Prekarnost in krčenje države blaginje 10. september 2015, Fakulteta za socialno delo, Topniška ulica 31, 1000 Ljubljana, predavalnica 4 Organizator po
|
|
- Alojzij Kodrič
- pred 5 leti
- Pregledov:
Transkripcija
1 Prekarnost in krčenje države blaginje 10. september 2015, Fakulteta za socialno delo, Topniška ulica 31, 1000 Ljubljana, predavalnica 4 Organizator posveta: Raziskovalna enota za delo in zaposlovanje (Univerza Greenwich) in Fakulteta za socialno delo (Univerza v Ljubljani) Opis Porast brezposelnosti, poglabljanje revščine in socialne izključenosti in naraščanje števila revnih zaposlenih in prekarnih delavcev postaja vedno večji problem tako v Sloveniji kot v drugih državah, kar kaže na strukturne spremembe, povezane z globalnim širjenjem trgov, deregulacijo, fleksibilizacijo in transformacijo držav blaginje. Varčevanje, konkurenčnost, krčenje javnih sredstev, aktivacija, podjetništvo so novodobne skovanke, ki danes usmerjajo slovensko socialno in aktivno politiko zaposlovanja, in tako upravičujejo prelaganje odgovornosti, ne zgolj na lokalne institucije ter (ne)profitne organizacije rastoče socialne ekonomije, temveč tudi na uporabnike socialnih storitev. Posvet se bo zato osredotočil na učinke teh strukturnih sprememb in politik na prekarizacijo zaposlenih znotraj mreže javnih storitev in njihovih uporabnikov. Koncept posveta izhaja iz širšega razumevanja prekarnosti kot procesa strukturnih sprememb na globalni in lokalni ravni, ki je usmerjen v krčenje države blaginje, v prelaganje odgovornosti na posameznike in v njihovo izključevanje tako iz polja dela kot iz širših družbenih omrežij, ki sicer zagotavljajo materialno in socialno varnost. S primeri empiričnih raziskav iz Slovenije in tujine želimo s posvetom opozoriti na strukturne spremembe, ki vplivajo na krčenje države blaginje, marketizacijo socialnega varstva in prekarizacijo dela in življenja tistih znotraj in izven trga dela. Poleg empiričnih raziskav se bomo na posvetu v zadnjem delu osredotočili tudi na izzive, ki jih povzroča rastoča prekarizacija. S predstavniki gibanj in sindikatov se bomo pogovarjali o težavah, s katerimi se srečujejo pri naslavljanju problema prekarizacije in pri organiziranju razdrobljenega prekariata.
2 Program posveta Uvodno predavanje z razpravo Reforma trga dela skozi socialno reformo: kako naj se brezposelnih ne aktivira Prof. Ian Greer (Univerza Cornell in Univerza Greenwich) Odmor Prekarnost v luči marketizacije socialnega varstva Socialna aktivacija njen namen in domet Mag. Martina Trbanc (Inštitut za socialno varstvo) Projektarizacija mreže socialnega varstva Dr. Barbara Samaluk (Univerza Greenwich) Podjetizacija socialnega varstva: bleščeča igra ničelne vsote Mag. Romana Zidar (Fakulteta za socialno delo, Univerza v Ljubljani) Kosilo Prekarizacija dela in življenja: krčenje delavskih in socialnih pravic Mnogoteri (pravni) obrazi slovenske prekarnosti Dr. Barbara Rajgelj (Fakulteta za družbene vede, Univerza v Ljubljani) Prekarizacija življenja učiteljev in učiteljic v osnovnem in srednjem šolstvu Mag. Tjaša Podpečan (Fakulteta za družbene vede, Univerza v Ljubljani) Kriminalizacija revnih - pogojevanje dostopa do socialnih pravic Dr. Vesna Leskošek (Fakulteta za socialno delo, Univerza v Ljubljani) Odmor Izzivi pri naslavljanju prekarnosti in organiziranju prekariata Dr. Miroslav Stanojević (Fakulteta za družbene vede, Univerza v Ljubljani) bo vodil pogovor s predstavniki sindikatov in gibanj: Marko Funkl (Gibanje za dostojno delo in socialno družbo ) Zala Turšič (Mladi Plus - Zveza svobodnih sindikatov Slovenije) Tina Divjak (CNVOS - Center nevladnih organizacij Slovenije) Branimir Štrukelj (Sindikat vzgoje in izobraževanja Konfederacija sindikatov javnega sektorja) Goran Lukič (Zveza svobodnih sindikatov Slovenije) Perica Radonjič (Sindikat centrov za socialno delo: SINCE 07 Pergam)
3 Povzetki prispevkov Reforma trga dela skozi socialno reformo: kako naj se brezposelnih ne aktivira Prof. Ian Greer (Univerza Cornell in Univerza Greenwich) Veliko držav spreminja svoje socialne politike v smer vključevanja brezposelnih prejemnikov socialnih pomoči v zaposlitev. Tako imenovane aktivne politike zaposlovanja včasih imajo ta učinek na brezposelne. Obenem pa imajo tudi učinke na zaposlene ljudi, saj povečujejo disciplinarno moč strahu pred odpuščanjem in ustvarjajo nove oblike negotovih in slabo plačanih oblik dela. S tem predavanjem bom predstavil argumente, da lahko aktivna politika zaposlovanja prispeva k prekarnosti zaposlenih, obenem pa nima nobenih jasnih splošnih učinkov na udeležbo na trgu dela. Na podlagi izkušenj iz Velike Britanije, Nemčije in Danske bom obravnaval nekatere vztrajne administrativne polome, ki omogočajo pojasnjevanje vzrokov. V teh državah privatizacija in marketizacija storitev nista pripeljali do obljubljenih rezultatov izboljšanja učinkovitosti in zmanjšanja stroškov. Prav tako sta ustvarili nove dileme za oblikovalce politik, kateri se soočajo z možnostjo povečevanja transakcijskih stroškov, slabšanjem kvalitete storitev, učinkom upravljavskega pobiranja smetane in parkiranja, omejevanjem izbire uporabnikom in uničevanjem kapacitet ponudnikov storitev. V zaključku bom podal kratek pregled 'najslabših praks' ugotovljenih v drugih državah, ki združujejo več teh problemov hkrati. Oblikovalci politik naj se jih skušajo izogniti, ko oblikujejo nove aktivne politike zaposlovanja. Socialna aktivacija njen namen in domet Mag. Martina Trbanc (Inštitut za socialno varstvo) Razumevanje aktivacije (tako zaposlitvene kot socialne) v nacionalnih dokumentih, pa tudi v policy praksi različnih evropskih držav in policy diskurzu na nivoju EU, je ves čas dvojno. Na eni strani je jasno razviden namen zmanjšati število (dolgotrajnih) prejemnikov socialnih transferjev, predvsem preko postavljanja ostrejših pogojev za prejemanje transferjev oz. s pogojevanjem prejemanja transferjev s socialno in delovno aktivacijo in s postavljanjem 'novega' razmerja med pravicami in dolžnostmi brezposelnih oseb, kar dejansko pomeni popoln prenos tveganj na posameznika. Kontekst tega je v družboslovni literaturi dobro opisan premik od koncepta 'welfare' (blaginja oz. socialni transferi brez pogojevanja) k workfare (blaginja preko dela). Na
4 drugi strani je razumevanje aktivacije povezano tudi s preprečevanjem socialne izključenosti oz. omogočanjem vključevanja marginaliziranim posameznikom in skupinam (migranti, mladi osipniki, različne ranljive skupine). V tem kontekstu je glavni namen socialne aktivacije preprečiti socialno izključenost in omogočiti marginaliziranim posameznikom sodelovanje v družbi, njihovo opolnomočenje, osebni razvoj in razvoj spretnosti, ki jih potrebujejo za vsakodnevno sodelovanje v družbi. Tako lahko govorimo o dveh dimenzijah aktivacije: pogojevalni in podporni, z drugimi besedami o dimenziji postavljanja zahtev in dimenziji opolnomočanja. Sicer so poudarki pristopov k aktivaciji med državami različni in variirajo od poudarka na regulaciji minimalnega dohodka in njegove višine nižji minimalni dohodek oz. socialna pomoč naj bi pomenil večjo spodbudo za iskanje dela (značilno za bolj liberalne pristope), do določanja 'ustreznega' razmerja med pravicami in obveznostmi (značilno za paternalistični pristop držav kontinentalne Evrope); ter do poudarka na zagotavljanju resursov in opolnomočenja (programi usposabljanja, graditev zmožnosti in kompetenc) posameznikom, da se lahko socialno in zaposlitveno integrirajo (značilno za skandinavske aktivacijske pristope). Ne glede na poudarek pa je ključna težava vseh aktivacijskih pristopov njihova predpostavka, da je možno v strukturno spremenjenih razmerah v sferi dela še vedno ohranjati močno navezavo socialne politike in zaposlitev, da je torej možno ohraniti vse osnovne predpostavke in ureditve socialne države, kakršna je bila zastavljena po II. svetovni vojni. Tudi v Sloveniji se pojem socialne aktivacije v zadnjih letih pojavlja v vseh nacionalnih strateških dokumentih, vključno z Operativnim programom za črpanje evropskih sredstev v novi finančni perspektivi, vendar ostaja nejasno tako razumevanje socialne aktivacije kot namen in domet načrtovanih programov socialne aktivacije, kar bo podrobneje predstavljeno v prispevku na posvetu. Projektarizacija mreže socialnega varstva Dr. Barbara Samaluk (Univerza Greenwich) Prispevek obravnava pojavnost prekarnosti znotraj mreže socialnega varstva v kontekstu varčevalnih ukrepov in vpetosti Slovenije v politike EU. Slovenska socialna in aktivna politika zaposlovanja postajata vedno bolj podvrženi varčevalnim ukrepom in vpeti v EU politike in finančne vzvode, zato je pomembno, da razpravljamo, kakšne učinke ima to na socialno varstvo, delavce znotraj mreže socialnega varstva in njihove uporabnike. Prispevek izhaja iz analize (trans)nacionalnih dokumentov, poročil in
5 dogovorov, terenskih beležk in poglobljenih intervjujev z delavci znotraj organizacij tretjega sektorja, ključnimi deležniki znotraj državnih in EU institucij, sindikati in aktivisti. Ugotovitve kažejo, da postaja zagotavljanje socialnega varstva vedno bolj podvrženo varčevalnim ukrepom in odvisno od EU strukturnih skladov, ki so pogojevani z implementacijo oddaljenih socialnih in aktivnih politik zaposlovanja in vedno bolj prelagajo odgovornost na lokalne institucije, (ne)profitne organizacije rastoče socialne ekonomije, ter uporabnike socialnih storitev. Te politike naj bi spodbujale vključenost različnih ranljivih skupin na trga dela, vendar ugotovitve kažejo, da znotraj javnega sektorja ustvarjajo delavce, katerih zaposlitve so odvisne od projektnega financiranja (t.i. projektariat (Baker2014)), povečujejo ranljivost in medsebojno tekmovalnost projektariata znotraj tretjega sektorja in vedno bolj spreminjajo uporabnike v nevidne prekarne delavce, katerih delo je vezano na ohranjanje socialnih pravic. S projektarizacijo mreže socialnega varstva se tako ustvarja paradoksna situacija, kjer tisti, ki naj bi opolnomočali ranljive skupine in jim pomagali dosegati socialno in delovno reintegracijo, sami postajajo ranljivi prekarni delavci in tudi vedno bolj pogosti uporabniki različnih programov aktivne politike zaposlovanja. S tem se dejanske možnosti za trajno re-integracijo različnih skupin na trg dela bolj zmanjšujejo kot povečujejo, niža se socialna varnost in kakovost socialnih storitev in odpirajo nove možnosti za zlorabe. Podjetizacija socialnega varstva: bleščeča igra ničelne vsote Mag. Romana Zidar (Fakulteta za socialno delo, Univerza v Ljubljani) Socialno varstvo je izpostavljeno paradoksom, katere mora vedno znova nekako obvladovati. Eden takšnih je vrzel med retoriko organizacij in njihovim delovanjem. Na eni strani sektor močno zaznamuje jezik socialnega dela, zavezan principom človekovih pravic in socialne pravičnosti (glej Globalna definicija socialnega dela, IFSW, IASSW 2014). Na drugi pa nujnost preživetja, ki terja prilagajanje pričakovanjem in zahtevam financerjev ter skrb za konkurenčnost. V predstavitvi bom razpravljala o diskurzu prenašanja javnih storitev na zasebne izvajalce, ki so projektno financirani. Na podlagi analize sekundarnih podatkov o kadrovski strukturi centrov za socialno delo (N=62) in izvajalcev programov socialnega varstva (N=141), obsega financiranja namenjenega posameznim vsebinam ter odsotnost financiranja določenih vsebin, bom nakazala premik k temu kar poimenujem filantroetatizem. Gre za svojevrstno različico filantrokapitalizma (Bishop, Green 2008 ), v katerem država in njene institucije nastopajo
6 kot korporacije, ki spodbujajo tekmovalnost med organizacijami socialnega varstva ter komodifikacijo uporabnikov storitev in programov socialnega varstva. Mnogoteri (pravni) obrazi slovenske prekarnosti Dr. Barbara Rajgelj (Fakulteta za družbene vede, Univerza v Ljubljani) Slovenska pravna ureditev poleg pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas kot klasične in sistemsko najbolj zaželene oblike opravljanja dela, ureja več kot deset atipičnih delovnoin civilnopravnih oblik opravljanja dela. A nacionalna zakonodaja je zgolj tir, po katerem drvi vlak prekarizacije slovenskega trga dela; njegov motor so zahteve odprtega globalnega trga. Ta tudi slovenske gospodarske subjekte sili v neomejeno tekmo proti stroškovnemu dnu, atomizira slovensko gospodarstvo, ki po razpadu velikih gospodarskih sistemov vedno bolj razdrobljeno in nezmožno slediti konkurenčnim pritiskom ter posledično zagotavljati osnovne pravice delavcev. Po drugi strani so v podoben položaj kot podjetja porinjene tudi nacionalne države, kar se na eni strani kaže kot nezmožnost biti vzoren delodajalec zaposlenim v javnem sektorju, po drugi pa je suverenost pri oblikovanju ekonomskih in socialnih politik zlasti manjših in ekonomsko šibkejših držav bistveno omejena. Zaradi ujetosti v dolgotrajno krizno stanje države ne iščejo inovativnih rešitev za zagotavljanje dostojnih in varnih delovnih in življenjskih razmer prebivalcev, ampak čedalje manj uspešno vztrajajo na politikah in dosežkih delavskih bojev 19. in 20. stoletja. V prispevku bodo predstavljene fleksibilne oblike, v katerih se po slovenskem pravu lahko opravlja delo. Brez dvoma v praksi večje breme negotovosti in posledično izključenosti od socialnih pravic in možnosti nosijo osebe, ki opravljajo delo na podlagi atipičnih delovno- ali civilnopravnih pogodb (npr. pogodba o zaposlitvi za določen čas, pogodba o zaposlitvi za krajši delovni čas, agencijsko delo, samostojni podjetnik, osebno dopolnilno delo, avtorska pogodba, podjemna pogodba, začasno in občasno delo študentov in dijakov). A pravna oblika dela ni tista, ki bi izključno definirala prekarni položaj osebe. Na eksistenčno varnost in vsestransko socialno vključenost posameznikov in posameznic vpliva tudi obseg sistema socialne varnosti, vrsta dela, obseg avtonomije pri delu, karierne perspektive, višina plačila za delo itd. Zato je zgolj z manjšimi premiki v smeri izenačitve socialnih in delovnih pravic težko pričakovati bistvene spremembe v smeri zmanjšanja prekarizacije na slovenskem trgu dela.
7 Prekarizacija življenja učiteljev in učiteljic v osnovnem in srednjem šolstvu Mag Tjaša Podpečan (Fakulteta za družbene vede, Univerza v Ljubljani) Prispevek je del doktorske raziskave in se osredotoča na problematiko prekarizacije življenja učiteljev in učiteljic v osnovnem in srednjem šolstvu v Sloveniji. S pomočjo kvalitativnih intervjujev z učiteljicami in učitelji raziskava ugotavlja, kaj se dogaja s prekarnostjo znotraj učiteljskega poklica in kakšne posledice ima le-ta za vsakdanje življenje učiteljic in učiteljev. Zaradi vse večje fleksibilizacije zaposlovanja in trga delovne sile se povečuje število prekarnih oz. tveganih zaposlitev, kar povzroča nove oblike revščine oz. pojav revnih zaposlenih. Pojavljajoči fleksibilnosti ne sledijo ustrezna socialna varnost in socialne pravice, kar povzroča negotovost v vsakdanjem življenju ljudi. Na vse večjo negotovost in strah med zaposlenimi v šolstvu pa vplivajo tudi varčevalni ukrepi ter nenehne grožnje vladnih predstavnikov s spremembami standardov in normativov v šolstvu. Raziskava upošteva širši koncept prekarnosti/prekarizacije kot procesa strukturnih sprememb na globalni in lokalni ravni, ki je usmerjen v krčenje države blaginje, v prelaganje odgovornosti na posameznice in posameznike in v njihovo izključevanje tako iz polja dela kot iz širših družbenih omrežij, ki sicer zagotavljajo materialno in socialno varnost. Rezultati raziskave so pokazali, da so prekarne zaposlitvene oblike dejavnik negotovosti v vsakdanjem življenju zaposlenih. Učiteljice in učitelji s pogodbami za določen čas so poročali o negativnih vidikih, ki jih ima njihova pogodba o zaposlitvi na njihovo vsakdanje življenje: na zdravje, materialno varnost, stanovanjski standard, družinsko življenje, na načrtovanje prihodnosti itn V okviru raziskave je bilo ugotovljeno, da prekarne zaposlitvene oblike vplivajo na preobrazbo vsakdanjega življenja posameznikov in posameznic, zato je pomembno, da ne govorimo le o prekarnem delu, temveč o prekarizaciji življenja. Kriminalizacija revnih - pogojevanje dostopa do socialnih pravic Dr. Vesna Leskošek (Fakulteta za socialno delo, Univerza v Ljubljani) Prepričanje, da si mora svojo socialno varnost in socialno varnost svoje družine delavec, delavka zagotavljati sama, je imperativ večine evropske socialne zakonodaje. Pogojevanje dostopa do pravic temelji v sedanjem času na predpostavkah, ko sta: da ljudje pravice zlorabljajo in od njih postajajo odvisni, kar je predvsem posledica povojnega modela socialne države v Evropi. Strategije preprečevanje teh vedenj
8 (utemeljenih na posplošenih domnevah, saj kakšnih posebnih znanstvenih dokazov za to ni) je v tesni vezanosti pravic na delo oz. na zaposlitev. Čeprav so bile pravice tudi v klasičnih socialnih državah v veliki meri vezane na zaposlitev, je bila pomembna tudi varnost v času brezposelnosti oz. v položajih, ko zaposlitev sploh ni bila mogoča. Da bi utrdili povezavo med dajatvami in zaposlenostjo, je potrebno eno pogojevati z drugim, kar postaja osnovna značilnost socialnih politik v EU in tudi izven. Število pogojev za dostop do pravic se zato venomer širi in predstavlja predvsem oviro pri dostopu. Poleg ovir se uporabniki srečujejo še z vedenjskim inženiringom, ki sloni na vrsti posplošenih predpostavk o revnih in brezposelnih. Ravno povezava pogojevanja in vedenjske regulacije je v sedanjem času predmet intenzivnih raziskovanj v državah, kjer so nastale spremembe. Rezultati kažejo, da nove politike sicer služijo zahtevam po zmanjševanju sredstev za denarne dajatve, vendar povzročajo večjo revščino in brezdomnost ter sprožajo vrsto etičnih dilem.
Diapozitiv 1
CILJI IN USMERITVE NA PODROČJU SOCIALNEGA VKLJUČEVANJA IN BOJA PROTI REVŠČINI V KONTEKSTU PAKETA SOCIALNIH NALOŽB Davor Dominkuš, generalni direktor MDDSZ Socialna situacija Socialne posledice krize: povečevanje
Prikaži večLetni posvet o izobraževanju odraslih november 2013, Austria Trend Hotel Ljubljana Izhodišč
20. november 2013, Austria Trend Hotel Ljubljana Izhodišča za novo finančno perspektivo 2014-2020 na področju izobraževanja odraslih Mag. Katja Dovžak Partnerski sporazum med Slovenijo in Evropsko komisijo
Prikaži večuntitled
NAPOVED 369 4 Od revščine in socialne izključenosti k enakosti, socialni pravičnosti in solidarnosti Kongres organizirata Fakulteta za socialno delo ter Društvo socialnih delavk in delavcev Slovenije.
Prikaži večLetni posvet o IO 2018 in letna konferenca projekta EUPO
23. in 24. oktober, Kongresni center Habakuk, Maribor RAZVOJNI KORAKI DO LETA 2020 IN NAPREJ VIDIK ANDRAGOŠKEGA CENTRA SLOVENIJE Andrej Sotošek, Andragoški center Slovenije Vsebina predstavitve Ključni
Prikaži večREPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA DELO, DRUŽINO IN SOCIALNE ZADEVE ZAKON O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O UREJANJU TRGA DELA (ZUTD-A)
ZAKON O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O UREJANJU TRGA DELA (ZUTD-A) Poglavitni cilji sprememb ZUTD: doseganje večje fleksibilnosti na trgu dela zmanjšanje pasti brezposelnosti za brezposelne osebe odprava
Prikaži večDiapozitiv 1
VSEŽIVLJENJSKO UČENJE ZAPOSLENIH, KOMPETENČNI CENTRI N KAKO DO NOVIH DELOVNIH MEST DAMJANA KOŠIR Generalna direktorica direktorata za trg dela in zaposlovanje MINISTRSTVO ZA DELO, DRUŽINO IN SOCIALNE ZADEVE
Prikaži več20. andragoški kolokvij
21. andragoški kolokvij in sklepni dogodek projekta EPUO Neformalno izobraževanje odraslih kot strategija odzivanja na spremembe 3. in 4. oktober 2017 Stavba Vertikala (Pipistrel Vertical Solutions), Vipavska
Prikaži večFakulteta za industrijski inženiring Novo mesto STRATEGIJA Stran:1/9 STRATEGIJA FAKULTETE ZA INDUSTRIJSKI INŽENIRING NOVO MESTO No
inženiring Novo mesto STRATEGIJA 2011-2015 Stran:1/9 STRATEGIJA FAKULTETE ZA INDUSTRIJSKI INŽENIRING NOVO MESTO 2011-2015 Novo mesto, februar 2011 inženiring Novo mesto STRATEGIJA 2011-2015 Stran:2/9 1
Prikaži večPowerPointova predstavitev
Celostna obravnava oseb s težavami v duševnem zdravju NASTJA SALMIČ TISOVEC, UNIV. DIPL. PSIH., CERTIFICIRANA EUROPSY PSIHOLOGINJA Š E N T, S LOV E N S KO Z D R U Ž E N J E Z A D U Š E V N O Z D R AVJ
Prikaži večZAPOSLOVANJE OSEB IZ RANLJIVIH SKUPIN STORITVE MPIS PISARNE, FINANČNE SPODBUDE POSAMEZNIH INSTITUCIJ IN PRIDOBIVANJE NEPOVRATNIH FINANČNIH SREDSTEV (z
ZAPOSLOVANJE OSEB IZ RANLJIVIH SKUPIN STORITVE MPIS PISARNE, FINANČNE SPODBUDE POSAMEZNIH INSTITUCIJ IN PRIDOBIVANJE NEPOVRATNIH FINANČNIH SREDSTEV (za delodajalce) Projekt delno financira Evropska unija,
Prikaži večRAZVOJNI CENTER ZA ZAPOSLITVENO REHABILITACIJO NORMATIVI NA PODROČJU ZAPOSLITVENE REHABILITACIJE mag. Aleksandra Tabaj Predstojnica Razvojnega centra
RAZVOJNI CENTER ZA ZAPOSLITVENO REHABILITACIJO NORMATIVI NA PODROČJU ZAPOSLITVENE REHABILITACIJE mag. Aleksandra Tabaj Predstojnica Razvojnega centra za zaposlitveno rehabilitacijo mag. Robert Cugelj Generalni
Prikaži večZELENA DOLINA
REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA DELO, DRUŽINO IN SOCIALNE ZADEVE ZELENA DOLINA Evalvacija programa dr. Janez Drobnič Projekt se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje
Prikaži večŠtevilka:
Štukljeva cesta 44, 1000 Ljubljana T: 01 369 77 00 F: 01 369 78 32 E: gp.mddsz@gov.si www.mddsz.gov.si Datum: 13. 3. 2019 PREDLAGANE SPREMEMBE NA PODROČJU SOCIALNEGA VARSTVA, TRGA DELA IN POKOJNINSKEGA
Prikaži večPowerPointova predstavitev
ZADEVE IN ENAKE MOŽNOSTI NACIONALNI INŠTITUT ZA JAVNO ZDRAVJE Preventivna konferenca na področju drog Skupaj zmoremo več Preventivni pristopi v sistemu socialnega varstva PORTOROŽ, 20. 10. 2016 Marjeta
Prikaži večPredupokojitvene aktivnosti za zdravo starost
Predupokojitvene aktivnosti za zdravo starost strokovnih delavcev v VIZ mag. Andrej Sotošek Andragoški Center Slovenije Struktura predstavitve Viri in strokovne podlage Namen in ključni cilji projektne
Prikaži večPromotion of Health at the Workplace
SIMPOZIJ VARNO IN ZDRAVO DELO PRIMER DOBRE PRAKSE ZDRAVA DELOVNA MESTA ZA VSE GENERACIJE PROMOCIJA DUŠEVNEGA IN TELESNEGA ZDRAVJA NA DELOVNEM MESTU V POLICIJI VEDENIK LEON Ministrstvo za notranje zadeve
Prikaži večPrésentation PowerPoint
Evropski projekt Achieve Dejavnosti za izboljšanje energetske učinkovitosti v gospodinjstvih z nizkimi prihodki skozi obiske in energetsko svetovanje 21/04/2011-21/04/2014 Ljubljana, 14.5.2013 Tomislav
Prikaži večDruštvo gluhih in naglušnih Pomurja Murska Sobota
Društvo gluhih in naglušnih Pomurja Murska Sobota Gluhota in naglušnost nimata dramatičnega zunanjega videza, zato pa imata dramatične posledice. Nevidna invalidnost Pri invalidih sluha in govora gre za
Prikaži večPredmetnik programa Družboslovna informatika, smer Digitalne tehnologije in družba (DI-DTID) 1. letnik Zimski semester Poletni semester # Naziv predme
Predmetnik programa Družboslovna informatika, smer Digitalne tehnologije in družba (DI-DTID) 1. letnik 1 Statistika 60 6 6 Uvod v metode družboslovnega raziskovanja 60 6 2 Uvod v družboslovno informatiko
Prikaži več(Microsoft Word - Predlogi in pripombe GZS k predlogu zakona o za\350asnem in ob\350asnem delu dijakov in \232tudentov.doc)
Dimičeva 13 1504 Ljubljana T: (01) 58 98 000 F: (01) 58 98 100 info@gzs.si www.gzs.si Ljubljana, dne 27.2.2014 MINISTRSTVO ZA DELO, DRUŽINO, SOCIALNE ZADEVE IN ENAKE MOŽNOSTI Kotnikova 28 SI 1000 Ljubljana
Prikaži večMicrosoft Word - Strokovno srečanje ob svetovnem dnevu zdravja_mediji.docx
SPOROČILO ZA JAVNOST Novo mesto, 16. aprila 2018 Strokovno srečanje ob Svetovnem dnevu zdravja NEENAKOST V ZDRAVJU V LUČI DOLGOŽIVE DRUŽBE Novo mesto, 16. aprila 2018 - Na Fakulteti za zdravstvene vede
Prikaži večPowerPointova predstavitev
Povezani gradimo skupnost Rimske Terme, 6. in 7. junij 2017 SVETOVANJE ZA ZNANJE, ZNANJE ZA RAST VSEH V SKUPNOSTI mag. Tanja Vilič Klenovšek, Andragoški center Slovenije tanja.vilic.klenovsek@acs.si Vsebina
Prikaži večSlide 1
Akademija upravljanja s človeškimi viri Informativni dan J A S M I N A R I D Z I F R A N J A R I D Z I D R. A L E K S A N D E R Z A D E L P R I M O Ž K O Č A R 0 4. J U L I J, 2 0 0 8 Zakaj HRM Akademija?
Prikaži večPRAVILNIK O TUTORSKEM SISTEMU NA FILOZOFSKI FAKULTETI
PRAVILNIK O TUTORSKEM SISTEMU NA FILOZOFSKI FAKULTETI 1. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen S tem pravilnikom je urejeno organiziranje in delovanje tutorskega sistema na Filozofski fakulteti v Ljubljani (v nadaljevanju:
Prikaži večerasmus +: mladi v akciji Erasmus+: Mladi v akciji je del programa EU Erasmus+ na področju izobraževanja, usposabljanja, mladine in športa za obdobje
erasmus +: mladi v akciji Erasmus+: Mladi v akciji je del programa EU Erasmus+ na področju izobraževanja, usposabljanja, mladine in športa za obdobje 2014 2020. Namenjen je krepitvi kompetenc in zaposljivosti
Prikaži večPlan 2019 in ocena 2018
01 Povzetek poslovnega načrta družbe Luka Koper, d. d., in Skupine Luka Koper za leto 2019 in ocena poslovanja za leto POVZETEK POSLOVNEGA A DRUŽBE, IN SKUPINE LUKA KOPER ZA LETO 2019 IN POSLOVANJA ZA
Prikaži večNASLOV PRISPEVKA
26. november 2014, Grand hotel Union Ljubljana MJU NEVLADNE ORGANIZACIJE ReNPIO Erika Lenčič Stojanovič, Ministrstvo za javno upravo Operativni program razvoja človeških virov 2007-2013 Prednostna usmeritev
Prikaži večMicrosoft Word Updated FAQ-EN_SL.docx
TVOJA PRVA ZAPOSLITEV EURES Pogosta vprašanja Splošno Kje najdem informacije o programu Tvoja prva zaposlitev Eures? Informacije lahko prenesete z Euresovega portala na naslovu http://eures.europa.eu ali
Prikaži večuntitled
EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, 16.12.2014 C(2014) 9982 final IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE z dne 16.12.2014 o odobritvi nekaterih elementov Operativnega programa za izvajanje Evropske kohezijske politike v obdobju
Prikaži večKratek pregled vsebine Delovne skupne za izobraževanje odraslih Ema Perme, članica delovne skupine za izobraževanje odraslih pri Evropski komisiji (20
Kratek pregled vsebine Delovne skupne za izobraževanje Ema Perme, članica delovne skupine za izobraževanje pri Evropski komisiji (2014-2015) Ljubljana, 3. december 2014, Strokovni seminar PIAAC Podlage
Prikaži večPorevizijsko poročilo: Popravljalni ukrep Ministrstva za notranje zadeve pri izvajanju ukrepov za integracijo humanitarnih migrantov
Porevizijsko poročilo Popravljalni ukrep Ministrstva za notranje zadeve pri izvajanju ukrepov za integracijo humanitarnih migrantov POSLANSTVO Računsko sodišče pravočasno in objektivno obvešča javnosti
Prikaži večENV _factsheet_bio_SL.indd
NARAVA IN BIOTSKA RAZNOVRSTNOST Kaj to pomeni za vas? Biotska raznovrstnost pomeni raznolikost življenja na našem planetu. Je temelj naše blaginje in gospodarstva. Pri preskrbi s hrano in vodo, pa tudi
Prikaži večKomisija za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide Številka: /13-2/ Ljubljana, EPA 1070-VI Komisija za socialno varstvo, delo,
Komisija za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide Številka: 603-01/13-2/ Ljubljana, 3. 6. 2013 EPA 1070-VI Komisija za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide je, na podlagi 20. člena Poslovnika
Prikaži večMi smo bodoče delavstvo
MI SMO BODOČE DELAVSTVO [1] UVOD V preteklih letih v Evropi brezposelnost skokovito narašča, varne zaposlitve s številnimi socialnimi pravicami in bonitetami postajajo stvar preteklosti. Zaposlovanje za
Prikaži večPowerPointova predstavitev
Osnovnošolsko izobraževanje Dr. Maja Makovec Brenčič, ministrica Osnovnošolsko izobraževanje 2017/2018 Vzgojno izobraževalni zavodi Osnovne šole Osnovne šole s prilagojenim programom Glasbene šole Zavodi
Prikaži večAM_Ple_NonLegReport
8.3.2018 A8-0048/7 7 Marco Zanni, Stanisław Żółtek, André Elissen Uvodna izjava B B. ker se je hitro izkazalo, da večletni finančni okvir za obdobje 2014 2020 ni primeren za izpolnjevanje dejanskih potreb
Prikaži večPREDLOG SPREMEMB STATUTA UNIVERZE V LJUBLJANI
Senat Univerze v Ljubljani je na podlagi šeste točke 47. in 238.a člena Statuta Univerze v Ljubljani (Uradni list RS, št. 8/05, 118/05, 72/06 (76/06-popr.), 59/07 (82/07-popr.), 81/07, 5/08, 42/08, 62/08,
Prikaži večNa podlagi 18. člena Zakona o ustanovah (Ur. l. RS, št. 70/05 - UPB1 in 91/05-popr.) ter 14. člena Akta o ustanovitvi Fundacije za podporo športnikom
Na podlagi 18. člena Zakona o ustanovah (Ur. l. RS, št. 70/05 - UPB1 in 91/05-popr.) ter 14. člena Akta o ustanovitvi Fundacije za podporo športnikom iz socialno šibkih okolij, ustanove (opr. št. notarskega
Prikaži večKadrovski načrt in plan dela 2017
KADROVSKI NAČRT in PLAN DELA za 2017 mag. Tilka Jakob, OŠ Vitanje REDNI ODDELKI ODDELEK 2016/17 ODDELEK 2017/2018 1. razred 1. a 25 1.a 26 2. razred 2. a 18 2.a 25 3. razred 3. a, b 30 3.a 18 4. razred
Prikaži večProjekt Razvoj in vzpostavitev celovitega modela socialne aktivacije Spremljanje in ocena poteka vzpostavitve sistema socialne aktivacije Prvo vmesno
Projekt Razvoj in vzpostavitev celovitega modela socialne aktivacije Spremljanje in ocena poteka vzpostavitve sistema socialne aktivacije Prvo vmesno poročilo Ljubljana, 15. 06. 2018 Naročnik: Ministrstvo
Prikaži večPowerPoint slovenska predloga
NSP/2019/010 Predstavitev predloga koncepta analize trga plačil Tina Vehovar Smole, Banka Slovenije 14. seja Nacionalnega sveta za plačila 4. julij 2019 Izhodišča za pripravo analize Aktivnost priprave
Prikaži večZAVOD za trajnostni razvoj Kopra „KOPER OTOK“
MANAGEMENT MESTNEGA SREDIŠČA Projekt oživljanja starega mestnega jedra MMS v Kopru Jana Tolja, svetovalka župana Mestna občina Koper Management mestnih središč NAKUPOVALNA SREDIŠČA Po letu 2000 ogromen
Prikaži večOSNUTEK III (1
OBČINA SELNICA OB DRAVI ŽUPAN Slovenski trg 4, 2352 Selnica ob Dravi Številka: 007-6/2007 Datum: 10. 9. 2007 Občinski svet Občine Selnica ob Dravi Zadeva: Predlog za obravnavo na 7. seji Občinskega sveta
Prikaži več(Microsoft PowerPoint - prezentacija Bo\236a [Zdru\236ljivostni na\350in])
POSLOVNA KONFERENCA: DAN JAVNO-ZASEBNEGA PARTNERSTVA: PRAKSE IN POSLOVNE PRILOŽNOSTI PROJEKTOV IZGRADNJE PREDSTAVITEV PROJEKTA IN ZAKLJUČKOV FOKUSNIH SKUPIN MAG. Boža Loverčič Špacapan Ljubljana, 11. junij
Prikaži večPKP projekt SMART WaterNet_Opis
PKP projekt SMART WaterNet Po kreativni poti do znanja (PKP) opis programa Program Po kreativni poti do znanja omogoča povezovanje visokošolskih zavodov s trgom dela in tako daje možnost študentom za pridobitev
Prikaži večKONTINGENČNI PRISTOP K OBLIKOVANJU SISTEMA STRATEŠKEGA POSLOVODNEGA RAČUNOVODSTVA: EMPIRIČNA PREVERBA V SLOVENSKIH PODJETJIH
Temelji poslovodnega računovodstva(1) Uvod v poslovodno računovodstvo (kontroling) Prof. dr. Simon Čadež simon.cadez@ef.uni-lj.si 2 CILJI PREDMETA Opredeliti vlogo managerjev in poslovodnega računovodstva
Prikaži večPowerPoint Presentation
Izvajanje evropske kohezijske politike 2014-2020 na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport www.mizs.gov.si www.eu-skladi.si Tanja Vertelj, vodja Projektne enote za izvajanje kohezijske politike
Prikaži večObrazec B: KULTURNI PROJEKT PRIJAVA NA JAVNI RAZPIS ZA DODELITEV PRORAČUNSKIH SREDSTEV IZVAJALCEM PROJEKTOV NA PODROČJU KULTURE V OBČINI KAMNIK ZA LET
Obrazec B: KULTURNI PROJEKT PRIJAVA NA JAVNI RAZPIS ZA DODELITEV PRORAČUNSKIH SREDSTEV IZVAJALCEM PROJEKTOV NA PODROČJU KULTURE V OBČINI KAMNIK ZA LETO 2018 I. PODATKI O PRIJAVITELJU: 1. Ime oziroma naziv
Prikaži večLISTINA »OBČINA PO MERI INVALIDOV« MESTNI OBČINA NOVA GORICA
OBRAZLOŽITEV ZA PODELITEV LISTINE "OBČINA PO MERI INVALIDOV" ZA LETO 2012 MESTNI OBČINI NOVA GORICA Spoštovani svečani zbor! Prisrčen pozdrav v imenu Projektnega sveta»občina po meri invalidov«zveze delovnih
Prikaži večSlide 1
SMERNICE ZA VKLJUČEVANJE OTROK PRISELJENCEV V VRTCE IN ŠOLE Mag. Katica Pevec Semec katica.pevec@zrss.si Kaj so Smernice? So okviren dokument, ki lahko s splošnimi usmeritvami za delo z otroki priseljenci
Prikaži večPowerPointova predstavitev
OD STRATEGIJ DO RECEPTA ZA IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH Samo Hribar Milič, Gospodarska zbornica Slovenije Andragoški kolokvij, Ljubljana, 31.5.2019 KAJ JE POMEMBNEJŠE ZA NAČRTOVANJE: - Tisto kar vemo - Tisto
Prikaži večPriporočilo Evropskega odbora za sistemska tveganja z dne 15. januarja 2019 o spremembi Priporočila ESRB/2015/2 o ocenjevanju čezmejnih učinkov ukrepo
20.3.2019 SL Uradni list Evropske unije C 106/1 I (Resolucije, priporočila in mnenja) PRIPOROČILA EVROPSKI ODBOR ZA SISTEMSKA TVEGANJA PRIPOROČILO EVROPSKEGA ODBORA ZA SISTEMSKA TVEGANJA z dne 15. januarja
Prikaži večCulture Programme (2007 – 2013)
USTVARJALNA EVROPA (2014 2020) Podprogram Kultura Razpis za zbiranje predlogov: Razpis za zbiranje predlogov EACEA 34/2018: podpora za projekte evropskega sodelovanja 2019 OPOZORILO: Izvajanje tega razpisa
Prikaži večPEDAGOŠKO VODENJE, kot ena od nalog
Osebni pogled, refleksija in ključne ugotovitve ob koncu leta 2014/2015 Maja Koretič, pomočnica ravnatelja in pedagoška vodja MOJA VLOGA V ENOTI VRTCA Dela in naloge pomočnice ravnatelja za vrtec glede
Prikaži večPowerPoint Presentation
Oddelek za pedagogiko in andragogiko FF UL Pedagoško-andragoški dnevi 2018 25. januar 2018 SVETOVANJE NA PODROČJU VZGOJE IN IZOBRAŽEVANJA: VLOGA PEDAGOGA IN ANDRAGOGA V VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNIH INSTITUCIJAH
Prikaži večRegionalni razvoj: včeraj danes jutri dr. Damjan Kavaš, Inštitut za ekonomska raziskovanja, Ljubljana
Regionalni razvoj: včeraj danes jutri dr. Damjan Kavaš, Inštitut za ekonomska raziskovanja, Ljubljana Ali je zemlja ploščata? Vir: http://www.publishwall.si/stoychi./post/149158/planet-zemlja-ni-to-kar-so-nas-ucili-v-soli.
Prikaži večMicrosoft PowerPoint - Kokolj
REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN PREHRANO Sektor za strukturno politiko in podeželje RAZVOJ PODEŽELJA ELJA Ljubljana, 13.2. 2006 Janja Kokolj Prošek I. NAČRTOVANJE II. RAZVOJNI
Prikaži večNa podlagi petega odstavka 92. člena, drugega odstavka 94. člena in 96. člena Zakona o duševnem zdravju (Uradni list RS, št. 77/08) izdaja minister za
Na podlagi petega odstavka 92. člena, drugega odstavka 94. člena in 96. člena Zakona o duševnem zdravju (Uradni list RS, št. 77/08) izdaja minister za delo, družino in socialne zadeve v soglasju z ministrom
Prikaži večPowerPointova predstavitev
Prva LIFE delavnica za pripravo prijav Ljubljana, 15. in 16. januar 2019 Program 1. LIFE delavnice za pisanje prijav: Program delavnice Trajanje Naslov sklopa Nosilec 08.30 09.00 Registracija udeležencev
Prikaži večSvet Evropske unije Bruselj, 12. december 2017 (OR. en) 15648/17 IZID POSVETOVANJA Pošiljatelj: generalni sekretariat Sveta Datum: 11. december 2017 P
Svet Evropske unije Bruselj, 12. december 2017 (OR. en) 15648/17 IZID POSVETOVANJA Pošiljatelj: generalni sekretariat Sveta Datum: 11. december 2017 Prejemnik: delegacije Št. predh. dok.: 14755/17 Zadeva:
Prikaži večPowerPoint-Präsentation
ENERGETSKO POGODBENIŠTVO (EPC) V JAVNIH STAVBAH Podpora pri izvajanju energetske prenove stavb na lokalni ravni z mehanizmom energetskega pogodbeništva 12.10.2016, LJUBLJANA NIKO NATEK, KSSENA Projekt
Prikaži večPriloga 1 Seznam izpitnih vsebin strokovnih izpitov iz 3., 5., 5.a, 6., 8. in 10. člena Pravilnika o strokovnih izpitih uslužbencev Finančne uprave Re
Priloga 1 Seznam izpitnih vsebin strokovnih izpitov iz 3., 5., 5.a, 6., 8. in 10. člena Pravilnika o strokovnih izpitih uslužbencev Finančne uprave Republike Slovenije 1. Splošni strokovni izpit za opravljanje
Prikaži večStran 8260 / Št. 75 / Uradni list Republike Slovenije Priloga 1 Seznam izpitnih vsebin strokovnih izpitov iz 3., 5., 6., 8. in 10. člena P
Stran 8260 / Št. 75 / 8. 10. 2015 Priloga 1 Seznam izpitnih vsebin strokovnih izpitov iz 3., 5., 6., 8. in 10. člena Pravilnika o strokovnih izpitih uslužbencev Finančne uprave Republike Slovenije 1. Splošni
Prikaži večSlovenska Web
Evropski projekt CHAMP združuje vodilna evropska mesta na področju kolesarjenja. CHAMP mesta želijo s pomočjo medsebojne primerjave najti načine za izboljšanje kolesarske politike in pridobiti nove ideje
Prikaži več(Microsoft Word - \212ifre podlag za zavarovanje z opisom.docx)
ŠIFRE PODLAG ZA ZAVAROVANJE Z OPISOM Pojasnilo oznak PIZ - pokojninsko in invalidsko zavarovanje ZZ - zdravstveno zavarovanje ZPB - zavarovanje za primer brezposelnosti ZSTV - zavarovanje za starševsko
Prikaži večKoncept prenove informacijskega sistema DP ZORA reševanje strokovnih dilem na področju ginekologije OCENA IZOBRAŽEVANJA Pripravili sodelavci presejaln
Koncept prenove informacijskega sistema DP ZORA reševanje strokovnih dilem na področju ginekologije OCENA IZOBRAŽEVANJA Pripravili sodelavci presejalnega programa in registra ZORA Onkološki inštitut Ljubljana
Prikaži večPriloga_AJPES.xls
1. IZKAZ PRIHODKOV IN ODHODKOV - DOLOČENIH UPORABNIKOV PODSKUPIN KONTOV NAZIV PODSKUPINE KONTOV Plan Ocena realizacije Plan 2014 2014 2015 Plan 2015 / Plan 2014 Plan 2015 / Ocena realizacije 2014 Razlika
Prikaži večI. Splošni del proračuna
ZAKLJUČNI RAČUN PRORAČUNA OBČINE SEŽANA ZA LETO I. SPLOŠNI DEL I. SKUPAJ PRIHODKI (7+71+72+73+74+78) 14.793.384 14.87.659 12.723.11-2.84.558 86, 85,9 TEKOČI PRIHODKI (7+71) 12.62.638 12.624.686 11.62.72-1.22.614
Prikaži večDRUŽINSKO BRANJE
DRUŽINSKO BRANJE: BRALNI PROJEKT MESTNE KNJIŽNICE KRANJ Jure Bohinec Ponedeljek, 10. 9. 2018 Bralno društvo Slovenije Nacionalni strokovni posvet BEREMO SKUPAJ, Cankarjev dom v Ljubljani Dejavnosti za
Prikaži večUsmerjevalna skupina 2018 pripravljalni dokumenti Zadeva: Sklepi organov in strokovnih teles - ZSA Uvodna opomba: uvrščamo sklepe, ki se nanašajo na p
Usmerjevalna skupina 2018 pripravljalni dokumenti Zadeva: Sklepi organov in strokovnih teles - ZSA Uvodna opomba: uvrščamo sklepe, ki se nanašajo na predloge sprememb ali pripombe na veljavne akte agencije.
Prikaži večNacionalna mreža NVO s področja javnega zdravja 25X25 I. srečanje članic mreže in ostalih NVO s področja javnega zdravja 8. april 2013, dvorana Krke,
Nacionalna mreža NVO s področja javnega zdravja 25X25 I. srečanje članic mreže in ostalih NVO s področja javnega zdravja 8. april 2013, dvorana Krke, d. d., Dunajska cesta 65, Ljubljana vodja projekta:
Prikaži večAKTUALNO: PRIDOBITE CERTIFIKAT Vodja za družbeno odgovornost in trajnostni razvoj podjetja Vabimo vas, da se udeležite treh seminarjev in delavnic z n
AKTUALNO: PRIDOBITE CERTIFIKAT Vodja za družbeno odgovornost in trajnostni razvoj podjetja Vabimo vas, da se udeležite treh seminarjev in delavnic z naslovom Vodenje družbene odgovornosti in trajnostnega
Prikaži večPriloga 1: Obrazci prošenj za izdajo dovoljenja za prebivanje OPOMBA: Besedilo obrazcev prošenj za izdajo dovoljenja za prebivanje je lahko prevedeno
Priloga 1: Obrazci prošenj za izdajo dovoljenja za prebivanje OPOMBA: Besedilo obrazcev prošenj za izdajo dovoljenja za prebivanje je lahko prevedeno v tuje jezike. Obrazec št. 1/1 REPUBLIKA SLOVENIJA...
Prikaži večPREDLOG
OSNUTEK PROGRAMSKE USMERITVE SDE SLOVENIJE ZA MANDATNO OBDOBJE 2018-2023 Uvod Beseda sindikat izvira iz grškega jezika in pomeni urejanje skupnih zadev. Delavci so kmalu po začetku procesov industrializacije
Prikaži večPowerPoint Presentation
Povabilo na kavo za razvojno usmerjena podjetja Cona Tezno, 1. 2. 2017 E K O N O M S K I I N S T I T U T M A R I B O R D. O. O. Ekonomski institut Maribor Smo razvojno raziskovalna institucija, Smo tudi
Prikaži večPR_INI
Evropski parlament 2014-2019 Dokument zasedanja A8-0153/2016 26.4.2016 POROČILO o revščini: vidik spola (2015/2228(INI)) Odbor za pravice žensk in enakost spolov Poročevalka: Maria Arena Pripravljavka
Prikaži več1. IME IN KODA POKLICNEGA STANDARDA MLADINSKI DELAVEC/MLADINSKA DELAVKA POKLICNI STANDARD čistopis IME IN KODA POKLICA Klasius-P: Osebnost
1. IME IN KODA POKLICNEGA STANDARDA MLADINSKI DELAVEC/MLADINSKA DELAVKA POKLICNI STANDARD čistopis 16052016 2. IME IN KODA POKLICA Klasius-P: Osebnostni razvoj (drugo) 0909 Novi Klasius P bo 0922 Skrb
Prikaži večImpact assessment Clean 0808
EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, 13.9.2017 SWD(2017) 501 final DELOVNI DOKUMENT SLUŽB KOMISIJE POVZETEK OCENE UČINKA Spremni dokument k predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o Agenciji EU za kibernetsko
Prikaži večREKE (SE) POVEZUJEJO, KAJ PA MI? Mednarodna konferenca za aktivno vključevanje prebivalstva v celovito upravljanje z vodami (IKEW) v Ljubljani glasilo
REKE (SE) POVEZUJEJO, KAJ PA MI? Mednarodna konferenca za aktivno vključevanje prebivalstva v celovito upravljanje z vodami (IKEW) v Ljubljani glasilo projekta SPARE APRIL 2018 saso.santl@izvrs.si http://www.alpine-space.eu/projects/spare/en/home
Prikaži večSlide 1
Kultura kakovosti na UL prof. dr. Radovan Stanislav Pejovnik, rektor 29.3.2012 Maribor RK RS 01/24/08 Zagotavljanje kakovosti Kultura kakovosti, zagotavljanje kakovosti, notranji / zunanji sistemi zagotavljanja
Prikaži večPoročilo o merjenju organizacijske klime
Str.1/11 Izdelali: izr. prof. dr. Uroš Pinterič, Andrej Kolar (KKE), Katja Krevs (Karierni center in KKE), Mira Kastelic (mednarodna in projektna pisarna) Dne: 2015-09-07 Dostavljeno (e-mail): Senat, AZ,
Prikaži več(Microsoft PowerPoint - KOROSE Dan javno zasebnega partnerstva 2013 VK [Zdru\236ljivostni na\350in])
Uporaba FIDIC pogodb pri projektih javno zasebnega partnerstva in pogoji pogodb za projekte na principu DBO Mag. Vekoslav Korošec Direktor Združenja za svetovalni inženiring-zsi Dan javno zasebnega partnerstva;
Prikaži večGlobal Employee Personal Information Privacy Notice
GLOBALNO OBVESTILO O VAROVANJU ZASEBNOSTI ZAPOSLENCEV Družba Johnson Controls International plc in z njo povezane družbe (skupaj Johnson Controls) cenijo vašo zasebnost in so zavezane k obdelovanju vaših
Prikaži več–
Aktualna problematika beguncev v luči prava Evropske unije Reševanje investicijskih sporov v trgovinskih in investicijskih sporazumih Evropske Unije s tretjimi državami: ustanovitev Mednarodnega investicijskega
Prikaži večHeadline Verdana Bold
Deloitte in R.U.R. PRVA 28.3.2018 2018 Deloitte Slovenija 1 MODUL 1: sreda, 28. marec 2018, Ljubljana PROGRAM 08:30 09:00 Registracija 09:00 09:15 Uvodni pozdrav dr. Yuri Sidorovich in Klaudijo Stroligo
Prikaži večMicrosoft Word - PROGRAM DELA RRA SP 2010
Mednarodni prehod 6, Vrtojba, 5290 Šempeter pri Gorici, Slovenija T: +386 (0)5 330 66 82, F: +386 (0)5 330 66 87, E: rra.sp@rra-sp.si PROGRAM DELA RRA SEVERNE PRIMORSKE REGIJSKE RAZVOJNE AGENCIJE d.o.o.
Prikaži večPROGRAM nacionalnega usposabljanja»le z drugimi smo«ljubljana 24. in 25. april 2017 ZRC SAZU, Novi trg 2, 1000 Ljubljana Prijave: Katis, MIZŠ Infotočk
PROGRAM nacionalnega usposabljanja»le z drugimi smo«ljubljana 24. in 25. april 2017 ZRC SAZU, Novi trg 2, 1000 Ljubljana Prijave: Katis, MIZŠ Infotočka: info@lezdrugimismo.si Vključevanje, slovenščina,
Prikaži večUniverza v Mariboru
Univerza v Mariboru Pedagoška fakulteta VLOGA UČITELJA Avtor: M. Š. Datum: 23.11.2010 Smer: razredni pouk POVZETEK Učitelj je strokovnjak na svojem področju, didaktično usposobljen, ima psihološka znanja
Prikaži večRevizijsko poročilo: Nadzorni sistem nad izvajanjem ukrepov aktivne politike zaposlovanja
Nadzorni sistem nad izvajanjem ukrepov aktivne politike zaposlovanja Nadzorni sistem nad izvajanjem ukrepov aktivne politike zaposlovanja 4 MINISTRSTVO ZA DELO, DRUŽINO IN SOCIALNE ZADEVE, ZAVOD RS ZA
Prikaži večOD PROJEKTNE IDEJE DO NAČRTA Priročnik za pripravo projektnih načrtov študijsko leto 2011/2012 Pripravila: Romana Zidar
OD PROJEKTNE IDEJE DO NAČRTA Priročnik za pripravo projektnih načrtov študijsko leto 2011/2012 Pripravila: Romana Zidar Uvod Za uspešno delo v socialnem delu morate osvojiti kompetence s področja projektnega
Prikaži večKODEKS RAVNANJA SKUPINE DOMEL Železniki, 16. oktober 2017
KODEKS RAVNANJA SKUPINE DOMEL Železniki, 16. oktober 2017 NAGOVOR POSLOVODSTVA S sprejetjem KODEKSA RAVNANJA skupine DOMEL smo sklenili zavezo, da se bomo po njegovih načelih ravnali povsod, kjer smo,
Prikaži večZAVAROVANEC/PODLAGA ZAVAROVANJA ZZVZZ VRSTA PRISPEVKA OSNOVA ZAVEZANEC za plačilo STOPNJA IN MESEČNI ZNESEK Osebe, ki so v delovnem razmerju v RS Podl
Osebe, ki so v delovnem razmerju v RS Podlaga: 001, 013, 016, 029, 034, 036, 084, 085 Kategorija zavarovancev: aktivni 1. točka 15. Enaka osnova kot za PIZ,vendar ne manj kot 60 % zadnje znane povprečne
Prikaži večpredstavitev fakultete za matematiko 2017 A
ZAKAJ ŠTUDIJ MATEMATIKE? Ker vam je všeč in vam gre dobro od rok! lepa, eksaktna veda, ki ne zastara matematičnoanalitično sklepanje je uporabno povsod matematiki so zaposljivi ZAKAJ V LJUBLJANI? najdaljša
Prikaži večLetni posvet o izobraževanju odraslih november 2014, Grand hotel Union Ljubljana Letni posv
26. november 2014, Grand hotel Union Ljubljana KLJUČNI RAZVOJNI DOSEŽKI IN IZZIVI ANDRAGOŠKEGA CENTRA SLOVENIJE Mag. Andrej Sotošek Raziskave in razvoj 1. Raziskava PIAAC (OECD): rezultati: glavna raziskava
Prikaži več(Microsoft PowerPoint - Priprava na obisk in\232pektorja za delo - GZS - kon\350na.pptx)
1 PRIPRAVA NA OBISK INŠPEKTORJA ZA DELO Nadzori na področju delovnih razmerij Nataša Trček Glavna inšpektorica RS za delo 2 Uvodoma: - Organizacija Inšpektorata RS za delo - Spremembe zakonodaje - Akcije
Prikaži večPravo 5. letnik Ta pogodba je praviloma občasen posel. S pogodbo o posredovanju se posrednik zaveže, da bo naročnika spravil v stik z drugo osebo. Pos
Ta pogodba je praviloma občasen posel. S pogodbo o posredovanju se posrednik zaveže, da bo naročnika spravil v stik z drugo osebo. Posrednik išče priložnosti, biti mora nevtralen in delati kot dober gospodar.
Prikaži večPowerPointova predstavitev
Vodilni spletni računovodski program Enaka bruto plača, različno izplačilo? Na enostaven način razlagamo, zakaj pride do razlik pri izplačilu, čeprav je pogodbena plača enaka. Računovodski servis Valerija
Prikaži večSpletno raziskovanje
SPLETNO RAZISKOVANJE RM 2013/14 VRSTE SPLETNEGA RAZISKOVANJA RENKO, 2005 Spletne fokusne skupine Spletni eksperiment Spletno opazovanje Spletni poglobljeni intervjuji Spletna anketa 2 PREDNOSTI SPLETNIH
Prikaži večMicrosoft Word - A AM MSWORD
3.9.2015 A8-0230/15 15 Uvodna izjava F F. ker je za to, da se bolje zavarujejo demokracija, pravna država in temeljne pravice, potrebna revizija Pogodb EU; F. ker je za to, da se bolje zavarujeta nacionalna
Prikaži več