 1, ,5 M-10/9 34,5 31,8 33,6 8,9 4,0 44, ,5 8 M-10/14 31,3 28,3 30,3 9,7 3,7 38,14 8 1,7 7,5 8,5 8 M-10/37 31,9 30,1 31,8 9,3 4,2 45,16 8, ,5 A-117/15 34,2 29,8 33,6 10,5 4,1 39,05 7 1,3 7,5 8 7 Chandler (s) 36,3 29,9 32,4 9,5 4,2 44,21 8 1, Sexton 35,8 32,8 36,8 10,3 4,7 45,63 8 1,2 7,5 8,5 7,5 Barva kože jedrca (1/9) Legenda: (s) - standard, ** - sajeno 2003, *** - sajeno 2005, - sajeno 2007, sajeno 2010, - sajeno najnižja ocena za opazovano lastnost 9 najvišja ocena za opazovano lastnost 44

46 Voličina / Lenart, 2001 V zasebnem nasadu, ki leži na blagem pobočju z dobrim zračnim režimom v Voličini, preizkušamo sodobne, tudi v Evropi tržno najbolj zanimive sorte Lara, Fernor in Fernette v primerjavi s standardnima sortama Franquette in Elit. Poskusni del nasada je posajen po metodi naključnih blokov, kjer je vsaka sorta zastopana s po 12 drevesi. Po bujnosti rasti standardna sorta Franquette presega vse druge sorte. Drevesa imajo za dobro tretjino večje obsege debel od najšibkejše sorte Fernette (preglednica 38). Sorti Lara in Fernor sta po bujnosti podobni drugemu standardu, sorti Elit. Po habitusu so si vse proučevane sorte podobne, z nekoliko pokončnimi ogrodnimi vejami, najredkejše krošnje je razvila sorta Lara. V letu 2013 so neugodne vremenske razmere z izrazitim primanjkljajem padavin v poletnih mesecih in tremi vročinskimi udari zelo slabo vplivale tako na rast kot tudi na rodnost dreves. Mladike so povečini zrasle do 30 cm, najkrajše smo izmerili pri sorti Fernor. Nekoliko daljše sta imeli obe standardni sorti, še posebej Franquette, kjer so mladike na obodu in v vrhovih krošenj merile tudi do 70 cm (ocena za prirast 6,7). Katastrofalno nizek pridelek je bil posledica intenzivnega fiziološkega trebljenja, ki je nastopilo konec maja zaradi izjemnih ohladitev in obilice dežja ter nevihtnega vremena konec maja. Najmanjši pridelek smo zabeležili pri sorti Lara, ki je sicer običajno med najboljšimi. V primerjavi s preteklim letom se je pridelek zmanjšal za šestkrat. Za polovico se je zmanjšal pridelek pri sorti Fernor, ki je, tako kot v prejšnjih dveh letih obrodila največ. Med fitosanitarnimi problemi je največ škode povzročila orehova rjava pegavost (Gnomonia leptostyla), ki je prizadela zlasti liste, najbolj pri sorti Lara. Nekaj malih peg smo našli tudi na plodovih vseh sort, še najmanj pri sorti Fernor in standardu Franquette. Na plodovih smo zasledili tudi zmeren napad orehove črne pegavosti. Za razliko od prejšnjih dveh let je bila škoda zaradi orehove muhe neznatna pri vseh sortah. Preglednica 38: Preizkušanje oreha v letu 2013, Voličina / Lenart, sajeno 2001 Sorta Obseg debla (cm) Ocena habitusa (1-9) Ocena prirasta (1 9) Pridelek na drevo (kg) Gnomonia leptostyla Zdravstveno stanje (1-9) Xanthomonas arb. pv. juglandis Rhagoletis completa list plod plod poganjek plod Lara 51,9 6,6 3,3 0,7 6,4 7,5 7,5 8,5 8,4 Fernor 55,5 7,3 2,8 2,8 6,8 8,0 7,3 8,7 8,3 Fernette 48,8 7,5 3,8 1,5 7,4 7,9 7,0 8,8 8,9 Elit (s) 51,2 7,1 4,6 0,9 6,9 7,5 7,6 8,7 8,1 Franquette (s) 70,8 7,6 6,7 1,7 7,6 8,0 7,9 8,7 8,3 (s) standard 1 najnižja ocena za opazovano lastnost 9 najvišja ocena za opazovano lastnost 45

47 Knezdol / Trbovlje, 2003 V zasebnem proizvodnem nasadu, ki leži na nadmorski višini 500 m, preizkušamo lateralno rodni sodobni sorti Fernor in Fernette. Poudarek pri dolgoletnem spremljanju je pridelek. Znano je, da so lateralno rodne sorte bolj rodne od terminalnih, pa tudi, da so nagnjene k alternativni rodnosti, zlasti če niso dovolj dobro prehranjene ali če so slabo preskrbljene z vlago v tleh. Rezultati domačih raziskav kažejo tudi, da je sorta Fernor zelo občutljiva za vročinski in sušni stres v času diferenciacije cvetov. Take razmere so bile poleti 2012 in so se močno odrazile na pridelku v letu Sorta Fernor je dala samo 5,7 kg orehov na drevo, kar je za 44 % manj manj kot leto prej. Pridelek se je zmanjšal tudi pri sorti Fernette, in sicer za 31 %. Neugodne vremenske razmere s hladnimi in nevihtnimi intervali po cvetenju ter sušo in vročino v poletnih mesecih, o katerih smo poročali za Štajesrko, so vladale tudi v Zasavju. Odrazile so se v nadpovprečnem trebljenju takoj po oplodivti in v manjšem pridelku na drevo. Tudi vegetativna rast je bila prizadeta. Obsegi debel so se v primerjavi s prejšnjim letom povečali samo za 5 oz. 6 % in so merili 68,4 cm pri sorti Fernor in 73,8 cm pri sorti Fernette. V preteklih letih smo zabeležili precejšnjo alternativno rodnost in upadanje rasti pri obeh sortah. Da bi spodbudili rast rodnih poganjkov, ki morajo biti za dober in stalen pridelek debeli vsaj 8-9 mm in dolgi najmanj 10 cm, smo na izbranih drevesih spomladi pred brstenjem opravili pomladitveno rez. Po tri nosilne veje 2. reda, debele približno 7 cm v premeru smo odrezali na podobni razdalji od sredine krošnje oz. provodnika. Med letom so se prikrajšane veje dobro obrasle. Spomladi 2014 bomo lanske mladike prešteli in izmerili ter preverili, ali so brsti na njih rodni ali vegetativni. Opravili bomo redčenje mladik in pustili samo dva do tri najbujnejše, ki bodo nadomestile stare tanke, kratke in slabo olistane poganjke. LESKA Kolekcijski nasad Maribor - IV, Kolekcijski nasad leske v Mariboru je namenjen osnovnemu preizkušanju tujih sort. V opazovanju imamo sorte N-650, Cozia in Valcea, ki so bile posajene spomladi 2008 ter sorte Feriale, Ferwiller, Arutela in Romavel. Enoletne sadike zadnjih štirih sort so bile posajene spomladi 2009, a so bile zaradi slabe in neizenačene rasti naslednjo pomlad prirezane nazaj, tako da so v letu 2010 razvile nove ogrodne veje. Introducirane sorte primerjamo s sortama Istrska dolgoplodna leska, ki je standard za namizne sorte ter Tonda di Giffoni, kot standard za industrijske sorte. Leska je gojena v obliki grma s štirimi do petimi ogrodnimi vejami, posajena na razdalji 5 m x 4 m. V medvrstnem pasu vzdržujemo negovano ledino, pas v vrsti je dvakrat letno tretiran s herbicidom in enkrat plitvo mehansko prekopan. Varstvo pred boleznimi in škodljivci izvajamo po načelih integrirane pridelave in vključuje eno do dve tretiranji proti lešnikarju in proti boleznim bakterijskega izvora. Konec šeste rastne dobe se že dobro vidi način rasti posamezne sorte: grmi sorte Valcea so visoki in ožji (višina 3,15 m in širina 2,8 m), medtem ko je pri sorti Cozia širina grma večja od višine (3,1 m vs. 2,9 m). Pokončno rast ima tudi sorta N-650 (preglednica 39). Med sortami iz druge skupine so grmi v vseh primerih višji kot široki: sorta Feriale ima z 2,6 m najvišje grme, standardna sorta Istrska dolgoplodna leska pa z 190 cm najnižje (preglednica 39). V letu 2013 je najbolj zgodnja leska zacvetela že v januarju, 10 do 35 dni prej kot preteklo leto, najpoznejše sorte pa so s cvetenjem počakale vse do prve dekade marca. Že 22. oz. 31. januarja je fenofaza vrh cvetenja ženskih cvetov nastopila pri sorti Valcea in standardu T.di Giffoni. 25. oz. 29. januarja so bile v polnem prašenju moške inflorescence pri N-650 in T.di Giffoni. Zgodnje cvetenje je bilo posledica nadpovprečno tople zime, ko sta bila december in januar za 1,5 oz. 2 o C toplejša kot običajno. Pri srednje poznih in poznih sortah je razvoj počakal zaradi ohladitev v februarju in marcu, ko so bile pvprečne dnevne temperature za 0,2 do 1,9 o C pod dolgoletnim povprečjem. Za tri tedne se je zavlekla tudi 46

48 fenofaza listanje, ki pri leski vedno nastopi kasneje kot cvetenje. Največ ženskih cvetov sta razvili francoski sorti Ferwiller in Feriale (ocena 5,5 in 6), najmanj pa romunski Arutela in Romavel (ocena 2 in 2,5). Po obilnosti cvetenja moških cvetov je izstopala romunska sorta Cozia (ocena 6). Po normalnem cvetenju in oprašitvi pozimi je prišlo pri oploditvi v juniju in nadaljnjem razvoju plodov preko poletja do motenj, ki so jih povzročia izrazita temperaturna nihanja v maju in juniju, še posebej prvi vročinski val na začetku tretje dekade junija. Skupaj s pomanjkanjem vlage so privedla do slabe oploditve pri leski. Edino sorta Arutela ni imela neoplojenih lešnikov, pri drugih pa je bil njihov delež med 2,1 % (Feriale) in 47,2 % (Valcea). Neoplojeni lešniki so deloma odpadli takoj, kar je neustrezno razvitih še ostalo na grmih, pa so odpadli 29. julija, ko je Štajersko zajelo neurje z močnimi sunki vetra. Med proučevanimi sortami se je pridelek močno zmanjšal pri N-650 (samo 50 g/grm, kar je samo 7 % od lanske količine), pri sorti Cozia je bil enak kot preteklo leto (290 g/grm), pri sorti Valcea pa se je celo za dvakrat povečal (600 g/grm), Sorte iz druge skupine so dale v vseh primerih bistveno večji pridelek, in sicer od 120 g/grm pri sorti Arutela in standardu Istrska dolgoplodna leska, do 360 g/grm pri sorti Ferwiller oz. 416 g/grm pri standardu T.di Giffoni. Zorenje plodov se je začelo v zadnji dekadi avgusta, najbolj zgodaj (23. oz ) pri sortah Valcea in Cozia, najpozneje (7.9.) pa pri sorti Ferwiller. Zaradi obilnega dežja in hladnega vremena v septembru (249 % običajnih padavin in za 0,6 do 0,8 o C hladneje), se je zorenje zavleklo neobičajno dolgo - vse do prvih dni oktobra. Zadnji so dozoreli lešniki sort Feriale in Ferwiller ter standarda T.di Giffoni (med 2. in 7. oktobrom). Sušni in vročinski stres v juliju in avgustu, ko je bila povprečna mesečna temperatura za 3,7 o C nad dolgoletnim povprečjem in je padlo komaj 25 oz. 32 % običajnih padavin, sta povzročila nepopravljivo škodo tako za zunanjo kot za notranjo kakovost plodov. Lešniki v luščini so bili drobni in so tehtali od 1,1 g (Cozia) do 2,7 g (N-650, Feriale, Romavel), kar je za 10 do 31 % manj kot preteklo leto (preglednica 40). Zelo lahka so bila tudi jedrca (od 0,5 g pri sorti Cozia) do 1,4 g (Romavel) in tudi izplen jedrc je bil neobičajno nizek: od 22,2 % (N- 650) do izjemnih 51,8 % (Romavel). Posamezna jedrca so ostala zakrnela in zgrbančena. Največji delež takih jedrc je imela Istrska dolgoplodna leska, kjer izmed 30 analiziranih plodov niti eden ni imel popolnoma razvitega in napolnjenega jedrca. Brez zakrnelih jedrc je bil drugi standard, T.di Giffoni, pri ostalih sortah pa je bilo takih plodov med 10 % (Romavel) in 45 % (Cozia, Valcea). Luščina je bila pri sorti Cozia in standardu T.di Giffoni zelo tanka (0,7 oz. 0,8 mm), pri sortah Arutela, Feriale in Istrska dolgoplodna leska pa debelejša (1,3 mm). Izmerili smo tudi maksimalni premer ali kaliber plodov, ki je bil v vseh primerih manjši kot pri Istrski dolgoplodni leski (od 16,4 do 22 mm). Plodovi in jedrca so bili pri vseh sortah zelo izenačeni, z izjemo Istrske dolgoplodne, ki je imela vsa jedrca bolj ali manj zgrbančena in zakrnela. 47

49 Preglednica 39: Preizkušanje leske v kolekcijskem nasadu MB/IV v letu 2013, sajeno 2008 in 2009 Sorta Listanje (datum) Vrh cvetenja Višina grma (datum) (ocena 1-9) (cm) Širina grma (cm) Pridelek na grm (g) moški ženski moški ženski N-650 * Cozia * Valcea * Arutela ** Feriale ** Ferwiller ** Romavel ** Tonda di Giffoni (s) ** Istrska dolgoplodna (s) ** (s) standard, * - sajeno 2008, ** - sajeno najnižja ocena za opazovano lastnost 9 najvišja ocena za opazovano lastnost 48 Interval zorenja (datum) Delež zdravih plodov (%) Neoplojeni plodovi (%) Balaninus nucum - lešnikar (%) 76,2 23,8 0 84,1 13,3 2,6 47,1 47,2 5,7 100, ,9 2,1 0 65,6 31,8 2,6 75,7 23,6 0,7 93,9 6,1 0 66,7 33,3 0

50 Preglednica 40: Pomološke analize leske iz kolekcijskega nasada MB/IV v letu 2013, sajeno 2088 in 2009 Sorta Lastnost Dolžina (mm) Širina (mm) Debelina (mm) Faktor okrogl. plodov Masa (g) Masa jedrca (g) Izplen jedrca (g) Debelina luščine (mm) Maks. premer (mm) Izenač. oblike (1-9) Izenač. oblike jedrc (1-9) Gladkost perisperma (1-9) N-650 * 23,4 23,1 21,5 0,95 2,7 0,6 22,22 1,2 23, ,5 Cozia * 16,3 13,7 12,2 0,79 1,1 0,5 45,45 0,7 16, Valcea * 17,1 18,8 16,1 1,02 1,9 0,7 36,84 1,1 18, Arutela ** 19,8 16,9 14,6 0,69 2,0 0,8 40,00 1,3 20,0 8 7,5 8 Feriale ** 20,6 21,6 19,8 1,01 2,7 0,9 33,33 1,3 22, ,5 Ferwiller ** 19,0 16,0 14,8 0,81 2,4 0,6 25,00 1,0 19, ,5 Romavel ** 19,6 19,7 17,7 0,95 2,7 1,4 51,85 1,2 20, Tonda di Giffoni (s) ** 17,7 19,8 16,6 1,03 2,5 1,2 48,00 0,8 19, Istrska dolgoplodna (s) ** 24,7 19,3 16,5 0,72 2,5 0,7 28,00 1,3 24, (s) standard, * - sajeno 2008, ** - sajeno najnižja ocena za opazovano lastnost 9 najvišja ocena za opazovano lastnost 49

51 Črešnjevec / Slovenska Bistrica, 2007 V zasebnem proizvodnem nasadu primerjamo italijanski sorti Torino-119 in Daria ter standard Istrska dolgoplodna leska. V nasadu, ki je obdelan po načelih integrirane pridelave z negovano ledino v medvrstnem prostoru in herbicidnim pasom v vrstah, želimo pridobiti podatke o pridelku dveh itajanskih sort, namenjenih za slaščičarsko industrijo. V sedmem letu po sajenju so grmi šibko rasli zaradi suše in dobre obloženosti s plodovi. Grmi obeh italijanskih sort so za dobro tretjino višji, a nekoliko ožji od standardne sorte (preglednica 41). Najbolj bujne rasti so grmi sorte Daria (3,1 m visoki in 2,6 m široki). Sorta Daria je bila po pridelku izenačena s standardom (2,2 kg/grm) in je za 13 % presegla sorto Torino-119. Spomladi in zgodaj poleti so zelo dobro obloženi grmi napovedovali še boljši pridelek, vendar je 29. julija ob sunkovitih udarih vetra vsaj tretjina plodov v šopih odpadla. Lešniki so dozoreli zelo pozno. Spravilo se je zavleklo do konca prve dekade oktobra in je bilo zaradi pogostega dežja in razmočenega terena zelo težavno. Ob visoki izhodiščni vlagi je bilo še posebej zahtevno sušenje. Lešniki obeh italijanskih sort so drobnejši od standarda in imajo kaliber 19,5 mm (Daria) oz. 20,1 mm (Torino-119) ter enako maso (2,1 g) v primerjavi z Istrsko dolgoplodno lesko s 25,9 mm kalibra ter maso 3,2 g. Standardna sorta ima tudi debelejšo luščino. Jedrca so bila v vseh primerih drobna in lahka, izplen jedrc ni bil še nikoliko tako nizek: 25 % pri Torino-119, 28 % pri standardni sorti ter 35 % pri sorti Daria. Izjemna vročina in suša, ki je kljub težkim tlom z visoko vodno kapaciteto prišla do izraza tudi v tem nasadu, je pri Istrski dolgoplodni leski povzročila 25 % zakrnelih in zgrbančenih jedrc. Sorta Daria je imela takih jedrc 10 %, jedrca sorte Torino-119 pa so se v celoti lepo napolnila. Preglednica 41: Preizkušanje leske v letu 2013, nasad Črešnjevec / Sl. Bistrica, sajeno 2007 Lastnost Grm Plod Daria Sorta Torino- 119 Istrska dolgoplodna leska (s) Višina (cm) Širina (cm) Pridelek (kg/grm) 2,18 1,73 2,23 Višina v luščini (mm) 17,2 19,6 25,8 Širina v luščini (mm) 19,3 19,0 21,7 Debelina v luščini (mm) 17,5 16,5 18,3 Faktor okroglosti 1,07 0,90 0,78 Maksimalni premer (kaliber) (mm) 19,5 20,1 25,9 Masa (g) 2,1 2,1 3,2 Masa jedrca (g) 0,7 0,5 0,9 Izplen jedrca (%) 35,1 25,2 28,2 Debelina luščine (mm) 0,9 0,9 1,2 Izenačenost oblike plodov (1-9) Izenačenost oblike jedrc (1-9) 6 6,5 7 Popolnoma zdravi plodovi (%) Zakrnela jedrca (%) Gladkost perisperma (1-9) 7,5 8 7,5 (s) standard 1 najnižja ocena za opazovano lastnost 9 najvišja ocena za opazovano lastnost 50

52 KOSTANJ Janče / Litija 2006 V zasebnem nasadu Janče nad Litijo preizkušamo sorto Marigoule, ki je v našem prostoru povsem nova in sorto Maraval, ki je že v sadnem izboru, pa jo želimo še dodatno spoznati, predvsem z vidika pridelka. Primerjamo ju s standardno sorto Marsol, ki se je v naših pridelovalnih razmerah uveljavila kot kakovostna sorta s srednjim, a stabilnim pridelkom ter največjo sposobnostjo preživetja v območjih s še prisotnim in agresivnim kostanjevim rakom. Po škodi, ki jo je povzročil zgodnji jesenski sneg v oktobru 2012, je lastnik saniral rane, požagal začesnjene veje in intenzivno skrbel za drevesa, da bi si čim hitreje opomogla. V osmem letu po sajenju so najvišje zrasla drevesa standardne sorte Marsol in z 8,3 m kar za 3 m prerasla drevesa sorte Maraval (preglednica 42). Drevesa sorte Marigoule so le nekoliko nižja od standarda, imajo pa večji obseg debel in gosteje razraščene krošnje. Sorta Marigoule je dala tudi največji pridelek: 7,2 kg/drevo v primerjavi s 3,2 kg/drevo pri standardni sorti in 2,0 kg/drevo pri sorti Maraval. Pri tem je potrebno upoštevati, da je bila sorta Maraval posajena eno leto kasneje kot Marsol in Marigoule in da so bile sadike zelo šibke. Pomološka analiza je pokazala, da je imela sorta Maraval največje in najtežje plodove, kar je najbolj razvidno iz podatka o številu plodov v 1 kg. Pri sorti Maraval jih je bilo 51,7, pri standardu 53,1 in pri sorti Marigoule 62,1. Sorte se razlikujejo tudi po obliki plodov. Marigoule ima transverzalno eliptično obliko (ocena 4), ki je tipična za marone, medtm ko so plodovi sort Marsol in Maraval nekoliko bolj ovalni (ocena 1). Z obliko so pogojene tudi dimenzije hiluma, ki je najdaljši in najširši pri sorti Marigoule. Barva lupine je pri sorti Maraval rjava s temnordečkastim prilivom, pri sorti Marigoule temno rjava in pri standardu svetlordečkasto rjava. Plodovi vseh sort imajo vzdolžne priže na lupini, ki jih naredijo bolj atraktivne in so ena od lastnosti maronov. V vseh primerih je bilo pod lupino eno samo jedro, kar opisujemo z monoembrionijo, episperm pa se je zelo malo ali skoraj nič zajedal v jedro. Preglednica 42: Preizkušanje kostanja v letu 2013, nasad Janče / Litija, sajeno 2006 Lastnost Drevo Plod Sorta Maraval Marigoule Marsol (s) Višina (m) 5,3 7,4 8,3 Obseg debla (cm) 31,0 64,2 59,7 Obraščenost (1-9) 6,0 7,6 4,7 Pridelek (kg/drevo) 2,0 7,2 3,2 Višina (mm) 35,6 29,3 37,0 Širina (mm) 39,3 36,4 36,7 Debelina (mm) 23,3 21,7 22,8 Dolžina hiluma (mm) 31,6 33,9 31,2 Širina hiluma (mm) 17,0 17,7 15,9 Masa (g) 19,4 16,1 18,9 Število plodov / 1 kg 51,7 62,1 53,1 Oblika (1-5) Barva lupine (1-5) Prižavost (1 ali 2) Embrionija (1 ali 2) Penetracija episperma v jedro (1-9) (s) standardna sorta 51

53 Smlednik, podlage V zasebnem nasadu, ki je posajen na terasah, sta zastopani sorti Marsol in Bouche de Betizac (Betizac), cepljeni na različne podlage. Preizkušamo vpliv sejancev evrojaponskih križancev Marsol, Betizac, Maraval in Precoce Migoule ter dveh sejancev evropskega kostanja, ki sta bila selekcionirana iz slovenskih avtohtonih populacij na Dolenjskem in Štajerskem in smo ju poimenovali Martin ter Kozjak. V nasadu je še vedno zelo agresiven kostanjev rak, zaradi katerega je v šestih letih propadlo 17 dreves od 37 posajenih (46 %). Izgubili smo kombinacije Betizac/Maraval in Betizac/Precoce Migoule ter Marsol/Betizac, Marsol/Precoce Migoule in Marsol/Martin. Izmed preostalih kombinacij najbolje raste sorta Marsol, cepljena na sejanec Marsola, kar je razvidno iz največjega obsega debla (44,2 cm) in najvišje ocene za bujnost rasti (7,8). Drevesa sorte Marsol, cepljena na sejanec Maravala so bistveno šibkejše rasti in imajo povprečni obseg debla 32,5 cm. Imajo pa gostejše krošnje (ocena za obraščenost 7,5 vs. 5,0) in tudi večji pridelek (79,5 ježic/drevo vs. 61,8 ježic/drevo) kot v kombinaciji Marsol/Marsol. Sejanec Kozjak je vplival na šibko rast sorte Marsol (obseg debel 25,8 cm). Ta drevesa so najredkeje obraščena in imajo trikrat manjši pridelek od prvih dveh kombinacij. Pri sorti Bouche de Betizac podlaga ne vpliva bistveno na bujnost dreves, ki so vsa šibkejša od sorte Marsol v vseh kombinacijah in imajo obseg debel od 31,5 cm (Betizac/Martin) do 35,5 cm (Betizac/Kozjak). Sejanec sorte Betizac je kot podlaga vplival na gostejše obraščanje istoimenske sorte (ocena 8), medtem ko so drevesa Betizac/Kozjak najredkeje obraščena (ocena 5). Drevesa sorte Betizac, cepljena na sejanec Martin so dala največj pridelek (74,5 ježic/drevo) v primerjavi s kombinacijo Betizac/Marsol, kjer smo prešteli 58 ježic/drevo. Razvoj plodov je bil zelo prizadet pri vseh kombinacijah, predvsem se je zaradi poletne suše razvilo manjše število normalno velikih plodov/ježico. Najpogosteje smo v ježici našli po en do dva normalno razvita kostanja, kombinacije Betizac/Marsol, Betizac/Martin in Marsol/Marsol pa so dale tudi nekaj ježic s po tremi normalno razvitimi kostanji v ježici. Janče-1, 2009, 2010 Zasebni nasad kostanja je posajen pod Jančami, na nadmorski višini 640 m v bližini bogatih naravnih rastišč pravega kostanja. Zavetno pobočje še dopušča mehanizirano obdelavo tal, ki vključuje vzdrževanje negovane ledine v medvrstnem prostoru in tretiranje drevesnih kolobarjev s herbicidom. V dveh vrstah so naključno razporejeni genotipi L-žaga, Avbar in Martin, ki so bili z metodo pozitivne množične selekcije odbrani iz lokalnih populacij domačega kostanja v Vipavski dolini in na širšem območju Mirne peči. Primerjamo jih s standardoma Marsol in Bouche de Betizac. Ob koncu četrte oz. pete rastne dobe so drevesa zrasla od 3,5 do 4,6 m v višino. Najnižji je genotip L-žaga, sledijo Avbar s 3,6 m ter Martin in prvi standard Bouche de Betizac s 3,8 m, najvišja drevesa pa ima drugi standard, sorta Marsol, pri kateri smo izmerili tudi največji obseg debel. Zgodaj poleti so vsa drevesa nastavila tako moška socvetja kot ženske cvetove. Zaradi suše so se ježice čez poletje slabo razvijale. Nekatere so odpadle še pred jesenjo ali pa so vse do pozne jeseni ostale majhne, kostanji v njih pa nerazviti in neuporabni. Jeseni 2013 smo nasad dopolnili z dvema sadikama genotipa Kozjak, ki je bil odbran na Štajerskem. 52

54 OLJKA Kolekcijski nasad Strunjan, V letih je bil v Strunjanu, v sodelovanju z zasebnikom, posajen oljčni nasad z različnimi sortami in tipi oljk, z namenom njihovega preskušanja in primerjave. V nasadu je bilo posajenih skupno 28 sort in tipov oljk in sicer: Frantoio, Nocelara del Belice, Grignan, Athena, Moraiolo, Cipressino, Arbequina, Štorta, Buga, Coratina, Santa Caterina, Črnica, Maurino, Picholine, Leccione, Itrana, Leccio del corno, Istrska belica, Ascolana tenera, Leccino in Pendolino. Poleg navedenih sort je bilo posajenih tudi 7 različnih tipov, ki so bili najdeni na različnih lokacijah po Slovenski Istri in so zanimivi za nadaljnjo proučitev (Oljka - bela, Belica Pucer, NN Zelvis, NN Rozi, NN Sada, NN Sanovada, NN Vrba). Po nekajletnih opazovanjih smo za nekatere neznane tipe ugotovili, da ustrezajo nekaterim že znanim sortam. Tako je bila NN Oljka - bela najverjetneje Leccino (v 2004 se je posušila), NN Rozi Ascolana tenera in NN Vrba Pendolino. Pri vseh je razdalja sajenja 5 m x 3 m, gojitvena oblika pa monokono. Večina sort je bila pri postavitvi zastopana s petimi drevesi. V letih po pozebi 1996 so bile dosajene sorte, ki so bile dosegljive. Do 10. junija je v letu 2013 padlo približno 600 mm padavin, kar je le nekoliko manj kot v celem letu 2012, zato smo imeli kljub običajnemu ukrepanju proti pavjemu očesu, precej težav s to boleznijo. Posledično so bili tudi pridelki zelo nizki. Dolgo poletno obdobje brez padavin (več kot dva meseca) je vplivalo na upočasnjeno dozorevanje in nizke dobiti olja. Najvišji pridelek je imela v letu 2013 sorta Leccino, za njo pa Pendolino. Nad 10 kg na drevo sta imeli še sorti Arbequine in Maurino. Prav tako kot leto prej je bila akcesija NN Sanovada skoraj brez pridelka, zelo malo pridelka pa sta imeli tudi sorti Itrana in St. Caterina. Pod 0,5 kg pridelka na drevo pa so imele sorte Štorta, Črnica, Belica Pucer in sorta Leccione. Najvišjo količino olja na drevo je imela tako kot pri pridelkih sorta Arbequina, nekoliko nižjo Leccino, Pendolino in Maurino. Nad 0,5 kg olja na drevo sta imeli še sorti Cipressino in Grignan. Pri nekaterih sortah zaradi premajhne količine pridelka nismo mogli določevati dobiti olja. V letu 2013 so zaradi pomanjkanje vode in izredno visokih temperatur v poletnem času procesi v rastlinah potekali drugače kot običajno. Procesa dozorevanje plodov in tvorba olja sta zaostajala. Plodovi so bili v povprečju v začetku obiranja bolj drobni kot običajno, kasneje pa so se zaradi obilice padavin samo napihnili z vodo. Iz podatkov lahko razberemo, da v vseh opazovanih letih dosegajo najvišjo dobit oljke sorte Istrska belica, včasih tudi sorta Frantoio in Coratina. Tako kot v letu 2012 je tudi v letu 2013 pomanjkanje padavin vplivalo na daljši poletni počitek, zato so bile tudi dobiti olja precej nižje kot v prejšnjih letih. Najvišjo dobit je dosegla sorta Istrska belica (13,7 %), najnižjo pa je tako kot v prejšnjih štirih letih opazovanja dosegla sorta Athena (6,5 %). Podatki meritev in preračuna dobiti olja so podani v preglednici 43. V introdukcijskem nasadu je potekalo spremljanje časa cvetenja po sistemu RESGEN (Project on conservation, characterisation, collection and utilisation of genetic resources in olive, International olive council) vsake tri dni od 25. maja do 15. junija. Pri vsakem drevesu posamezne sorte smo beležili naslednje faze: pojav prve vidnosti cvetnega venca (E), začetek cvetenja (F), polno cvetenje (F1) in odpadanje ali temnenje venčnih listov (G). Na podlagi tega smo za vsako sorto izračunali začetek cvetenja in polnega cvetenja, konec polnega cvetenja in cvetenja, povprečni datum polnega cvetenja, trajanje polnega cvetenja in cvetenja v celoti. V letu 2013 je cvetenje začelo podobno kot v letih 2004, 2005 in 2006, povprečen vrh cvetenja pa je bil 28. maja. Izjema je bilo leto 2007, ko je cvetelo približno tri tedne pred običajnim časom (vrh cvetenja 19. maj). Poleg tega smo (RESGEN metoda) ocenili intenzivnost cvetenja glede na % krošnje s cvetovi v 6 kategorij (1=0%, 2=1-20%, 3=21-40%, 4=41-60%, 5=61-80%, 6=81-100%). Intenzivnost cvetenja je bila tako kot v letu prej večinoma zelo slaba. Nekatere sorte so bile skoraj brez cvetov (Črnica, Itrana, Leccio del corno, NN Sanovada, Santa Caterina), medtem ko so nekatere dobro cvetele (Arbequina, Athena, Cipressino, Frantoio, Leccino, Grignan,...). 53

55 Na domačih in udomačenih sortah iz kolekcijskega nasada smo na desetih označenih vejicah spremljali oploditev. Prešteli smo število socvetij na vejici in število cvetov. Po 40 dneh smo ugotavljali, koliko plodičev je ostalo na posameznih socvetjih in vejicah. V literaturi zasledimo, da ja za dober pridelek dovolj od 1 do 5 % oploditev. V letu 2013 je bila samooploditev v nasadu v Strunjanu zelo nizka. Najboljši rezultati so bili pri sorti Istrska belica (0,56 %), medtem ko so imele ostale sorte pod 0,2 % oploditev, Štorta se ni oplodila. Preglednica 43: Število dreves po sorti, pridelek oljk in olja na drevo ter dobit olja v letu 2013 za sorte kolekcijskega nasada Strunjan, sajeno Sorta oz. tip 54 Število dreves Pridelek oljk na drevo (g) Pridelek olja na drevo (ml) Dobit olja (%) Arbequina ,7 Ascolana Tenera ,7 Athena ,0 Belica Pucer ,7 Buga ,0 Cipressino ,6 Coratina ,2 Črnica ,6 Frantoio ,4 Grignan ,2 Istrska Belica ,2 Itrana Leccino Leccio del Corno ,6 Leccione ,5 Maurino ,2 Moraiolo ,3 NN Rozi ,7 NN Sada ,0 NN Sanovada NN Vrba ,0 NN Zelvis ,5 Nocellara Del Belice ,4 Pendolino ,0 Picholine ,6 Santa Caterina ,0 Štorta ,8 - premalo oz. sploh nič pridelka za predelavo v olje

56 Kolekcijsko introdukcijski nasad Purissima, V letih 2004 do 2006 smo na Purissimi posadili kolekcijsko introdukcijski nasad. V nasad je bilo posajenih 42 vzorcev različnih sort in akcesij. Znane sorte so naslednje: Arbequina, Ascolana tenera, Athena, Buga, Cipressino, Coratina, Črnica, Drobnica (Lama), Grignan, Istrska belica, Itrana, Frantoio, Lastovka, Leccino, Leccione, Mata, Maurino, Nocellara del Belice, Oblica, Pendolino, Picholine, Santa Caterina in Štorta. Poleg tega so bile v nasad posajene tudi neznane sorte oziroma tipi (NN Aleks 13/1, NN Angelina, NN Belica Pucer, NN Bruno NV, NN Debeli rtič 13/20, NN Debeli rtič 14/24, NN Debeli rtič M, NN Debeli rtič 13/3, NN Mišnica Pištan, NN Mišnica Sv. Peter, NN Padna 1, NN Planjave, NN Puče 1, NN Sada, NN Sanovada, NN Sada 2 Pobegi, NN Zelena, NN Zelenjak viseča) in podlage za sorto Istrska belica (Črnica, sejanec Istrske belice). Razdalje sajenja so 6 x 6 m, predvidena gojitvena oblika pa je kotlasta. V letu 2012 so bile v okviru projekta opravljene tudi genetske analize vseh dreves v nasadu, tako smo lahko veliko nejasnosti v nasadu razčistili. Za drevesa, ki jih nismo mogli identificirati smo analize izvajali po drevesu (ne skupno po sorti), pri jasno definiranih sortah pa skupno. V letu 2013 smo stehtali pridelke po drevesih ter določili trdoto plodov, indeks zrelosti in dobit olja v oljarni. Najvišjo dobit olja v laboratorijski oljarni je imela akcesija sejanec sorte Istrska belica (17,7 %) pri indeksu obarvanja 2,11 in trdoti 149 g/mm 2, za njim pa sorta Istrska belica (17,5 %) pri indeksu obarvanja 1,01 in trdoti 200 g/mm 2. Za tema sta bila dva vzorca sorte Coratina (15,2 %, 15,0 %). Sorta Leccino je imela dobit 10,6 % pri indeksu obarvanja 3,75 in 10,1 % pri indeksu obarvanja 3,57. Najnižjo dobit je imela akcesija S 8/6 (3,4 %) pri indeksu 5,33, nizke dobiti so imele še akcesija Dc (4,4 %, indeks 2,15), akcesija Sn (8,2 %, indeks 3,11) in Buga (9,0 %, indeks 3,99, obiranje 4.11.). Pri prvem obiranju sorte Buga v oktobru (4.10.) je bila dobit višja (11,9 %) pri nižjem indeksu obarvanja (2,83). Rezultati so bili vezani na pomanjkanje vode v času pred prvim obiranjem in padavinah pred obiranjem v novembru. Ugotovili smo, da sorta Buga zelo hitro in izrazito reagira na nihanja v dostopnosti vode. Ob pomanjaknju vode se zelo hitro naguba, ob padavinah pa zelo hitro napije vode masa izrazito naraste. Rezultat je močno nihanje v dobiti ob padavinah oziroma pomanjkanju vode in prisotnosti vetrov. V letu 2013 smo ugotavljali povprečen pridelek na drevo po genetsko razčiščenih sortah in ugotovili, da so bili pridelki bistveno boljši kot v kolekciji v Strunjanu. Najvišji pridelek je bil pri sorti Picholine (24,3 kg), visok pa tudi pri sorti Leccio del corno (23,0 kg) in Coratini (20,7 kg). Dobre pridelke so dosegle tudi akcesija Ms 7/4, sorta Maurino, Leccino in Frantoio. Zelo nizke pridelke pa je imela sorta Buga in nekatere akcesije: Sn, Pl 3/10, Pl 5/10, Dc, S? 8/6... Zaradi visoke dobiti in dobre rodnosti je imela največ olja na drevo sorta Coratina (3,4 kg). Nad 2 kg olja pa so imele še sorte Picholine, Leccio del corno in Maurino ter akcesije Bs/s 11/7, La 24/1 in Ms 7/4. Zelo nizke pridelke olja na drevo so dosegle tiste sorte, ki so imele tudi nizke pridelke plodov (Buga, Sn, Dc, Pl 3/10, Pl 5/10, S? 8/6...). V 2013 smo nadaljevali tudi z opisovanjem v introdukciji po sistemu UPOV in RESGEN, da bomo lahko primerjali posamezne sorte z že opisanimi sortami v tujini (pristnost) in pa s sortami (znanimi in neznanimi) v Slovenski Istri. V nasadu Purissima smo nekatera opazovanja izvajali po sortah, druga pa po drevesih. 55

57 KAKI Sadjarski center Bilje, 2010 Spomladi 2010 smo v Sadjarskem centru Bilje v sklopu strokovne naloge posadili štiri sorte kakija za namen preizkušanja. Tako so bile v poskus vključene sorte Rojo Brillante, Kaki Tipo, Triumph in Hachiya. Sadike so sajene na razdalji 3,3 m v vrsti x 4,0 m med vrstami. Podlaga za vse sorte je Diospyros lotus dateljev kaki. Sorte pripadajo različnim pomološkim skupinam glede trpkosti plodov. Posajeni sta bili sorti Rojo Brillante in Triumph iz skupine PVA (Pollination Variant Astringent), sorta Kaki Tipo iz skupine PVNA (Pollination Variant Non Astringent) ter sorta Hachiya iz skupine PCA (Pollination Constant Astringent). Rojo Brillante je španska, za potrošnika zelo zanimiva sorta z odličnimi lastnostmi, predvsem v smuslu zunanjega izgleda plodu. Rojo Brillante je sicer ob obiranju (v tehnološki zrelosti) trpka sorta (PVA), pri kateri je možno uživanje trdih plodov s tehnologijo odstranjevanja trpkosti s CO 2. Sorta Kaki Tipo je najbolj razširjena pri nas, odlično uspeva tudi v Italiji kjer se širi. V poskusu je posajena kot standardna sorta. Sorta Triumph je vedno bolj popularna, najbolj pa je razširjena v Izraelu. Plodovi sorte Triumph se tržijo z blagovno znamko 'Sharon fruit'. V poljskem poskusu preizkušanja smo rodnost in pomološke lastnosti spremljali na 20 sadikah vsake sorte. Izračuni povprečnega števila plodov in pridelka se nanašajo na drevesa, ki so rodila, saj vsa drevesa v letu 2013 še niso zarodila (preglednica 44). Preglednica 44 : Pridelek izmerjen pri sortah kakija v letu 2013, SC Bilje, sajeno spomladi 2010 Sorta Pridelek drevesa Plod št. dreves s plodovi / št. opazovanih dreves povpr. št. plodov / rodno drevo povpr. pridelek / rodno drevo (kg) povpr. masa (g) skupna ocena degustacije in zunanjega izgleda Rojo Brillante 17/ ,4 268 prav dobra Kaki Tipo 19/ ,1 283 prav dobra Triumph 18/ ,8 179 dobra Hachiya 18/ ,6 256 dobra V četrtem letu po sajenju so vse preizkušane sorte kakija dobro zarodile, najbolj drevesa sorte Triumph. Sorta Kaki Tipo glede na št. plodov sicer ni dosegla najbolj rodnega Triumpha, vendar je bil pridelek (kg / drevo) zaradi največje poprečne debeline plodov, skoraj izenačen s Triumphom. Ocene zunanjega izgleda plodu gredo vsekakor najbolj v prid sorti Rojo Brillante. Lepi na izgled sta bili tudi sorti Hachiya in Triumph, najslabšega videza pa so bili plodovi sorte Kaki Tipo (nekoliko izsušeni, nagubani plodovi, veliko črnih površinskih črt). Glede okusnosti izstopa sorta najslabšega izgleda, t.j. Kaki Tipo, sledita mu sorti Rojo Brillante ter Triumph (nekoliko manj sladka od Kaki Tipa, sočna). Za odtenek slabši okusa od Rojo Birillanta in Triupmpha pa smo ocenili sorto Hachiya. 56

58 JAGODA Brdo pri Lukovici, sajeno 2010 in 2011 V avgustu leta 2010 smo posadili enkrat rodne italijanske sorte Argentera, Joly, Nora in Tecla ter standardno sorto Clery. Sadike so bile zamrznjene. V letu 2011 smo spremljali prvi pridelek. V letu 2012 smo spremljali drugi pridelek rastlin, sajenih v letu 2010 in prvi pridelek rastlin, sajenih v letu 2011, ki so bile vzgojene iz živic. V letu 2011 smo sorto Joly nadomestili s sorto Dely, standardno sorto Clery pa s standardno sorto Elsanta. V letu 2013 smo spremljali drugi pridelek rastlin, razmnoženih iz živic v letu Pri navedenih sortah smo dvakrat spremljali pridelek enoletnih rastlin in dvakrat pridelek dvoletnih rastlin. Jagode smo gojili po standardni tehnologiji na črni foliji v tunelih. Ob triletnem spremljanju faz rasti posameznih sort smo ugotovili, da so bile, glede na začetek cvetenja, v primerjavi s sorto Clery, sorte Dely, Nora in Tecla srednje pozne, Argentera pa pozna. Glede na začetek zorenja je bila sorta Dely približno enako zgodnja kot sorta Clery, Nora in Tecla srednje pozni ter Argentera pozna sorta. Termini začetkov posameznih faz so med leti zaradi različnih vremenskih razmer, ki so pogojevale posamezne faze, izredno nihali. Povprečni pridelek posameznih sort je bil nizek. Razlog nizkih povprečnih pridelkov lahko iščemo v slabi kakovosti sadilnega materiala, močni spomladanski pozebi v letu 2012, v genskem potencialu posamezne sorte ali v tehnoloških posebnostih posamezne sorte, ki bi jih morali raziskati (termin sajenja, kakovost sadilnega materiala, varstvo rastlin, gnojenje). Najvišji povprečni pridelek je dosegla standardna sorta Clery (347 g/rastlino). Sledila ji je sorta Tecla (327 g/rastlino). Najmanj je bila rodna sorta Argentera (187 g/rastlino). Glej preglednico 45. Kakovost plodov je bila, ne glede na količino pridelka, primerljiva s predhodnimi leti. Najboljši okus (5) je imela sorta Dely, sledila ji je standardna sorta Clery (4,2) ter sorti Tecla in Argentera z dobrim okusom (3,6 oz. 3,5). Sorta Nora je dosegla povprečen okus (2,9). Najvišjo stopnjo sladkorjev je dosegla sorta Tecla, sledili sta ji Dely in Clery, ter Nora in Argentera (preglednica 45). Preglednica 45: Fenološka opazovanja jagod in povprečni rezultati meritev rasti in pridelka v letih od 2011 do 2013, Brdo pri Lukovici, sajeno 2010 in 2011 Sorta Začetek cvetenja (datum) Fenofaze Začetek zorenja (datum) Masa na grm (g) Masa na ha* (t) Pridelek Okus (1-5) Suha snov ( Brix) Argentera ,4 3,5 8,6 Clery (s) ,4 4,2 10,1 Dely ,3 5,0 10,2 Nora ,6 2,9 9,8 Tecla ,4 3,6 12,0 (s) - standardna sorta * - računano pri gostoti sadik/ha 1 - najnižja ocena za preučevano lastnost 5 - najvišja ocena za preučevano lastnost 57

59 Brdo pri Lukovici, sajeno 2012 V avgustu leta 2012 smo posadili enkrat rodne francoske (Planasa) sorte Daisy, Daroyal, Darselect, Deluxe, Diana in Donna v primerjavi s standardno sorto italijanskega izvora Clery. Sadike so bile zamrznjene. V letu 2013 je bil začetek cvetenja standardne sorte clery približno enak kot v drugih poskusih v letu 2012 in nekoliko bolj pozen kot v predhodnih letih. Pomlad je bila nadpovprečno deževna in slabo osončena, zato je bilo cvetenje zelo dolgo. Začetek zorenja je bil bolj pozen kot v predhodnih letih. V primerjavi s standardno sorto Clery, je bil začetek cvetenja sorte Daroyal zgoden, začetek cvetenja sort Darselect, Diana in Donna srednje pozen ter sort Daisy in Deluxe pozen. Glede na začetek zorenja so bile sorte Daroyal, Diana in Donna zgodnje, sorti Darselect in Deluxe srednje pozni ter Daisy pozna. Količine pridelka na grm so bile majhne. Kot najbolj rodna se je izkazala sorta Daroyal (preglednica 46). Po pridelku sta ji sledili Diana in Donna. Pri ostalih sortah, vključno s standardno sorto Clery, je bil pridelek majhen. Tudi število plodov je bilo izredno majhno in je le pri sortah Diana in Donna dosegalo polovico povprečnega optimalnega števila plodov na rastlino. Povprečna masa plodov je bila zelo velika. Nihala je od 14,3 g/plod pri sorti Daisy do 21,5 g/plod pri sorti Darselect. Tudi povprečna masa plodov v tretjem obiranju je bila izredno visoka in je pri sorti Darselect dosegla celo 42,5 g/plod. Pridelki na hektar so bili zadovoljivi le pri sortah Daroyal in Diana. Razlog za majhne pridelke lahko iščemo v majhnem številu plodov na rastlino, kar je lahko posledica prepoznega sajenja, kratke jeseni, okužbe cvetov s sivo plesnijo ali drugih razlogov. Kakovost plodov je bila zelo izenačena. Od standardne sorte Clery (3,6) je bistveno odstopala le najbolj rodna sorta Daroyal (2,8). Ocene okusa vseh ostalih sort so bile povprečne, od 3,3 do 3,6. Vrh zorenja so skoraj vse sorte dosegle sočasno s sorto Clery, kar je bilo nedvomno povezano s prvim vročinskim valom, ki je Slovenijo zajel v sredini junija. Manjši zamik vrha zorenja smo zaznali pri sorti Darselect, izraziti zamik (en teden) pa pri sorti Daisy, ki se je izmed vseh sort izkazala kot najbolj pozna. Občutljivost posameznih sort na pepelasto plesen se je najbolj izrazila v jesenskem času. Najbolj so bile občutljive sorte Diana (1), Donna (1,5) in Daroyal (2), srednje občutljive pa vse ostale sorte, vključno s standardno sorto Clery. V oklepaju so podane ocene občutljivosti na pepelasto plesen. Nobena izmed sort v preizkušanju ni bila odporna ali tolerantna na pepelasto plesen. Lestvica glede občutljivosti sort na pepelasto plesen je naslednja: 1 = zelo občutljiva, 2 = občutljiva, 3 = delno občutljiva, 4 = delno odporna, 5 = odporna oz. tolerantna. 58

60 Preglednica 46: Fenološka opazovanja jagod in rezultati meritev rasti in pridelka v letu 2013, Brdo pri Lukovici, sajeno 2012 Sorta Začetek cvetenja (datum) Fenofaze Začetek zorenja (datum) Masa na grm (g) Število plodov na grm Povp. masa plodu (g) Pridelek Masa plodu 3. obir. (g) Masa na ha* (t) Okus (1-5) Clery (s) ,5 18,6 25,3 13,5 3,6 Daisy ,2 14,3 25,3 10,8 3,2 Daroyal ,2 15,0 26,4 18,9 2,8 Darselect ,3 21,5 42,5 12,2 3,4 Deluxe ,8 16,2 29,3 11,2 3,5 Diana ,9 17,1 34,7 17,0 3,3 Donna ,0 15,7 33,4 15,7 3,6 (s) - standardna sorta * - računano pri gostoti sadik/ha 1 - najnižja ocena za proučevano lastnost 5 - najvišja ocena za proučevano lastnost MALINA Brdo pri Lukovici, 2009 Meseca maja leta 2009 smo posadili dvakrat rodne maline sort Himbo top in Polka v primerjavi s standardno sorto Autumn bliss. Posadili smo tkivno vzgojene sadike, uvožene iz Švice. Nasad je bil posajen na folijo in pokrit s tunelom. Maline smo gojili po tehnologiji enkratnega obiranja dvakrat rodnih sort (poletno jesenski pridelek). Poganjki dvakrat rodnih malin so bili zaradi tehnologije izkoriščanja poletno jesenskega pridelka, do tal porezani v fazi mirovanja. Novi poganjki so iz tal začeli izraščati v sredini marca. Gostota poganjkov je bila pri vseh sortah približno enaka, saj smo poganjke ustrezno redčili. Intenzivnost rasti je bila pri sortah različna. Višina poganjkov je bila najnižja pri standardni sorti Autumn bliss, sledili sta Himbo top in Polka. Sorte so se med seboj razlikovale tudi v posameznih fenofazah. Glede na začetek cvetenja je bila v obdobju od 2010 do 2013 najbolj zgodnja sorta Autumn bliss, sledili pa sta sorti Himbo top in Polka (preglednica 47). Med tema dvema sortama je bila razlika v tem, da je začetek cvetenja skoraj sovpadal, vendar je bilo trajanje cvetenja sorte Himbo top daljše. V začetku zorenja so bile sorte izenačene, kar je sovpadalo z začetkom toplih obdobij,ko so bile rastline prisiljene k hitrejšemu dozorevanju. Med Polko in Himbo topom je bila razlika v tem, da je bil kljub sočasnemu zorenju višek obiranja sorte Polka bolj zgodaj kot višek obiranja sorte Himbo top. Z obiranjem smo pri vseh treh sortah začeli v začetku julija in zaključili konec oktobra ali v začetku novembra. Višek zorenja sorte Autumn bliss je bil običajno v zadnji tretjini julija in začetku avgusta, sorte Polka v začetku avgusta in sorte Himbo top konec julija in v začetku oktobra. Ta sorta je imela dva izrazita vrhunca obiranja. 59

61 Največji pridelek smo v vseh treh letih dosegali pri standardni sorti Autumn bliss, pri kateri je bil povprečni triletni pridelek 10,3 t na ha. Pri sorti Polka je bil pridelek 8,6 t/ha in pri sorti Himbo top 8,4 t/ha. Povprečna masa plodu je bila najnižja pri sorti Autumn bliss (2,6 g/plod), pri Polki in Himbo topu pa enaka (2,8 g/plod). V začetnih obiranjih so bili plodovi vseh sort večji in kakovostnejši. Okus vseh treh sort je bil zelo dober. Po okusu je sorta Polka presegala standardno sorto Autumn bliss in sorto Himbo top. Posebno veliki so bili plodovi v prvih treh obiranjih. V letu 2013 pridelka nismo vrednotili. V začetku zorenja, v mesecu juliju so se namreč temperature zraka močno zvišale, kar je vplivalo na nadaljnjo tvorbo cvetov (devernalizacijo) in s tem na pridelek. V začetku avgusta je Slovenijo zajel vročinski val s temperaturami okrog 40 C in visoko koncentracijo ozona, kar je nedvomno negativno vplivalo na rast in pridelek. Ko so se vremenske razmere v mesecu septembru normalizirale, se je pri vseh sortah nadaljevala normalna zasnova cvetov in normalno obiranje. V malinah so v letošnjem letu izjemno gospodarsko škodo povzročile tudi ose, ki so uničevale pridelek. V vseh treh letih je kljub zaščiti rastlin s fungicidi, veliko škodo povzročala malinova sušica, ki pri dvakrat rodnih malinah povzroča odpadanje starejših listov na spodnjih delih poganjkov. Bolezen ni povzročila propada rastlin, ampak je zaradi manjše listne površine posredno vplivala na manjši pridelek. Na sušico je sorta Polka bolj odporna od standardne sorte Autumn bliss ter od sorte Himbo top. Preglednica 47: Fenološka opazovanja malin in ocena pridelka v letih od 2010 do 2013, sajeno 2009 Sorta Fenofaze razvoja Pridelek Začetek cvetenja (datum) Začetek zorenja (datum) Konec zorenja (datum) Masa* (t/ha) Povprečna masa plodu (g) Okus ocena (1-5) Autumn bliss (s) ,3 2,6 4,7 Himbo top ,4 2,8 4,0 Polka ,6 2,8 5,0 * - preračunani pridelek na hektar ob medvrstni razdalji 3,0 m (s) standardna sorta 1 najnižja ocena za proučevano lastnost 5 najvišja ocena za proučevano lastnost AMERIšKA BOROVNICA Drenov grič, 2005 Leta 2005 smo v poskusno kolekcijski nasad Kmetijskega inštituta Slovenije na Drenovem griču (Ljubljansko barje), posadili sorte ameriških borovnic Bluechip, Bluerich, Hardyblue in Lateblue, v primerjavi s standardno sorto Bluecrop. Po 5 letih rasti in začetni rodnosti smo ugotovili, da so vse štiri sorte v preizkušanju slabo perspektivne. Presadili smo jih v nov kolekcijski nasad. Po presajanju smo pridelek ponovno merili v letu Na podlagi spremljanja fenofaz v obdobjih od leta 2008 do 2013 smo ugotovili, da se sorte po začetku brstenja in cvetenja med seboj zelo malo razlikujejo, z izjemo sorte Lateblue, ki začne cveteti izrazito pozno, v sredini maja (preglednica 48). Glede na začetek zorenja je najbolj zgodnja sorta Bluechip. Začetek zorenja sorte Hardyblue sovpada z začetkom zorenja standardne sorte Bluecrop, zato je srednje pozna. Bluerich je srednje pozna do pozna sorta in Lateblue zelo pozna sorta. Pridelek vseh sort v preizkušanju je bil majhen. 60

62 Povprečna masa plodu je bila pri sortah Hardyblue in Lateblue majhna, pri ostalih sortah pa srednje velika do velika, enaka kot pri standardni sorti Bluecrop. Okus vseh sort v preizkušanju je bil neizrazit in neskladen. V povprečju so vse sorte dosegle manj točk kot standardna sorta Bluecrop. Rast grmov je bila srednje bujna, razen pri sorti Lateblue, ki je dosegala tako bujnost kot standardna sorta Bluecrop. Rast sorte Lateblue je izredno široka in razprta, skoraj plezajoča. V letu 2008 so bile sorte zelo prizadete zaradi monilije (Monilinia vaccinii-corymbosi). Kot zelo občutljiva na monilijo se je pokazala sorta Bluerich, ki je bila bolj občutljiva od standardne sorte Bluecrop. Vse druge sorte (Bluechip, Lateblue in Hardyblue) so se izkazale kot manj občutljive na monilijo. Preglednica 48: Fenološka opazovanja ameriških borovnic in lastnosti plodov v letih 2008 do 2013, sajeno 2005, presajeno 2010 Sorta Začetek brstenja (datum) Fenofaze Začetek cvetenja (datum) Začetek zorenja (datum) Lastnosti plodov Masa plodu (g) Okus (1-5) Bluechip ,9 2,5 Bluecrop (s) ,9 4,0 Bluerich ,9 3,0 Hardyblue ,2 2,7 Lateblue ,4 3,0 1 najnižja ocena za proučevano lastnost 5 najvišja ocena za proučevano lastnost (s) standardna sorta Drenov grič, 2008 in 2010 V letu 2008 smo v poskusno kolekcijski nasad na Drenovem griču posadili nove sorte ameriških borovnic Chandler, Draper, Liberty in Ozarkblue, v primerjavi s standardno sorto Bluecrop. V jeseni 2010 smo v preizkušanje vključili še sorto Aurora. Sadilni material smo uvozili iz Nemčije. V letu 2012 je na novih sortah zimska pozeba povzročila veliko škode na enoletnih poganjkih in rodnih brstih. Posebno so bile prizadete sorte Draper, Liberty in Ozarkblue. Po poškodbi so se rastline obrasle in v letu 2013 imele velik rodni potencial. Zorenje posameznih sort je bilo podobno kot v predhodnih letih. Sorti Chandler in Draper sta v letu 2013 začeli zoreti 1. in 3. julija, enako kot standardna sorta Bluecrop. Pozni sorti Liberty in Ozarkblue sta začeli zoreti 18. julija in zelo pozna sorta Aurora šele 3. avgusta. Zaradi izrazito vročega poletja s številnimi dnevi, v katerih je temperatura zraka presegala 35 C, se je proces dozorevanja poznih in zelo pozne sorte ustavil. Plodovi so ostali majhni in nerazviti. Posamezni plodovi so prisilno dozoreli. Po normalizaciji vremenskih razmer so plodovi pozne sorte Aurora dozoreli, vendar niso dosegli povprečne mase iz prejšnjih let. Zaradi vremenskih razmer meritev plodov in lastnosti rasti grmov nismo opravili. Zdravstveno stanje vseh rastlin v opazovanju je bilo kljub neugodnim rastnim pogojem dobro. Z meritvami pridelka bomo nadaljevali v prihodnjem letu. 61

63 VZGOJA NOVIH SORT SADNIH RASTLIN V preglednici 49 so predstavljene lokacije s številom proučevanih sort in rastlin ter izvajalec del v okviru vzgoje novih sort oz. tipov pri posameznih sadnih vrstah v letu Delo na področju vzgoje novih sort sadnih rastlin je v letu 2013 potekalo pri sadnih vrstah orehu, kostanju in oljki. Preglednica 49 : Delo v okviru vzgoje novih sort / tipov sadnih rastlin v letu 2013 Sadna vrsta Oreh Lokacija Število proučevanih genotipov Izvajalec Maribor 38 BF Počehova / Maribor 275 BF, Frelih-Hlade Kostanj Bela Krajina 42 BF Oljka OREH Slovenska Istra, Vipavska dolina, Goriška Brda Kolekcijski nasad Maribor - VIII, Poskusni center za oljkarstvo Koper 38 genotipov iz kolekcijskega nasada Maribor primerjali s štirimi standardi (Franquette, G- 139, Elit in Parisienne). 32 genotipov smo po triletnih in situ opazovanjih v različnih slovenskih lokalnih populacijah domačega oreha vegetativno razmnožili in s po dvema sadikama/genotip posadili na lokacijo v Mariboru. Trije so načrtni križanci med sortama Elit x Petovio ter po en sejanec sort Petovio, G-120 in G-139. V letu 2013 so drevesa proučevanih genotipov odgnala zelo skoncentrirano, v desetdnevnem intervalu, od 21. aprila do 1. maja, istočasno kot nekatere že preizkušene srednje do pozno odganjajoče sorte. Prva sta bila NH 9/10 in TE 6/18, zadnji pa najpoznejši standard, sorta Parisienne (preglednica 50). V primerjavi z letom 2012 je fenofaza brstenje zaradi dolgotrajne zime in hladnega začetka pomladi nastopila tri do 16 dni pozneje, pri standardnih sortah Elit in Franquette pa istočasno. Tudi fenofaza konec rastne dobe, ki je opredeljena z datumom, ko z dreves odpade dve tretjini listja, se je zgodila v nekaj dneh, in sicer med (T 15/1 in T 15/12) in (TE 7/6). Vsa drevesa, razen G so razvila moška socvetja, najbolj obilno prašenje, z oceno 8 smo zabeležili pri genotipih NH 2/9, NH 5/3, Č 5/3 in NH 13/8. Tudi prisotnost ženskih cvetov smo opazili pri vseh genotipih. Količina cvetov je bila dobra, kar kažejo ocene od 4 do 7, le mlada drevesa standardne sorte Elit so bila glede na velikost drevesa slabše obložena z ženskimi cvetovi (ocena 2). Zlasti zanimiva so bila drevesa genotipov G in G , ki sta kot spontana sejanca sort G-120 in G-139 cvetela bistveno bolj obilno kot ostali genotipi iste starostne skupine. Cvetenje je v vseh primerih nastopilo razmeroma pozno, pri zgodnejših genotipih šele v začetku zadnje dekade aprila. Potem so se tako moška socvetja kot ženski cvetovi zaradi nadpovprečnih otoplitev v prvi dekadi maja razvili hitro in zaključili s cvetenjem do sredine maja, ko je ponovno prišlo do vdora mrzlega zraka. Ker se je pri večini genotipov cvetenje že zaključilo, je bil nadaljnji razvoj dokaj normalen in je bilo vsaj pri nekaterih sortah trebljenje plodičev kljub obilnemu dežju in nizkim temperaturam (- 2,4 o C pod dolgoletnim povprečjem) manj izrazito kot pri mlajših drevesih standardov Franquette, Parisienne in Elit, kjer so ženski cvetovi odcveteli šele 22. oz. 28. maja. Po pridelku je posebej odstopal genotip NH 5/8 z 8,7 kg orehov/drevo, kar je 2,4 krat več kot enako stara drevesa standardne sorte Franquette. Med genotipi, ki so bili posajeni leta 2004, je TE 7/6 za 2,5 krat presegel enako stara drevesa standarda Franquette, genotip T 7/6 iz leta 2005 pa je imel štirikrat oz. sedemkrat večji pridelek od standardnih sort Elit oz. Parisienne. 62

64 Rast in razvoj v pozni pomladi in poletju sta bila zelo prizadeta zaradi izjemne suše in vročinskih udarov, ki so se začeli sredi junija in so trajali do avgusta. Mladike so samo pri genotipih EP-13 in G presegle 70 cm (ocena za prirast mladik 8), pri osmih genotipih so bile daljše od 50 cm, sicer pa so bile mladike v povprečju dolge okrog 30 cm (ocene 4-6). Najbujnejšo rast doslej so pokazala drevesa genotipa NH 5/8, ki po obsegu debla,merjenem 30 cm nad koreninskim vratom, presega oba standarda in vse druge genotipe iz iste starostne skupine. Bujne rasti so tudi NH 9/10, TE 6/18, T 7/6 in standardna sorta Parisienne. Kot najšibkejši se kažejo naslednji genotipi: NH 2/9, Č 2/1, T 4/7, T 15/1, TE 8/15, TE 10/16 in G Po habitusu nekoliko izstopajo drevesa genotipov G , G T 15/12, PH 26/6 in standardnih sort Parisienne ter Elit, ki imajo nekoliko redkejše in bolj pokončne krošnje. Zaradi suše v letu 2013 pogoji za razvoj bakterijske in glivične pegavosti orehov niso bili ugodni in je bilo drevje zdravo, pa tudi plodovi so kazali boljše zdravstveno stanje kot nekaj preteklih let. Orehova rjava pegavost (Gnomonia leptostyla) je samo pri genotipu NH 5/3 nekoliko bolj napadla liste (ocena 6), pri genotipu NH 5/8 pa plodove (ocena 5). Orehova črna pegavost v nobenem primeru ni povzročila gospodarske škodo niti na plodovih niti na poganjkih. Tudi orehova muha je povzročila bistveno manj škode kot v preteklih nekaj letih, domnevno zaradi velike in dolgotrajne zimske in spomladanske namočenosti tal ter zaradi izsušenosti in visokih temperatur poleti. Pogosti pa so bili sončni ožigi na zelenih lupinah, zaradi katerih se je lupina na izpostavljenem delu začne pregrevati in se počasi prilepi na olesenelo luščino. Na teh mestih je luščina slabše olesenela in tudi jedrca spodaj se niso normalno razvijala in so ostala zakrnela ali deformirana. Občutljivosti posameznih genotipov za sončni ožig nismo posebej ocenjevali, saj je bila za pojav odločilna lega in izpostavljenost plodov v krošnji. Pri orehih tridesetih preselekcioniranih genotipov in vseh štirih standardnih sortah smo opravili pomološko analizo plodov. Preglednica 51 kaže, da so bili orehi v luščini težki od 8,0 g (NH12/6) do 18,8 g (T 15/12). Zaradi suše v juniju in juliju so ostali bolj drobni kot običajno. V primerjavi z letom 2012 so bili v večini primerov tudi lažji, in sicer za 0,5 do 2,2 g. Tudi notranji razvoj plodov je bil močno prizadet zaradi suše in vročine, in to predvsem v avgustu, ko običajno poteka najbolj intenziven razvoj jedrc. Le-ta so imela razmeroma nizek izplen (razmerje med maso jedrca in maso v luščini): od 25,5 % (T 15/12) do 51,4 % (EP-13). Kar 21 od trideset genotipov in tudi standardna sorta Franquette iz leta 2004 je imelo izplen jedrc pod 40 %. Idealno maso plodov, ki znaša nad 11 g ter hkrati dober izplen jedrc, ki presega 45 %, je imel samo genotip EP-8 (križanec med sortama Elit in Petovio). Idealu so se približali še genotipa Pukšič (10,6 g in 45,3 %) in TE 7/6 (11,6 g in 43,1 %) ter standardni sorti Parisienne (11,2 g in 41 %) ter Elit (10,9 g in 42,2 %). Najbolj gladko luščino, ki je pomembna lastnost namiznih sort oreha, ima standardna sorta G-139. Z isto oceno (8,0) smo površino luščine ocenili samo še pri genotipu EP-13. Pri drugih je bila luščina dokaj gladka in le genotip T 15/12 je imel izrazito grbinasto in razbrazdano luščino, ki je bila tudi slabo spojena na šivu (ocena 5,5). S svojimi velikimi plodovi, majhnim izplenom jedrca in razbrazdano ter slabo spojeno luščino je T 15/12 podoben t.i. laškim orehom, ki so impozantni na pogled in imajo lahko določeno okrasno vrednost, medtem ko njihova notranja kakovost ni vredna posebnega zanimanja. Polovički, ki tvorita luščino, sta nekoliko slabše spojeni na šivu tudi pri genotipih TE 7/6, EP-8 in T 17/20, najbolj čvrsto spojeno luščino pa so imeli plodovi genotipa TE 6/18 (ocena 8,5). Zaradi majhnega izplena so se jedrca pri večini proučevanih genotipov lepo izluščila, tako kot pri vseh standardnih sortah. Le v primeru NH 2/9 in NH 5/8 smo jedrca malo težje ločili od jedrnih pregrad in luščin, pri čemer smo dobili tudi nekaj zlomljenih jedrc. Ta so bila najpogosteje svetle barve: najsvetlejša z oceno 8 smo izluščili prstandardnih sortah Franquette iz leta 2004 ter Elit. Med proučevanimi genotipi so jima bili najbolj podobni TE 7/6, T 4/7, T 7/6 in EP-8. Posebna zanimivost so jedrca genotipa G , ki so privlačne rubinaste barve in imajo veliko dekorativno vrednost v slaščičarstvu. Domnevamo tudi, da rdeča kožica jedrc vsebuje tudi antociane, ki spadajo med cenjene antioksidante. 63

65 Preglednica 50: Preizkušanje orehov, preselekcioniranih iz avtohtonih populacij, leto 2013, kolekcijski nasad MB-VIII, sajeno Sorta oz. tip Rastna doba (datum) Vrh cvetenja Rodnost ocena (1-9) Pridelek (g/drevo) Prirast ocena (1-9) Obseg debla (cm) Habitus ocena (1-9) Zdravstveno stanje (1-9) moški cvet ženski cvet Gnomonia Xanthomonas leptostyla ar.pv.juglandis začetek konec datum ocena datum ocena list plod plod poganjek Franquette(s) ** , , ,5 98,8 8,0 7,5 7,0 7,5 8,0 G-139 (s) ** , , ,5 105,5 8,0 6,5 7,5 7,5 8,0 Č 2/6 *** , , ,5 78,3 8,0 7,0 7,5 8,0 8,0 Č 6/7 *** , , ,0 83,0 8,0 7,0 8,0 8,0 8,0 NH 2/9 *** , , ,5 69,8 7,5 6,5 7,5 7,5 8,0 NH 5/3 *** , , ,0 74,0 8,0 6,0 7,0 8,0 8,0 NH 12/6 *** , , ,0 79,3 8,0 6,5 7,0 7,5 8,0 NH 2/1 *** , , ,0 85,8 7,5 7,5 7,5 7,5 7,5 Č 5/3 *** , , ,0 74,0 8,0 6,0 7,0 8,0 8,0 NH 5/8 *** , , ,0 108,5 8,0 8,0 5,0 7,0 8,0 NH 9/ , ,5 1 / 5,5 89,3 7,5 7,0 7,5 7,0 8,0 Č 6/ , , ,5 64,0 7,0 7,0 7,5 7,5 8,0 Osrečje , , ,0 62,8 7,0 7,0 / / 7,5 Č 2/ , , ,0 58,6 8,0 7,0 8,0 8,0 8,0 NH 13/ , , ,0 82,0 7,5 7,0 7,0 8,0 8,0 MA 2/ , ,0 1 / 7,0 72,0 8,0 7,0 7,0 8,0 8,0 PH 24/ , ,3 1 / 7,0 58,0 8,0 7,7 / / 7,7 PH 26/ , , ,7 50,0 6,7 6,7 / / 7,3 PH 31/ , , ,3 50,7 8,0 7,3 7,7 7,7 8,0 TE 7/ , , ,3 45,9 7,8 7,0 7,3 7,3 7,5 64

66 TE 10/ , , ,0 43,0 8,0 8,0 7,0 7,0 7,0 TE 6/ , , ,0 59,0 8,0 8,0 8,0 7,0 8,0 TE 8/ , , ,0 42,0 8,0 7,0 7,5 7,5 8,0 TE 9/ , , ,0 51,0 8,0 8,0 7,0 7,0 8,0 Franquette (s) , , ,0 50,3 7,5 7,5 7,5 7,0 7,5 T 15/ , ,0 1-5,0 40,0 8,0 7,0 7,5 7,5 8,0 T 15/ , , ,5 39,0 6,5 7,5 7,5 7,0 7,5 T17/ , , ,5 35,8 7,5 7,0 7,5 7,5 7,5 T17/ , , ,0 41,7 7,0 7,7 / / 8,0 T 4/ , , ,5 38,0 7,5 7,0 7,5 7,0 8,0 T 8/ , , ,0 50,0 8,0 7,5 7,0 7,0 7,5 T 16/ , , ,5 47,5 8,0 7,5 8,0 8,0 8,0 T 7/ , , ,0 53,0 8,0 8,0 7,5 7,5 8,0 Parisienne (s) , , ,0 38,5 6,0 7,0 8,0 7,0 8,0 Elit (s) , , ,0 25,5 5,0 7,8 8,0 7,0 7,0 EP-8 (APO 8) , , ,5 26,5 7,0 7,5 7,0 8,0 8,0 EP , , ,5 30,0 6,5 8,0 7,0 7,5 8,0 G / 1, ,0 1 / 5,0 22,5 4,0 7,0 8,0 7,0 8,0 G , ,0 1 / 8,0 27,0 6,0 7,5 8,0 8,0 8,0 Elit (s) , , ,0 27,5 6,0 7,0 7,0 7,0 8,0 Ps-3 (APO 3) / 1, ,0 1 / 7,0 21,0 6,0 7, ,0 Legenda: (s) - standard, ** - sajeno 1995, *** - sajeno 1997, - sajeno 1998, - sajeno 1999, - sajeno 2001, - sajeno 2004; - sajeno 2005; - sajeno 2008, - sajeno najnižja ocena za opazovano lastnost 9 najvišja ocena za opazovano lastnost / - ni podatka 65

67 Preglednica 51: Pomološke lastnosti v nasadu preselekcioniranih genotipov oreha, MB/VIII, v letu 2013 Sorta oz. tip Višina (mm) Širina (mm) Debelina (mm) Masa (g) Masa jedrca (g) Izplen jedrca (%) Površina luščine (1-9) Debelina luščine (mm) Spojenost luščine na šivu (1-9) Ločljivost jedrca (1-9) Barva kože jedrca (1-9) Franquette(s) ** 38,0 31, ,2 4,5 40,18 7 1, ,5 G-139 (s) ** 38,0 33,4 33,6 13,6 5,1 37,50 8 1,5 7,5 8 7,5 Č 2/6 *** 32,2 29,0 31,7 9,6 3,8 39,6 7,5 1,5 8 7,5 6,5 Č 6/7 *** 32,9 28,1 30,3 9,5 4,5 47,4 7,5 1, NH 2/9 *** 32,2 24,7 26,8 8,2 3,1 37,8 7 1,6 8 6,5 6,5 NH 5/3 *** 32,4 25,1 27,5 8,8 3,5 39,8 7 1, NH 12/6 *** 32,2 27,8 27,2 8,0 3,7 46,3 7 1,4 8 7,5 7,5 NH 2/1 *** 32,3 26,8 28,2 9,5 3,5 36,8 7,5 1,9 8 7,5 6,5 Č 5/3 *** 32,4 25,1 27,5 8,8 3,5 39,8 7 1, NH 5/8 *** 31,7 25,1 28,2 8,9 3,3 37,1 6,5 1,7 8 6,5 6,5 Č 6/4 33,4 28,3 29,2 9,7 4,2 43,3 7 1,8 8 7,5 7 Osrečje 33,1 28,9 29,6 9,7 3,5 36,1 7,5 1,4 8 7,5 7 Č 2/1 30,6 27,5 30,4 8,9 3,3 37,1 7,5 1, ,5 NH 13/8 45,9 32,0 36,7 17,9 5,3 29,6 6,5 1,9 8 7,5 7,5 Pukšič 34,7 32,7 32,7 10,6 4,8 45,3 7,5 1, PH 26/6 32,0 29,4 32,8 10 3,9 39,0 7,5 1,3 7 7,5 7,5 PH 31/3 34,6 31,3 32,7 11,1 4,6 41,4 7 1,7 7 7,5 7,5 TE 7/6 40,2 31,1 34,3 11,6 5,0 43,1 7,5 1,3 6 8,5 8 66

68 TE 6/18 40,5 28,4 29,4 12,7 4, ,2 8,5 7 6,5 TE 8/15 38,7 29, ,2 4,3 32,6 7 2,1 8 7,5 7,5 TE 9/13 35,7 28,2 30,3 9,5 3,4 35,8 7,5 1,8 8 7,5 7 Franquette (s) 40,5 32,3 32,4 12,2 4,5 36,9 7 1,3 7 7,5 8 T 15/12 49,7 36,8 40,8 18,8 4,8 25,5 6 1,6 5,5 8 7,5 T 17/20 41,3 32,3 37,4 12,8 4,2 32,8 6,5 1,5 6,5 8 7 T 4/7 40,3 32,3 35,9 12,6 4,5 35,7 7 1, T 16/7 47,0 34,9 35,7 14,4 5,1 35,4 7 1, ,5 T17/13 47,0 32,6 34,5 13,4 4,6 34,3 7 1, ,5 T 8/7 45,7 34,4 35,2 14,4 5,0 34,7 6,5 1, ,5 T 7/6 40,2 31,1 34,3 11,6 5,0 43,1 7,5 1,3 6 8,5 8 Elit 33,0 29,0 33,2 10,9 4,6 42,20 7,5 1, Parisienne (s) 34,9 31,5 33,2 11,2 4,7 41,96 7,5 1, ,5 EP-8 (APO 8) 33,8 30,2 33,5 11,1 5,0 45 7,5 2, ,5 EP-13 (APO 13) 33,8 30,6 33,4 10,9 5,6 51,4 8 1, Legenda: (s) - standard, ** - sajeno 1995, *** - sajeno 1997, - sajeno 1998, - sajeno 1999, - sajeno 2001, - sajeno 2004; - sajeno 2005; - sajeno najnižja ocena za opazovano lastnost 9 najvišja ocena za opazovano lastnost 67

69 Počehova / Maribor V zasebnem nasadu smo v letu 2013 opazovali 275 dreves, za katera lahko rečemo, da vsako predstavlja svojstven genotip, saj gre za sejance neznanega in nekontroliranega izvora. Za sejance oreha je znano, da največkrat odženejo zelo zgodaj, redkeje pa pozno ali skoraj izjemoma zelo pozno. Zato nas najbolj zanima njihov čas brstenja. 16. maja, ko so v kolekcijskem nasadu oreha Maribor vzbrstele že vse proučevane sorte, je bilo v nasadu Počehova še sedem dreves (BF 35, 36, 19, 104, 492, 289 in 311) z zaprtimi brsti, kar pomeni izjemno kasnost. 47 dreves je bilo v fenofazi Df-Df2 in so imeli rdečkaste, komaj opazne prve prave liste. Štejemo jih lahko med pozne genotipe. Skupaj s prvo skupino so najbolj zanimivi za nas, saj je v Sloveniji pozno brstenje najpomembnejša lastnost dobre sorte oreha. 35 jih je imelo že popolnoma razvite in velike zelene liste (fenofaza Gf), zaradi česar jih uvrščamo med zelo zgodnje in za neposredno širjenje pri nas nezanimive. Preostalih 186 dreves (67,6 %) je vzbrstelo srednje zgodaj oz. srednje pozno in bi bilo primerni za vinogradniške ali nasploh toplejše lege in območja. Plodove smo nabrali pri 121-ih drevesih in opravili pomološko analizo. 40 genotipov je imelo več kot 10 g težke orehe v luščini (preglednica 52). Samo v treh primerih (BF 500, 324 in 37) so bili celi orehi težji od 10 g in so imeli hkrati večji izplen od 45 %, kar je eden od pomembnih kakovostnih kriterijev. Maksimalni izplen jedrc je imel genotip BF 489, in sicer 50,53 %, kar pri masi celega oreha 9,7 g pomeni lep pridelek jedrc. 24 genotipov je imelo plodove z zelo gladko luščino (ocena 8), pri desetih pa je površina luščine odstopala v drugo smer in je bila precej razbrazdana (ocena 6,5). Samo v enem primeru (BF 19) je bila luščina papirnato tanka in je merila manj kot 1 mm, medtem ko je imelo kar 61 vzorcev luščino debelo 1,8 mm in več, kar je pri žlahtnih sortah oreha zelo redka in nezaželena lastnost. Najdebelejšo luščino (2,3 mm) smo izmerili pri plodovih genotipov BF 71 in 319. Trije genotipi (BF 25, 20, 320) so imeli izredno čvrsto spojeni obe polovički luščine, v primerjavi s štirimi drugimi (BF 139, 49, 34 in 319), pri katerih je bila luščina slabo spojena. Jedrca so se v večini primerov lepo izluščila in smo dobili večino celih polovičk. Izjema so bili orehi genotipov BF 320, 15, 66 in 319, ki so bili podobni t.i. koščakom. Pri njih smo jedrca zelo težko izluščili in je bilo po luščenju le malo jedrnih polovičk celih. Sedem genotipov je imelo plodove z zelo svetlimi jedrci (ocena 8), pri osemnajstih pa so bila jedrca nekoliko temnejša in rumenkasta, kar je manj zaželena lastnost. 68

70 Preglednica 52: Pomološke lastnosti 41 genotipov oreha v nasadu Počehova/Maribor v letu 2013 Sadilno mesto Masa (g) Masa jedrca (g) Izplen jedrca (%) Površina luščine (1/9) Debelina luščine (mm) Spojenost luščine na šivu (1/9) Ločljivost jedrca (1/9) Barva kože jedrca (1/9) 489 9,5 4,8 50,53 7,0 1,3 6,0 8,0 8,0 500 * 10,7 5,3 49,53 7,5 1,6 7,0 8,0 7,5 324 * 11,2 5,2 46,43 7,0 1,2 6,5 8,0 7,0 37 * 11,6 5,3 45,69 7,5 2,1 8,0 8,0 7,5 50 ** 10,3 4,6 44,66 8,0 1,8 7,0 8,0 6,5 84 ** 10,1 4,5 44,55 7,5 1,5 7,0 8,0 7,0 376 ** 12,8 5,7 44,53 6,5 1,5 7,0 8,0 6,0 325 ** 11,1 4,9 44,14 7,0 1,3 6,0 7,5 6,5 25 ** 10,1 4,3 42,57 7,5 1,8 8,5 8,0 7,0 27 ** 10,3 4,3 41,75 8,0 1,7 7,0 8,0 8,0 41 ** 10,3 4,3 41,75 7,0 1,6 6,5 8,0 7,5 75 ** 10,3 4,3 41,75 7,0 1,7 7,0 8,0 7,0 86 ** 15,5 6,3 40,65 7,0 1,9 7,0 8,0 7,0 96 ** 11,1 4,5 40,54 7,0 1,9 7,5 7,5 6,5 55 ** 12,7 5,1 40,16 7,0 1,3 6,5 8,0 6, ,2 4,0 39,22 7,5 1,9 6,5 8,0 7, ,2 4,0 39,22 7,0 2,0 7,0 8,0 7, ,1 4,3 38,74 7,0 1,9 7,0 8,0 6, ,1 3,9 38,61 8,0 1,7 7,0 8,0 7, ,2 4,0 39,22 7,5 1,9 6,5 8,0 7, ,2 4,0 39,22 7,0 2,0 7,0 8,0 7, ,5 4,1 39,05 7,5 1,8 5,5 8,0 7, ,1 4,3 38,74 7,0 1,9 7,0 8,0 6, ,1 3,9 38,61 8,0 1,7 7,0 8,0 7, ,3 4,7 38,21 7,0 1,9 8,0 7,0 7, ,0 4,2 38,18 7,0 1,9 7,0 7,0 7, ,1 5,0 38,17 7,0 2,2 8,0 6,5 6, ,2 4,6 37,70 8,0 2,2 8,5 7,0 7, ,6 4,2 36,21 7,0 2,3 8,0 6,0 7, ,9 3,9 35,78 7,0 1,9 7,0 7,0 6, ,5 3,7 35,24 7,0 1,5 8,0 6,5 7, ,0 3,5 35,00 7,0 2,1 8,0 6,0 6, ,1 3,5 34,65 7,0 1,9 8,5 4,0 7, ,1 4,4 33,59 6,5 2,1 7,5 8,0 6, ,9 4,3 33,33 6,5 1,8 6,0 8,0 7, ,5 3,5 33,33 7,0 2,1 8,0 6,0 6, ,8 3,5 32,41 7,0 2,2 8,0 6,5 6, ,4 3,6 31,58 6,0 2,1 8,0 6,0 6, ,1 3,5 31,53 7,5 2,2 8,0 7,0 7, ,4 5,3 24,77 5,5 2,2 7,5 8,0 7, ,4 3,7 17,29 7,0 1,7 7,0 7,0 6,0 - izplen jedrca 50 % * - masa 10 g, izplen jedrca 45 % ** - masa 10 g, izplen jedrca 40 % Brez simbola - masa 10 g, ne glede na izplen jedrca 69

71 KOSTANJ Različne lokacije po Sloveniji Pozitivno množično selekcijo smo izvajali v Beli Krajini, na lokacijah Suhor in Hrast. Opazovali smo 42 rodnih dreves domačega kostanja. Gre za naravne sejance, katerih poreklo je neznano. Zanje je značilna velika fenotipska variabilnost in predstavljajo dober material za odbiro. Na osnovi dosedanjih analiz smo spomladi 2013 narezali cepiče šestih perspektivnih genotipov (S-10, S-11, S-16, 493, A-79 in B-78) in jih okulirali na sejance domačega kostanja. Dveletne sadike bomo jeseni 2014 posadili na Poskusno polje BF za lupinarje v Mariboru, za potrebe nadaljnjega preizkušanja v istih okoljskih pogojh in v končni fazi za priznavanje ene ali več novih sort. Kostanjeva drevesa so v letu 2013 normalno ozelenela, cvetela približno en teden pozneje kot običajno, v poletnih mesecih že od cvetenja dalje trpela sušo in izjemno vročino, slabše rasla spomladi in nekoliko bolje v fazi pozne poletne rasti, čemur so botrovale obilne septemberske padavine. Ekstremne vremenske razmere so močno vplivale na razvoj plodov. V ježicah je bilo manj normalno razvitih kostanjev kot v normalno namočenih in zmerno toplih letih. Teža plodov je varirala med 6,9 g (SS-23) in 11,7 g (A-79), kar pomeni od 154,2 do 85,4 plodove/kg. V preglednici 53 navajamo podatke za 11 genotipov, ki so imeli minimalno 9,5 g težke plodove. Med analiziranimi plodovi prevladuje rdečerjava barva lupine (ocena 4). Izjema so genotipi S 192, S-10, BK-1, Sa-2, A-79 in S-park, ki imajo svetlo rjavo lupino (ocena 1), genotip S-11 s temno rjavimi plodovi (ocena 3) in S-15, ki ima izrazito temne, skoraj črne plodove (ocena 5). Vzdolžne priže, ki so običajno temnejše barve kot osnovna barva perikarpa, imajo dekorativni pomen in so lastnost kostanjev tipa maron, so prisotne pri tretjini proučevanih genotipov. Po obliki so najpogosteje široko ovalni ali transverzalno eliptični, z izjemo genotipov S-201, S-A1 in SS-23, ki imajo okroglaste plodove. Pri približno četrtini analiziranih vzorcev se semenski ovoj ali perisperm sploh ne zajeda v jedro oz. embrio (ocena 1), kar je zelo zaželena lastnost kostanja. Taki so genotipi S-191, S-11 in S-15. Pri ostalih je stopnja penetracije slaba do močna (ocene 2-4). V večini primerov je znotraj lupine eno samo jedro in samo 8 % analiziranih genotipov je imelo poliembrionalne plodove. Preglednica 53: Pomološke lastnosti 11 kostanjev iz populacij v Beli Krajini, leto 2013 Selek. številka Dimenzije (mm) višina širina debelina Masa (g) Število plodov v 1 kg Barva (1-5) Prižavost perikarpa (1 / 2) Oblika (1-5) Penetracija episperma (1-9) Embrionija (1 / 2) S ,0 31,4 17,9 9,8 102, S ,4 33,1 18,4 10,5 95, S-20 26,2 32,6 17,3 9,9 101, S-10 28,7 32,6 19,2 11,2 89, S-15 28,1 32,3 19,1 10,4 95, BK-1 31,1 32,5 17,6 11,1 90, S ,2 32,0 17,7 9,8 101, S-77 26,7 31,8 17,9 9,7 103, S ,2 32,5 19,1 11,3 88, A-79 30,0 33,8 18,1 11,7 85, B-78 27,0 31,3 19,0 10,3 96,

72 OLJKA Slovenska Istra, Vipavska dolina, Goriška Brda Na celotnem območju Slovenske Istre smo jeseni 1998 začeli z odbiranjem sort in tipov oljk. Kasneje smo v opazovanja vključili tudi sorte in tipe oljk v Vipavski dolini in Goriških Brdih. V letih, ki so sledila, smo odbrali in opisali več različnih sort in tipov oljk, označili kraj posameznega drevesa in fotografirali drevo ter plodove na drevesu. Prav tako smo fotografirali tudi plodove, liste in socvetja. V letu 2013 smo izmerili socvetja, prešteli število cvetov v socvetju in opisali socvetja (35) ter izvedli meritve listov (20) plodov in koščic (72). Stehtali smo posamezne plodove in koščice ter izračunali razmerje med obema. Rastline, liste, plodove in koščice smo opisali po sistemu UPOV in RESGEN. V opazovanja je tako vključenih skupno več kot 130 rastlin (od 1998 dalje, brez kolekcije Purissima). Posamezne rastline smo ločili v tri različne skupine: sorte, ki smo jih uspeli določiti (vsaka sorta je zastopana z eno rastlino), rastline iste sorte na različnih lokacijah, ki smo jih uspeli določiti, rastline, ki jih nismo uspeli določiti kot sorto oziroma kot njen tip. Izvajanja vseh potrebnih meritev in opisovanj bomo za vsako sorto oziroma tip delali vsaj 3 leta, saj zunanje razmere v veliki meri vplivajo na posamezne lastnosti. Od leta 2000 dalje smo dali večji poudarek sorti Istrska belica, zato smo v opazovanja vključili še dodatnih 33 dreves te sorte na različnih lokacijah. Med pridelovalci se namreč velikokrat omenjajo razlike znotraj te sorte, zato smo želeli ugotoviti ali res obstajajo razlike med različnimi tipi sorte Istrska belica. V 2001 smo ugotovili, da so razlike med opazovanimi belicami minimalne. Ravno zaradi majhnih razlik tako znotraj sorte Istrska belica in znotraj nekaterih drugih sort bi bilo nujno potrebno razjasniti tako genetske razlike kot tudi razlike med oljem med posameznimi tipi, v kolikor razlike so. Tako kot v prejšnjem letu smo tudi v letu 2013 opravili nekatera opazovanja tudi v nasadu. Tako kot pri kolekcijskih nasadih smo tudi pri nekaterih drugih sortah določali težo in trdoto plodov, indeks zrelosti ter dobit olja v oljarni. V preglednici 54 so podani rezultati meritev za leto 2013 za posamezne sorte in tipe na različnih lokacijah. Med opazovanimi vzorci so velike razlike v debelini. Štirje okcesije so imeli plodove težje od 4 g (NN BIL-1, Da 1/6, NN Črnica Emiran, NN Korona Milok), po drugi strani pa je bilo v opazovanju kar nekaj vzorcev oljk, ki si imeli plodove lažje od 2 g (18 od 45). Za večino sort je za doseganje primerne oljevitosti in kakovosti priporočljivo obiranje pri indeksu obarvanosti 3,5, vendar je bilo že v številnih študijah ugotovljeno, da to ne velja za vse sorte. Iz preglednice 6 je razvidno, da je oljevitost vezana predvsem na sorto, kajti med opazovanimi vzorci imamo nekatere z visokim indeksom zrelosti in nizko dobitjo (NN Vrt 2/1: 4,8 7,5 %), druge pa z nizkim indeksom zrelosti in visoko dobitjo (NN Da m1/14: 1,1 16,7 %). Najvišjo dobit je imel vzorec NN Da m1/14, najnižjo pa vzorec NN BIL - 1 (3,8 %). 71

73 Preglednica 54: Datum obiranja in predelave, trdota in masa plodov, indeks obarvanja ter dobit olja v laboratorijski oljarni za sorte oz. tipe oljk iz različnih lokacij v Slovenski Istri, Vipavski dolini in Goriških Brdih v letu 2013 Sorta / Tip Lokacija Datum Trdota (g/mm 2 ) obiranje predelava Masa (g) Indeks obarvanja (0 7) Dobit olja (%) Drobnica Lama ,60 1,20 12,42 Itrana Ronk ,83 0,80 7,19 Komuna Krog - Milok ,66 1,98 15,64 Komuna Seča - Glavina ,87 2,39 13,31 Mišnica Sv.Peter - Milok ,78 2,72 16,30 NN BAR-1 Brda ,98 1,78 8,15 NN BIL-1 Brda ,84 2,26 3,84 NN CEG-1 Brda ,94 3,67 5,82 NN Črnica Dolfo Brda ,65 2,57 7,32 NN Črnica Eliz spod Brda ,54 3,14 7,49 NN Črnica Eliz zgor Brda ,73 1,16 8,98 NN Črnica Emiran Brda ,50 2,51 5,66 NN Črnica Zdravko Brda ,70 1,84 5,99 NN Da 1/12 Strunjan ,74 1,83 15,74 NN Da 1/14 Strunjan ,70 2,42 15,56 NN Da 1/16 Strunjan ,95 2,47 12,99 NN Da 1/18 Strunjan ,48 2,45 13,73 NN Da 1/8 Strunjan ,33 1,84 14,82 NN Da 2/42 Strunjan ,90 2,90 13,18 NN Da m1/10 Strunjan ,07 2,42 9,70 NN Da m1/12 Strunjan ,13 1,97 8,42 NN Da m1/14 Strunjan ,20 1,13 16,65 NN Da m1/16 Strunjan ,40 1,31 8,97 NN Da m1/20 Strunjan ,94 2,68 14,46 NN Da m1/22 Strunjan ,66 1,86 14,27 NN Da m3/18 Strunjan ,45 3,64 15,92 NN Da m3/20 Strunjan ,80 2,16 10,43 72

74 Preglednica 54 (nadaljevanje): Datum obiranja in predelave, trdota in masa plodov, indeks obarvanja ter dobit olja v laboratorijski oljarni za sorte oz. tipe oljk iz različnih lokacij v Slovenski Istri, Vipavski dolini in Goriških Brdih v letu 2013 Sorta / Tip Lokacija Datum Trdota (g/mm 2 ) obiranje predelava Masa (g) Indeks obarvanja (0 7) Dobit olja (%) NN Da m3/22 Strunjan ,49 1,57 8,97 NN Da m3/24 Strunjan ,55 2,50 13,18 NN Drobnica Zdravko Brda ,75 1,13 7,82 NN GCE-2 Brda ,04 3,52 6,54 NN HRU-1 Brda ,68 3,38 8,82 NN Korona-Milok Sv.Peter ,12 3,18 11,48 NN POD-1 Brda ,95 2,74 9,70 NN PRE-1 Brda ,88 1,02 12,08 NN ŠMA-1 Brda ,82 3,32 7,99 NN Toroš-M majhna Brda ,65 1,00 8,24 NN Toroš-V velika Brda ,78 0,99 10,15 NN VAR-1 Brda ,77 2,68 7,32 NN VAR-2 Brda ,49 1,42 11,90 NN VKO-2 Brda ,70 3,77 8,78 NN Vrt 2/1 Vrtine - Legovič ,94 4,78 7,50 NN Vrt 2/2-6, olivastra seganese Vrtine - Legovič ,21 3,40 14,46 NN Zvonko Brda ,34 1,95 8,05 Zmartel Sv.Peter - Milok ,45 1,57 9,82 MI (maturity index) = indeks zrelosti (stopnja zrelosti povprečnega vzorca 100 plodov): 0 - zelena povrhnjica, 1 - rumeno-zelena povrhnjica, 2 - manj kot polovica povrhnjice obarvana, 3 - več kot polovica povrhnjice obarvana, 4 - cela povrhnjica obarvana, 5 - povrhnjica obarvana, meso obarvano do polovice, 6 - povrhnjica obarvana, meso več kot polovica, 7 - meso obarvano do koščice. 73

75 OPISI SORT ZAKLJUČENEGA PREIZKUŠANJA V nadaljevanju sledijo opisi sort sadnih rastlin za katere se je preizkušanje v letu 2013 zaključilo. Breskev (začetek preizkušanja 2006, zaključek 2013) Rich May* Sorta Rich May je rumenomesnata breskev, ki v naših klimatskih razmerah cveti od do , odvisno od leta. Vzgojil jo je g. Zaiger (Kalifornija, ZDA). Rodnost je slaba (1,1 13,6 t/ha). Plod je simetričen, okrogel, z rahlo vbočenim vrhom in povprečno maso 115 g. Plod je % prekrit s temno rdečo krovno barvo. Meso je rumeno oranžno, rahlo rdeče obarvano pod kožico in ob koščici ter srednje v mesu, kislo sladko, sočno, aromatično in okusno. Plodovi so bili ocenjeni kot prav dobri. Zori od 1. do 23. junija. Je kostenica. Zaradi slabega pridelka je ne priporočamo za nadaljnje širjenje. Zainoar* Rubirich Rumenomesnata sorta breskve Zainoar je na trgu veliko bolj poznana pod imenom Rubirich. V naših klimatskih razmerah cveti od do , odvisno od leta. Vzgojil jo je g. Zaiger (Kalifornija, ZDA). Rodnost je slaba (3,8 13,8 t/ha). Plod je simetričen in okrogel, s povprečno maso 129 g. Plod je % prekrit s temno rdečo krovno barvo, ki je enakomerno in prižasto porazdeljena. Meso je rumeno, srednje rdeče obarvano pod kožico in v mesu, ob koščici pa ni obarvano. Meso je čvrsto, topno, sladko kislo, sočno, zelo aromatično in zelo okusno. Plodovi so bili ocenjeni kot prav dobri. Zori od 27. junija do 14. julija. Je polcepka. Zaradi slabega pridelka je ne priporočamo za nadaljnje širjenje. Red Moon* Sorta Red Moon je rumenomesnata breskev. V naših klimatskih razmerah cveti od do , odvisno od leta. Rodnost je dobra (7,6 24,2 t/ha). Plod je okrogel in rahlo simetričen, z močno vbočenim vrhom in površinskim šivom, s povprečno maso 156 g. Plod je % prekrit s temno rdečo krovno barvo, ki je pikasto in prižasto porazdeljena. Meso je oranžno rumeno, brez rdeče obarvanosti pod kožico in v mesu, ob koščici pa je malo obarvano. Meso je čvrsto, topno, kislo sladko, sočno, zelo aromatično in zelo okusno. Plodovi so bili ocenjeni kot odlični. Zori od 17. julija do 9. avgusta. Je polcepka. Zaradi slabših pomoloških lastnosti ter nekoliko manjšega pridelka v primerjavi s sorto Redhaven, s katero dokaj sočasno zorita, je ne priporočamo za nadaljnje širjenje. Zainory Kaweah Sorta Zainory je rumenomesnata breskev, ki v naših klimatskih razmerah cveti v povprečju od do , odvisno od leta. Vzgojil jo je g. Zaiger (Kalifornija, ZDA). Na trgu se je uveljavila njena blagovna znamka oz. tržno ime Kaweah. Rodnost sorte je slaba (4,8 16,8 t/ha). Plod je okrogel in rahlo simetričen, z rahlo vbočenim vrhom in površinskim šivom, s povprečno maso 142 g. Plod je % prekrit s temno rdečo krovno barvo, ki je enakomerno, pikasto in prižasto porazdeljena. Meso je rumeno, brez rdeče obarvanosti pod kožico in v mesu, ob koščici pa je srednje obarvano. Meso je čvrsto, topno, sočno, kislo, zelo aromatično in zelo okusno. Plodovi so bili ocenjeni kot odlični. Zori od 19. avgusta do 5. septembra. Je cepka. Zaradi slabega pridelka je ne priporočamo za nadaljnje širjenje. 74

76 Crizia* Sorta Crizia je belomesnata breskev, ki je nastala s križanjem sort Belfiore x Lisbeth. Je italijanska sorta, ki jo je vzgojil dr. Liverani na inštitutu CRPV. V naših klimatskih razmerah cveti od do , odvisno od leta. Rodnost je dobra (7,7 18,3 t/ha). Plod je okrogel in rahlo simetričen, z rahlo vbočenim vrhom in srednje globokim šivom, s povprečno maso 126 g. Plod je % prekrit s temno rdečo krovno barvo, ki je enakomerno in prižasto porazdeljena. Meso je belo, z malo rdeče obarvanosti pod kožico in v mesu, ob koščici pa je brez obarvanosti. Meso je čvrsto, topno, kislo, sočno, aromatično in okusno. Plodovi so bili ocenjeni kot prav dobri. Zori od 27. junija do 20. julija (20 dni pred sorto Redhaven). Je kostenica. Zaradi slabših pomoloških lastnostih in manjšega pridelka je ne priporočamo za nadaljnje širjenje. Nektarina (začetek preizkušanja 2006, zaključek 2013) Laura Italijanska sorta Laura je rumenomesnata nektarina, ki je nastala kot prosta oprašitev sorte Larry. V naših klimatskih razmerah cveti v povprečju od do , odvisno od leta. Rodnost je odlična (13,0 31,3 t/ha). Plod je rahlo simetričen, z rahlo vbočenim vrhom in s površinskim šivom, s povprečno maso 122 g. Plod je % prekrit s temno rdečo krovno barvo, ki je enakomerno in prižasto porazdeljena. Meso je rumeno, z malo rdeče obarvanosti v mesu, pod kožico in ob koščici pa je brez obarvanosti. Meso je čvrsto, topno, kislo, sočno, aromatično in okusno. Plodovi so bili ocenjeni kot prav dobri. Zori od 27. junija do 12. julija (20 dni pred sorto Redhaven). Je kostenica. Zaradi dobri pomoloških lastnostih in odličnega pridelka jo priporočamo za nadaljnje širjenje. Guerriera Rumenomesnata sorta Guerriera je nektarina neznanega izvora. V naših klimatskih razmerah cveti od do , odvisno od leta. Rodnost je dobra (5,0 26,2 t/ha). Plod je podolgovat in rahlo simetričen, z rahlo izbočenim vrhom in s srednje globokim šivom, s povprečno maso 152 g. Plod je % prekrit s temno rdečo krovno barvo, ki je enakomerno in prižasto porazdeljena. Meso je oranžno, z malo rdeče obarvanosti v mesu, pod kožico in ob koščici. Meso je čvrsto, topno, sladko kislo, sočno, zelo aromatično in zelo okusno. Plodovi so bili ocenjeni kot odlični. Zori od 15. julija do 29. julija. Je polcepka. Zaradi odličnih pomoloških lastnostih in dobrega pridelka jo priporočamo za nadaljnje širjenje. Amiga* Sorta Amiga je rumenomesnata nektarina, ki jo je vzgojil g. Minguzzi (Italija) s prosto oprašitvijo sorte Venus. V naših klimatskih razmerah cveti od do , odvisno od leta. Rodnost je dobra (6,7 24,0 t/ha). Plod je okroglast in rahlo simetričen, z rahlo vbočenim vrhom in srednje globokim šivom, s povprečno maso 152 g. Plod je % prekrit s temno rdečo krovno barvo, ki je enakomerno in pikasto porazdeljena. Meso je svetlo rumeno, brez rdeče obarvanosti pod kožico, v mesu in ob koščici. Meso je čvrsto, topno, sladko kislo, sočno, aromatično in okusno. Plodovi so bili ocenjeni kot prav dobri. Zori od 17. julija do 1. avgusta. Je polcepka. Zaradi dobrih pomoloških lastnostih in dobrega pridelka jo priporočamo za nadaljnje širjenje. Maria Lucia Belomesnata nektarina Maria Lucia je italijanskega porekla. Vzgojena je bila s križanjem sort (Maria Aurelia x California) x Snoow Queen. V naših klimatskih razmerah cveti od do Rodnost je dobra (6,3 18,2 t/ha). Plod je rahlo simetričen, z rahlo izbočenim vrhom 75

77 in srednje globokim šivom, s povprečno maso 116 g. Plod je % prekrit s temno rdečo krovno barvo, ki je pikasto in prižasto porazdeljena. Meso je belo, z malo rdeče obarvanosti v mesu, pod kožico in ob koščici pa je brez obarvanosti. Meso je čvrsto, topno, sladko kislo, sočno, aromatično in okusno. Plodovi so bili ocenjeni kot prav dobri do odlični. Zori od 27. junija do 8. julija (19 dni pred sorto Redhaven). Je kostenica. Zaradi dobrih pomoloških lastnostih in dobrega pridelka jo priporočamo za nadaljnje širjenje. Silver Giant Sorta Silver Giant je belomesnata nektarina, ki jo je v Italiji vzgojil g. Ossani s križanjem sort Caldesi 2000 x Spring Red. V naših klimatskih razmerah cveti od do , odvisno od leta. Rodnost je slaba (1,5 18,8 t/ha). Plod je podolgovat in rahlo asimetričen, z rahlo vbočenim vrhom in površinskim šivom, s povprečno maso 165 g. Plod je % prekrit s temno rdečo krovno barvo, ki je enakomerno in prižasto porazdeljena. Meso je belo, z malo rdeče obarvanosti pod kožico, v mesu in ob koščici. Meso je čvrsto, topno, sladko kislo, sočno, zelo aromatično in zelo okusno. Plodovi so bili ocenjeni kot odlični. Zori od 10. do 30. avgust. Zaradi dobrega pridelka in odličnih pomoloških lastnostih jo priporočamo za nadaljnje širjenje. Jagoda (začetek preizkušanja 2010, zaključek 2013) Argentera Sorta Argentera je enkrat rodna sorta italijanskega porekla (CRA sez. di Forli, 2008). Rast je bujna in pokončna. Zori zelo pozno. Pridelek je bil v naših rastnih razmerah majhen do velik, odvisno od vremenskih razmer. Plod je pravilno oblikovan, srednje velik do velik, svetleč, oranžno rdeče barve, z globoko vdrtimi semeni. Okus je dober. Trdnost plodov je velika. Zaradi grobe rasti je sorta dokaj tolerantna na bolezni. Sorta Argentera je za naše rastne razmere primerna zaradi časa dozorevanja in manj zaradi kakovosti plodov in pridelka. Nora Sorta Nora je enkrat rodna italijanska sorta (CRA sez. di Forli, 2008). Rast je srednje bujna in delno pokončna. V naših rastnih razmerah je srednje pozna. Pridelek je majhen do srednji. Plod je izdolženo stožčast, pravilno oblikovan, svetleč, rdeče obarvan. Velikost plodov se proti koncu obiranja manjša. Okus je srednje dober. Meso je trdno. Sorte Nora zaradi majhnega pridelka ne priporočamo za intenzivno, ampak le za manj intenzivno pridelovanje. Dely* Sorta Dely je enkrat rodna italijanska sorta (Salvi Vivai, 2009). Rast je srednje bujna, izredno visoka in pokončna. Pridelek je srednje velik. Zori zelo zgodaj, sočasno s standardno sorto clery. Plodovi so veliki, izenačeni, pravilno srčasto stožčasti, svetleče rdeči, trdni in aromatični. Okus je zelo dober, sladek in skladen. Sorta Dely je zaradi izjemne kakovosti zelo primerna za sajenje v intenzivne nasade, vendar le ob dejstvu, da so pridelovalci seznanjeni s pogostimi nizkimi pridelki. Tecla* Sorta Tecla je enkrat rodna italijanska sorta (CRA sez. di Forli, 2008). Rast je srednje bujna do bujna in pokončna. V naših rastnih razmerah je srednje pozna do pozna. Povprečni pridelek je srednje velik, enak standardni sorti Clery. Plod je pravilno oblikovan, stožčast, svetleče rdeče barve, kislo sladkega okusa. Primerna je za gojenje na nerazkuženih tleh in za ekološko pridelavo. Na močno rodnih tleh je občutljiva na pepelasto plesen in bakteriozo oglata črna listna pegavost. Sorta je primerna za pridelavo v intenzivnih nasadih. 76

78 Malina (začetek preizkušanja 2009, zaključek 2013) Polka* Sorta Polka je dvakrat rodna sorta poljskega porekla. Je križanec selekcije naključnih križancev s sorto Autumn bliss. Vzgojena je bila leta Je srednje bujna. Poganjki so pokončno rastoči, tako da ne potrebujejo opore. Glavna prednost te sorte je zgodnje jesensko oz. poletno zorenje in dobra kakovost plodov. Zori nekaj dni za autumn bliss. Plodovi so srednje velik do veliki, stožčasti, trdni, kompaktni, primerni za transport. Barva je srednje do temno rdeča. Okus je dober do zelo dober. Plodovi vsebujejo veliko suhe snovi in biološko aktivnih substanc, predvsem elagične kisline. Primerna je za sveže uživanje in predelavo. Ima visoko stopnjo tolerance na sivo plesen poganjkov in plodov. Ameriška borovnica (začetek preizkušanja 2005, zaključek 2013) Bluechip Sorta Bluechip je starejšega izvora. Je pokončne, bujne rasti. Po času zorenja je srednje zgodnja, s srednje velikimi do velikimi, izrazito okroglimi plodovi, z izrazitim poprhom. Plodovi so aromatični in srednje dobrega, sladko kislega okusa. Odporna je na bolezen rak skorje in malo občutljiva na druge bolezni. Primerna je za gojenje v vrtovih. Blue Ridge Bluerich Sorta Blue Ridge je poznana tudi pod blagovno znamko Bluerich. Je sorta južnega tipa, ki v naših klimatskih razmerah slabo uspeva. Rast je srednje bujna do bujna. Zori srednje pozno. Plodovi so veliki, trdni, z izrazitim poprhom. Okus je povprečen. Občutljiva je na monilijo in raka skorje. Sorte ne priporočamo za intenzivno gojenje. Hardyblue Sorta Hardyblue je stara ameriška srednje pozna sorta. Rast je srednje bujna. Poganjki so izrazito temno rdeče obarvani. Po opisih je prilagodljiva na različne tipe zemljišč, vključno s težjimi glinastimi tlemi. Pridelek je velik. Značilna je po izjemno sladkih, neskladnih, mehkih, drobnih do srednje velikih, temnih plodovih. Sorte ne priporočamo za gojenje v intenzivnih nasadih. Lateblue Sorta Lateblue je bujna, izrazito široka in razprta, skoraj plezajoča sorta. Zori zelo pozno. Je bogato rodna. Plodovi so srednje veliki, okrogli, z močnim poprhom, prijetnega kislega okusa. Sorta naj bi bila odporna na monilijo. V naših poskusih se je izkazala kot malo občutljiva na monilijo. * Zavarovanje sorte kot avtorskega dela na nivoju EU. Pri tem gre za zavarovanje pravic žlahtnitelja ali njegovega zastopnika, ki s tem pridobi izključno pravico do razmnoževanja sorte...blagovna znamka oz. tržno ime sorte. Pod tem imenom je narejen marketinški pristop in razpoznavnost sorte. 77

79 SLIKOVNA PRILOGA. Plod sorte Dalinip je v primerjavi z izhodiščno sorto Pinova precej bolje obarvan ter izgleda zelo atraktivno. (foto: B. Godec) Lepo obložena stebričasta jablana sorte Redcats (Waltz x AK ). (foto: B. Godec) 78

80 Sorta Silver Giant je predstavnik belomesnatih nektarin. Rahla rdeča obarvanost mesa je prosotna tako pod kožico, kot v mesu in ob koščici. (foto: M. Hudina) Rumenomesnata nektarina Amiga je novejša sorta italijanskega porekla. Pomološke lastnosti sorte so zelo dobre. (foto: M. Hudina) 79

81 Plodovi pozno zoreče sorte Argentera so precej pravilnih oblik. (foto: D. Koron) Sorta Polka je dvakratna rodna malina poljskega porekla. Plodovi so srednje veliki do veliki, stožčasti, trdni, kompaktni ter primerni za transport. (foto: D. Koron) 80