N A D O B L A K I Miroslav Košuta 16Barve dreves K O R A K I Tematska analiza besedila Košutovo lirsko besedilo Barve dreves je sporočilno»krhka«, ner

Transkripcija

1 N A D O B L A K I Miroslav Košuta 16Barve dreves K O R A K I Tematska analiza besedila Košutovo lirsko besedilo Barve dreves je sporočilno»krhka«, nerazvidna in prav zato privlačna pesem o naravi (drevesih) kot domu za vsakogar: vsako drevo je s svojo posebno barvo zavetje nekomu: jabolku, vetru, pikapolonici, neznanemu sadju... Lepota pisanega sveta vzbuja v bralcu željo po opazovanju narave, zato se v uvodni napovedi tudi pojavi velelnik poglej. V didaktičnem instrumentariju je poudarjena metaforična povezava med barvo dreves in tistimi, ki jim drevo daje zavetje, s tem da je v to vključena tudi bralčeva domišljijska ustvarjalnost (npr. barva poletne suše) in predlogi za poustvarjalno branje besedila. Uvodna motivacija lahko izhaja iz igre asociacij (npr. kaj je poletje), možne pa so tudi likovne motivacije (Narišimo drevesa najrazličnejših barv.), čemur sledi pogovor o tem, kako se raznobarvna drevesa pogovarjajo med seboj (poetizacija stvarnosti: Na robu gozda si. Poslušaš pogovor med jablano, oblečeno v belo, in zeleno jelko.) CILJI Učenci ß se odzivajo na čustvene sestavine besedila in jih označijo na podlagi lastnega doživetja ob poslušanju, ß ugotovijo razpoloženje pesmi, ß opisujejo videz dreves, ß razložijo pomen barv, ki jih v pesmi upodobi pesnik, ß odkrivajo realnost, ki je dopolnjena s podobo skrivnostnega sveta, ß iščejo zvezo med realno in čarobno podobo, ß iščejo osrednje motive v pesmi, ß poslušajo umetnostno besedilo, ga dopolnijo s svojimi domišljijskimi podobami in povezujejo s svojim izkušenjskim in čustvenim svetom, ß rišejo drevo v vseh barvah, ki jih omenja pesnik, ß predstavijo svoj dom (ali kaj drugega) s pomočjo barv, ß obiščejo knjižnico in poiščejo dela pesnika Miroslava Košute. Primer šolske interpretacije je pripravil Franc Rakar OŠ TREBNJE UVODNA MOTIVACIJA Učitelj spodbudi učence, da izberejo vsak svojo barvo in poiščejo povezavo s predmetom, na katerega jih spomni ta barva. Učenci povedo barvo in asociacijo na barvo. Učitelj razdeli učne liste (PRILOGA 1) ter spodbudi učence, da narišejo drevo in ga pobarvajo s svojo najljubšo barvo. NAJAVA BESEDILA Pesnik Miroslav Košuta pa je barve dreves ujel v verze pesmi z naslovom Barve dreves, ki jo bomo danes poslušali in brali. PREMOR PRED BRANJEM Učenci se pred branjem umirijo, udobno sedejo in usmerijo pozornost na poslušanje interpretativnega branja. INTERPRETATIVNO BRANJE Učitelj pesem interpretativno prebere. Učenci pozorno poslušajo pesem in se vanjo poglobijo. ČUSTVENI PREMOR Učenci tiho razmišljajo o prebrani pesmi, urejajo in poglabljajo doživetja. IZRAŽANJE DOŽIVETIJ Kakšna se vam zdi pesmica? Kaj sporoča? 174 I PRIROČNIK K BERILU KORAKI NAD OBLAKI

2 TIHO BRANJE Pesem preberejo še učenci in podčrtajo manj znane besede. RAZLAGA MANJ ZNANIH BESED Učenci naštejejo manj znane besede, iščejo svoje razlage ali razložijo pomen teh besed s pomočjo SSKJ, uporabijo besede v novih povedih. VPRAŠANJA ZA RAZVIJANJE RAZUMEVANJA BESEDILA Katera drevesa in katere živali nastopajo v pesmi? Kaj živali iščejo v drevesu? O kom govori pesnik v prvi, drugi... zadnji kitici? O kakšnem svetu govori? Kje je ta svet? Ali lahko pridemo tja? Kaj nam sporoča pesem? Kaj je njena tema? GLASNO BRANJE Učenci glasno berejo pesem po kiticah, sodelujejo vsi. ANALIZA ZGRADBE BESEDILA Učitelj spodbudi učence, da opazujejo zgradbo pesmi, in jih vodi z vprašanji. Koliko kitic ima pesem? Koliko vrstic ima kitica? S katero besedo se začne vsaka kitica? Učitelj našteje nekaj besed, na katere iščejo učenci rime. S pomočjo teh rim sestavijo verze. Ali ima ta pesem tudi rime? VREDNOTENJE Učence spodbudi, da ilustrirajo kitico pesmice, ki so jo glasno prebrali, nato po skupinah predstavijo vsebino pesmi, ob zaključku vrednotijo ilustrirane predstavitve pesmi posameznih skupin. NOVE NALOGE ß K svojemu pobarvanemu drevesu napišejo pesmico po zgledu današnje pesmi. (PRILOGA 1) ß Učitelj razdeli učence v skupine ter poda navodila za kratko dramatizacijo o tem, kaj počnejo živali v drevesu, ki ga izberejo za svoj dom. Učenci pripravijo kratko vsebino, ki jo bodo prikazali, skicirajo sceno ter pripravijo predmete, ki jih bodo rabili pri igri. ß Napišejo zgodbo z naslovom Drevo mi je povedalo. ß Predstavijo svoj dom ali kaj drugega s pomočjo barv. ß Predstavijo knjige Miroslava Košute tako, da ob njih pripovedujejo sošolcem. ß Izpolnijo preglednico, kjer ponazorijo povezanost čustvenih razpoloženj z barvami. (PRILOGA 2) PRILOGA 1 Nariši drevo in ga pobarvaj s svojo najljubšo barvo. KORAKI NAD OBLAKI PRIROČNIK K BERILU I 175

3 PRILOGA 2 Izpolni preglednico, kjer boš ponazoril povezanost čustvenih razpoloženj z barvami. Označi z znakom X. Če tvoje barve ali čustvena razpoloženja ne ustrezajo zapisanim, tabelo lahko še sam(a) dopolniš. rdeča siva črna rumena modra zelena jeza veselje žalost otožnost strah ljubezen sovraštvo Foto: stock.xchng 176 I PRIROČNIK K BERILU KORAKI NAD OBLAKI

4 Bina Štampe Žmavc Slike in pike 117 N A D O B L A K I K O R A K I Tematska analiza besedila Pesem je vsebinsko večplastna, saj povezuje opazovanje narave (npr. mavrice) z ustvarjalnostjo (risanjem), oboje pa s pravljičnimi podobami (kraljično) in ustvarjanjem pravljice (pisanje pravljice). Zdi se, da pesnica posredno pripoveduje o povezanosti vsakdanjega sveta, tj. lirskih podob iz narave, s pravljičnimi prvinami: mavrica spodbudi risanje kraljične in tvorjenje pravljične zgodbe. Pesem je zanimiva tudi zaradi uporabe nenavadne besede (packavrica), ki jo je, tako kot ostale nenavadne besedne zveze, smiselno razložiti. Didaktični instrumentarij bralca spodbuja tudi k obujanju spomina na pravljične svetove ter samostojnemu tvorjenju pravljičnih zasnutkov, v uvodni motivaciji pa se lahko navezujemo na obe tematski besedi, tj. na mavrico in pravljico. CILJI Učenci ß razvijajo sposobnost identifikacije z osebo iz pesmi, ß razlikujejo deklamacijo od recitacije, ß aktivirajo ustvarjalno domišljijo in»oživljajo«predmetni svet, ß besedilni svet povezujejo z realno situacijo, ß občutijo razpoloženje v pesmi, ß zaznavajo in doživljajo besedilne slike, ß uživajo ob bogatenju ustvarjalne domišljije, ß zaznavajo in doživljajo zvočnost, ritem in rimo v pesmi, ß razvijajo zmožnost domišljijskega mišljenja, ß svojo domišljijo izražajo na verbalnem in likovnem področju, ß se pesem naučijo na pamet, ß napišejo spis: Recept za pravljico. UVODNA MOTIVACIJA Učitelj razdeli učence v skupine z navodilom, da zberejo vse značilnosti pravljic, ki se jih spomnijo, in jih zapišejo na prazen list. Ko skupina poroča, učitelj zapisuje na plakat, druge skupine samo dopolnijo. Učence usmeri v individualno delo s pomočjo učnega lista (PRILOGA 1), kjer v lonček zapišejo vse sestavine, ki bi jih potrebovali za svojo pravljico. Učitelj individualno preverja in usmerja. Učence razdeli v pare ter jim ponudi listič z dvema besedama, s pomočjo katerih sestavita novo besedo, ki se naj rima z eno ali drugo besedo (PRILOGA 2). Primer: kovač, brada bradač; ali kovač, brada klada. NAJAVA BESEDILA Učitelj povabi učence k ogledu razstave knjig Bine Štampe Žmavc in vodi razgovor o že znanih pravljicah in pesniških zbirkah oz. pesmih. PREMOR PRED BRANJEM Učenci se pred branjem umirijo, udobno sedejo in usmerijo pozornost na poslušanje učiteljeve deklamacije. INTERPRETATIVNO PRIPOVEDOVANJE Učitelj pesem doživeto predstavi. Učenci pozorno poslušajo pesem in se vanjo poglobijo. ČUSTVENI PREMOR Učenci tiho razmišljajo o prebrani pesmi, urejajo in poglabljajo doživetja. Primer šolske interpretacije je pripravil Franc Rakar OŠ TREBNJE KORAKI NAD OBLAKI PRIROČNIK K BERILU I 177

5 IZRAŽANJE DOŽIVETIJ Pisatelji in pesniki imajo veliko domišljije. S to mislijo učitelj spodbudi učence k izražanju doživetij. Kakšna se vam zdi pesmica? Kaj sporoča? TIHO BRANJE Pesem preberejo še učenci in podčrtajo manj znane besede. RAZLAGA MANJ ZNANIH BESED Učenci naštejejo manj znane besede, iščejo svoje razlage ali razložijo pomen teh besed s pomočjo SSKJ, besede (najrahlejše, packavrica, spletična, pav, ukleto, mrkooki, bavbav) uporabijo v novih povedih. VPRAŠANJA ZA RAZVIJANJE RAZUMEVANJA BESEDILA Učitelj vodi učence skozi naloge iz učbenika (En, dva, tri odgovori ti), kjer preko vprašanj in odgovorov odkrijejo tudi temo pesmi. GLASNO BRANJE Učenci glasno berejo pesem po kiticah, sodeluje vsak učenec, z glasom oblikujejo literarno stvarnost. ANALIZA ZGRADBE BESEDILA Učitelj spodbudi učence, da opazujejo zgradbo pesmi, in jih vodi z vprašanji. Koliko kitic ima pesem? Koliko vrstic ima kitica? Kaj posamezna kitica pripoveduje? Ali ima ta pesem tudi rime? Učenci poiščejo rime v posameznih kiticah in prepoznajo nenavadne zveze besed. VREDNOTENJE Učitelj učence razdeli v skupine z nalogo, da vsaka skupina ilustrira svojo kitico pesmi. Slike sestavijo v nadaljevanje, kot si sledijo v pesmi. Ob ilustracijah učitelj vodi pomnenje pesmi. Spodbudi učence, da povedo, na kaj so pomislili ob pesmi. Na kateri dogodek te je pesem spomnila? Opišejo svoje izkušnje. NOVE NALOGE ß Pod lonček napiši recept za peko pravljice. ß Sestavi svojo pravljico, kjer boš opisal(a), kako se je tvoj ponesrečeni dogodek s pomočjo pravljičnih bitij srečno končal. 178 I PRIROČNIK K BERILU KORAKI NAD OBLAKI

6 PRILOGA 1 V lonček zapiši vse sestavine za svojo pravljico. Sestavine: Sestavi še recept za»peko«pravljice. KORAKI NAD OBLAKI PRIROČNIK K BERILU I 179

7 PRILOGA 2 Navodilo za učitelja: Razrežite na trakove. kovač malina valček mreža Lenka božiček bučka slikar voz spletična brada drobtinica palec pregled peč mož luč packa ptiček kralj 180 I PRIROČNIK K BERILU KORAKI NAD OBLAKI

8 Oton Župančič Sneguljčica 119 N A D O B L A K I K O R A K I Tematska analiza besedila Župančičeva pesemska predelava znane pravljice o Sneguljčici je»uvod«v izročilni oz. pravljični del berila, kar nakazujejo predvsem uvodna motivacijska vprašanja (Kakšen je bil svet nekoč?). V tem smislu je smiselno razlagati tudi starinske besede (devojka), na kar opozarja didaktični instrumentarij, ki poleg tega spodbuja še primerjave med pravljico in njeno pesemsko predelavo. Tako je tudi uvodna motivacija lahko medbesedilna (učenci obnovijo pravljično zgodbo, opisujejo Sneguljčico ali svojega najljubšega pravljičnega junaka ipd.). CILJI Učenci ß na kratko spoznajo življenje in nekaj del Otona Župančiča, ß poglobljeno doživljajo pravljične podobe, ß čutijo razpoloženje v pesmi, ß svoja čustva sproščeno izražajo, ß pesem v parih predstavijo v razredu, ß primerjajo Župančičevo pesem in ljudsko pravljico Sneguljčica, ß napišejo novo pesem Rdeča kapica in prilagajajo vsebino že znani pravljici s tem naslovom. UVODNA MOTIVACIJA Učitelj učence pozove k poslušanju ljudske pravljice Sneguljčica. Prebere jim jo. NAJAVA BESEDILA Danes bomo prebrali še pesem o Sneguljčici, ki jo je napisal Oton Župančič. PREMOR PRED BRANJEM Učenci se umirijo, udobno namestijo in usmerijo pozornost poslušanju. INTERPRETATIVNO BRANJE Učitelj učencem Župančičevo pesem interpretativno recitira. ČUSTVENI PREMOR Predah, da učenci podoživijo pesem in uredijo vtise o njej. IZRAŽANJE DOŽIVETIJ Pripovedujejo o vtisih. Ali zasledite razlike med pravljico in pesmijo o Sneguljčici? TIHO BRANJE Pesem preberejo še učenci in označijo manj znane besede. RAZLAGA MANJ ZNANIH BESED Naštevajo besede, ki jih niso razumeli. Iščejo sopomenke. Besede devojka, pastorka, biriči, kraljič, Sneguljka, zarana uporabijo v novih povedih. VPRAŠANJA ZA RAZVIJANJE RAZUMEVANJA BESEDILA Kdo se v pesmi pogovarja? Kaj kraljica sprašuje zrcalo? Kam biriči odpeljejo Sneguljčico? Kdo je v gori našel Sneguljčico? Kje Sneguljčica živi, potem ko jo kraljevič reši? Primer šolske interpretacije je pripravila Simona Pelko OŠ ZALOG KORAKI NAD OBLAKI PRIROČNIK K BERILU I 181

9 Kaj stori kraljica, ko izve, da je v Deveti deželi Sneguljčica še vedno lepša od nje? Kam zbeži kraljica, ko pride kraljevič z vojsko? GLASNO BRANJE Učenci si v parih razdelijo vloge, glasno recitirajo in z glasom ponazorijo razpoloženje oseb. VREDNOTENJE Kako si predstavljaš deželo, v kateri živi Sneguljčica? Kako pa kraljestvo, v katerem živi kraljica? Še enkrat razmislite o vsebini pravljice Sneguljčica. V čem se razlikuje od Župančičeve pesmi? V zvezek nariši razpredelnico in v njej predstavi dogajanje v pravljici ter v Župančičevi pesmi (Nič lažjega!). Učenci predstavijo svoje ugotovitve. Kaj nam pove pravljica Sneguljčica? Kaj nam pove Župančičeva pesem Sneguljčica? NOVE NALOGE ß Napišejo pesem o Rdeči kapici. Vsebino lahko prilagajajo. ß Naučijo se pesem Sneguljčica na pamet. ß Učitelj spodbudi nekaj učencev, da pripravijo referat o Otonu Župančiču. 182 I PRIROČNIK K BERILU KORAKI NAD OBLAKI

10 Oton Župančič Uganke 120 N A D O B L A K I K O R A K I CILJI Učenci ß se seznanijo s pesniškima zbirkama Mehurčki in Ciciban, ß predstavijo življenje in delo pesnika Otona Župančiča, ß deklamirajo pesmi, ki jih že znajo, ß berejo uganke in rišejo rešitve, sestavljajo nove uganke. UVODNA MOTIVACIJA Vsak učenec dobi list z znano Župančičevo uganko. Rešitev uganke zapiše na list. NAJAVA BESEDILA Učitelj predstavi pesniški zbirki Mehurčki in Ciciban in pove, da je Oton Župančič poleg pesmi za otroke pisal tudi uganke. DELO Z BESEDILOM Učenci deklamirajo Župančičeve pesmi, ki jih poznajo. Učitelj iz zbirk Mehurčki in Ciciban prebere manj znane pesmi. Vsak učenec z lista prebere znano Župančičevo uganko, ostali učenci rešitev zapišejo in narišejo. Primer šolske interpretacije je pripravila Zvonka Falkner OŠ TREBNJE NOVE NALOGE ß Učenci v dvojicah sestavijo tri uganke. ß Uganke berejo, ostali učenci zapišejo ali narišejo rešitev uganke. ß Uredijo zbirko ugank, poiščejo naslov in jo ilustrirajo. ß Vse uganke razstavijo. ß Uganke objavijo v šolskem časopisu. ß V knjižnici poiščejo Župančičeve pesniške zbirke in predstavijo njegovo življenje in dela. KORAKI NAD OBLAKI PRIROČNIK K BERILU I 183

11 O B L A K I N A D Oton Župančič 21Kroparji K O R A K I Tematska analiza besedila Svet izročila je mogoče povezovati ne le s pravljicami, ampak tudi s slovenskimi običaji oz. izginjajočimi poklici. V svetu sodobne tehnike, računalnikov in medijev tako podoba kroparskega kovača deluje že skorajda pravljično; kot»spomin«je zato oblikovan tudi motivacijski nagovor. Pesem, polna zvočnih učinkov (slikanje z besedami) ter starinskih besed lahko na sodobnega bralca deluje kot»nerazumljiva«izštevanka, lahko pa v njem vzbuja igrivo (ali morebiti celo strašljivo) podobo»junakov«iz daljne preteklosti. V didaktičnem instrumentariju so zajeta vprašanja in naloge za zaznavanje zvočnosti besed, oblikovanje domišljijskih podob in razumevanje teme pesmi, primerna uvodna motivacija pa je risanje podobe osrednjih oseb (kovač) ali pogovor o slovenskih običajih in značilnih likih (npr. o kurentih, pustovanju). CILJI Učenci ß zaznavajo rimo, ß doživljajo zvočnost pesmi, ß pesem dopolnijo s svojimi domišljijskimi predstavami, ß ob poslušanju razvijajo asociativne zmožnosti, ß iščejo osrednjo besedo ter nizajo asociacije ob tej besedi, ß svoja občutja tudi zapišejo, ß rišejo portret kroparskega kovača, ß sodelujejo v pogovoru o slovenski tradiciji in izročilu in pripovedujejo o posebnostih njihovega kraja. UVODNA MOTIVACIJA Učitelj na liste napiše pet poklicev (čevljar, krojač, kovač, pek, frizer). Učenci opišejo značilnost teh poklicev, ostali učenci ugibajo. Kateri od teh poklicev je najtežji in ga najmanj poznajo? Učitelj pokaže nekaj kovaških izdelkov, s slikami in fotografijami pa, kaj kovači delajo. NAJAVA BESEDILA V pesmi Kroparji se nam predstavi svet, ki ga skorajda ni več. Danes le redko vidimo ročno kovanje žebljev, kovače so zamenjali tovarniški stroji. Pesnik se v pesmi poigrava z zvenom besed, a hkrati govori o ohranjanju spomina na preteklost. Oton Župančič je v svojih pesmih uporabljal narečne izraze, upodabljal je osebe iz ljudskih pesmi in ljudske običaje. PREMOR PRED BRANJEM Učenci se umirijo in pripravijo na poslušanje. INTERPRETATIVNO BRANJE Učenci poslušajo interpretativno recitiranje. ČUSTVENI PREMOR Učenci podoživijo pesem in uredijo vtise o njej. Primer šolske interpretacije je pripravila Zvonka Falkner OŠ TREBNJE IZRAŽANJE DOŽIVETIJ Kakšna občutja vam vzbuja pesem? Na koga ste pomislili, ko ste pesem poslušali? TIHO BRANJE Učenci tiho preberejo pesem in izpišejo manj znane in neznane besede. 184 I PRIROČNIK K BERILU KORAKI NAD OBLAKI

12 RAZLAGA MANJ ZNANIH BESED Razložimo besede štorkljači, žebljarji, trkljači, kresati (kreše), stopa, trkljati. Razlago poiščejo tudi v SSKJ. Besede uporabijo v novih povedih. VPRAŠANJA ZA RAZVIJANJE RAZUMEVANJA BESEDILA Kaj pomeni, da nekdo štorklja? Zakaj kovači hodijo kot v mlinu stopa? Katera dva verza prve kitice ponazarjata njihovo hojo? Kako pesnik imenuje kovače v drugi kitici? Kladivo, pravi pesnik, poje pesmi. Kje v pesmi zaslišiš to pesem? GLASNO BRANJE Učenci glasno preberejo pesem, tako da bodo zaslišali ritem, kajti hojo in pesem kladiva ponazarja tudi ritem pesmi. ANALIZA ZGRADBE BESEDILA Učenci preštejejo kitice in verze. Iščejo sopomenke za besede v pesmi. VREDNOTENJE, PRIMERJANJE, SINTEZA Ali opisuje pesnik sodobni čas ali delo kovačev pred mnogimi leti? Svoje mnenje utemelji. Nariši portret kroparskega kovača. Opiši kroparskega kovača, upoštevaj pesem, ne pozabi povedati, kako so kovači oblečeni, kakšne roke imajo, kako govorijo NOVE NALOGE ß Napiši spis z naslovom Svet nekoč in danes. ß V njem opiši kakšen star običaj, način dela nekdaj, star predmet ß Pri tem naj ti pomagajo odrasli, na primer stari starši ß Pripravi govorni nastop z naslovom Domače obrti na Slovenskem. KORAKI NAD OBLAKI PRIROČNIK K BERILU I 185

13 N A D O B L A K I Slovenska ljudska Pastirček in 122čarovnikova hči K O R A K I Tematska analiza besedila Slovenska ljudska pravljica uvaja sklop ljudskih pripovedi, ki zajemajo tako pravljice kot pripovedke, prikazujejo pa povsem drugačne podobe sveta, kot so te, ki obdajajo sodobnega bralca. Ljudske pravljice in pripovedke namreč govorijo o junakovem spopadu s težavami, o preizkušnjah, pred katere usoda postavlja osrednje pravljične osebe, o borbi med hudim in dobrim, o pravljičnem tonu, pripovedovanju, bližini med pripovedovalcem in poslušalci... Temeljne značilnosti pravljice tako najdemo že v besedilu Pastirček in čarovnikova hči: reven, a pogumen pastirček po hudih preizkušnjah (pot k čarovniku, naloge) z lastno iznajdljivostjo (skrivanje oblek, hoja na goro), a seveda tudi ob pomoči usode (živali, starci, vetrovi, deklica), dobi, kar si želi ženo. Pravljica sicer tega ne izraža neposredno, a zdi se, da dogajanje okvirja tema ljubezni: fant se z deklico želi poročiti, prav tako pa tudi ona z njim, zato sta pripravljena na vse, kar ju čaka. Poleg pravljičnih motivov in teme je za besedilo značilno tudi ponavljanje (npr. trije starci) ter značilen komični konec z vključitvijo pripovedovalca. Didaktični instrumentarij na podlagi preglednice spodbuja prepoznavanje pravljičnih stalnic ter dopolnjevanje besedila (dograjevanje praznih mest), uvodna motivacija pa je lahko medbesedilna (Kaj so pravljice?) ali predstavna (Potujmo k čarovniku v Deveto deželo na Stekleno goro). CILJI Učenci ß poslušajo pravljico, ß si oblikujejo domišljijskočutno predstavo dogajalnega prostora, ß spoznavajo mejo med realnim in domišljijskim svetom ter vedo, da je besedilna stvarnost v pripovedi drugačna od sveta, v katerem živimo, ß razumejo vzročno-posledično zaporedje dogodkov, ß odgovarjajo na vprašanja ob besedilu, ß spoznavajo, da književno dogajanje v pravljici usmerjajo prepovedi in zapovedi, in jih izluščijo iz pravljice, ß iščejo pravljice, kjer imajo zapovedi in prepovedi tudi pomembno vlogo pri zapletu in razpletu, ß spoznavajo dobre in slabe književne osebe, ß prepoznajo značilnost pravljičnega dogajanja, ß govorno obnovijo pravljico, ß upovedujejo dvoje različnih besedilnih stvarnosti na podlagi dogajanja v preteklosti-nekoč, pravljica-dogajanje v sedanjosti, ß prepoznajo glavne in stranske književne osebe, ß pripovedujejo in napišejo pravljico in ji spremenijo začetek, konec, osebe, dogodke Dodatna dejavnost: ß Družinsko branje iz zbirke Slovenske ljudske pravljice. Primer šolske interpretacije je pripravila Breda Gruden OŠ IVANA TAVČARJA, GORENJA VAS UVODNA MOTIVACIJA Učitelj vodi razgovor o pravljicah. Ali poznate kakšno pravljico? So vam jih pripovedovali/brali, ko ste bili majhni? Vam jih še vedno pripovedujejo ali berejo? Kdo? Zakaj? Učitelj učence razdeli v skupine. Razdeli jim knjige s slovenskimi ljudskimi pravljicami: Slovenske narodne pravljice, Slovenska dežela v pripovedki in podobi, Slovenske pravljice, Zlata ptica Sto najlepših pravljic. 186 I PRIROČNIK K BERILU KORAKI NAD OBLAKI

14 Učenci v knjigah poiščejo kartončke z besedami in smiselno sestavijo pare, ki jih pritrdijo na tablo: LJUDSKA PRAVLJICA, ČUDEŽNI PREDMETI, DOBRE OSEBE, HUDOBNE OSEBE, PRAVLJIČNA ŠTEVILA, TEŽKA NALOGA, SREČEN KONEC, ČAS IN KRAJ DOGAJANJA. (PRILOGA 1) Učenci prebrskajo knjige in povedo, katero pravljico so že prebrali. Naštejejo nekaj čudežnih predmetov, s katerimi so se srečali pri poslušanju in branju pravljic, naštejejo nekaj dobrih in nekaj hudobnih oseb, pravljičnih števil, težkih nalog, s katerimi so se srečali pravljični junaki. NAJAVA BESEDILA Učitelj prebere uvodno besedilo iz berila. Danes bomo poslušali ljudsko pravljico, v kateri nastopajo čudežni predmeti, dobre in hudobne osebe, pravljična števila, pravljični junak pa mora rešiti težko nalogo. Prisluhnite slovenski ljudski pravljici Pastirček in čarovnikova hči. PREMOR PRED BRANJEM Učitelj povabi učence v knjižnico. Učenci se udobno namestijo. Učenci se umirijo in pozornost usmerijo na poslušanje. PRIPOVEDOVANJE BESEDILA Učitelj pravljico pripoveduje tako, da je pripovedovanje kar se da zvesto izvirniku. INTERPRETATIVNO BRANJE Knjižničarka prebere pravljico. Učenci poslušajo branje pravljice. ČUSTVENI PREMOR Učenci podoživijo pravljico in uredijo vtise. IZRAŽANJE DOŽIVETIJ Učenci povedo, ali jim je bila pravljica všeč ali ne. Svoja mnenja utemeljijo. TIHO BRANJE Učenci odprejo berila in besedilo preletijo. RAZLAGA MANJ ZNANIH BESED Skupaj z učiteljem razložijo pomen manj znanih in neznanih besed. Pomen razložijo s sopomenkami. VPRAŠANJA ZA RAZVIJANJE RAZUMEVANJA BESEDILA Učitelj ustno postavlja vprašanja o vsebini. Ob prosojnici vodi pogovor o vlogi pravljičnih oseb v pravljičnem dogajanju. O čem govori pravljica? Opiši kraj in čas dogajanja. Je čas dogajanja znan? Kdo je glavna književna oseba, pravljični junak? Kdo poleg njega še nastopa v pravljici? Povej, v kolikšni meri so ostale osebe zastopane v besedilu? Kam se je odpravil pastirček? Opiši pastirčkovo poizvedovanje. Kateri čarobni predmet je imel pastirček? Poišči v pravljici vse zapovedi. Poišči v pravljici vse kršitve. Opiši dogajanje na Stekleni gori. Katere težke naloge je moral pastirček izpolniti? Kako je deklica pomagala pastirčku izvršiti zahtevne naloge? Lahko pojasniš, zakaj je tako ravnala? Kako sta se deklica in deček rešila? Pripoveduj, kakšna je bila po tvojem mnenju zadnja dekličina čarovnija. Kako se pravljica konča? Učenci v skupinah dopolnijo preglednico in odgovore napišejo v zvezek. (PRILOGA 2) Analiza in pogovor o odgovorih. KORAKI NAD OBLAKI PRIROČNIK K BERILU I 187

15 ANALIZA ZGRADBE BESEDILA Knjižničarka ob miselnem vzorcu na učnem listu (PRILOGA 3) vodi razgovor o ljudskih pravljicah. Učenci dopolnjujejo miselni vzorec. SINTEZA IN VREDNOTENJE Učenci sedejo v krog in ustno obnovijo pravljico vsak en del. Učitelj vodi razgovor. Katere pravljice najraje berete ali poslušate, ljudske ali umetne? Katere ljudske pravljice ste že prebrali? Kateri je poslušana pravljica podobna? V čem? Kaj bi v pravljici spremenili in zakaj? Ali tudi v vsakdanjem življenju vedno zmaga dobro? Na UČNEM LISTU 1 so zapisane značilnosti ljudske pravljice. Učenci v dvojicah preverijo, katere od naštetih veljajo tudi za poslušano pravljico. Utemeljitve zapišejo. Rešene liste primerjajo z ostalimi učenci. NOVE NALOGE ß V dvojicah sestavite svojo pravljico tako, da upoštevate preglednico iz berila. ß Napišite pravljico s spremenjenim koncem. ß Doma povabite domače k družinskemu branju ljudskih pravljic iz zbirk Slovenske ljudske pravljice. PRILOGA 1 Pari besed. LJUDSKA PRAVLJICA ČUDEŽNI PREDMETI PRAVLJIČNA ŠTEVILA SREČEN KONEC ČAS IN KRAJ DOGAJANJA TEŽKA NALOGA DOBRE IN HUDOBNE OSEBE PRAVLJIČNI JUNAKI 188 I PRIROČNIK K BERILU KORAKI NAD OBLAKI

16 PRILOGA 2 Prosojnica. Kaj delajo pravljične osebe? Razlaga Pravljica: Pastirček in čarovnikova hči LOČITEV Pravljični junak gre od doma. Pastirček se odpravi v Deveto deželo na Stekleno goro. POIZVEDOVANJE Poizveduje. Ali veš za Stekleno goro v Deveti deželi? DAR ČAROBNEGA SREDSTVA Dobi predmet, ki ima čarobno moč.... ZAPOVED Nekaj mu prepovejo ali svetujejo. Imej več v glavi.! KRŠITEV Ne upošteva zapovedi (prošnje, nasveta). Pastirček ga ni niti dobro poslušal. TEŽKA NALOGA Junaku zadajo težko nalogo. Junak mora prepoznati., posekati. in speči. do. IZPOLNITEV NALOGE Junak opravi nalogo. Ko je bilo REŠITEV Junak se reši pred pregonom. Deklica in pastirček sta se s pomočjo. POROKA Junak se oženi. Poročila sta se in naredila veliko ženitovanje KORAKI NAD OBLAKI PRIROČNIK K BERILU I 189

17 PRILOGA I PRIROČNIK K BERILU KORAKI NAD OBLAKI

18 UČNI LIST 1 Preveri, katere od naštetih značilnosti vsebuje ljudska pravljica Pastirček in čarovnikova hči. ZNAČILNOSTI LJUDSKIH PRAVLJIC DA, NE ZAPIŠI, OPIŠI, NAŠTEJ KRAJ DOGAJANJA ČAS DOGAJANJA IMENA OSEB NENAVADNA BITJA DOBRE OSEBE HUDOBNE OSEBE ČUDEŽNI PREDMETI ZAPOVED, NASVET ČUDEŽI LJUDSKA ŠTEVILA LJUDSKE BARVE PONOVITEV DEJANJA DOBRO PREMAGA ZLO SREČEN KONEC KORAKI NAD OBLAKI PRIROČNIK K BERILU I 191

19 N A D 28Škratovemu fantku O B L A K I K O R A K I Tematska analiza besedila Bajna bitja slovenskih pokrajin: dolenjska ljudska razbijejo skledico Glede na to, da zajema podrazdelek Bajna bitja slovenskih pokrajin svojevrstne»portrete«fantazijskih oseb iz ljudskega izročila, so v tematski analizi predstavljena vsa besedila hkrati. V njih se namreč mladi bralec sreča s strašljivimi škrati, ki se jih pastirji bojijo, hkrati pa človek neznano prikazen lahko tudi premaga s svojim pogumom in iznajdljivostjo in še danes tako nekateri kraji nosijo ime, ki se navezujejo na kako nenavadno človekovo dogodivščino, povezano z bajnimi bitji. Vsa besedila ponujajo bajčno razumevanje oz. domišljijsko razlago sveta: v naravi so še vedno skrite sile, ki so človeku bodisi v pomoč ali so mu sovražne, sile, ki nagrajujejo preproščino in kaznujejo lakomnost in predrznost človeka. Ob tem celotni podrazdelek ponuja tudi pokrajinsko raznovrstnost izročila, saj se v njem mladi bralec sreča tako z dolenjskimi kot gorenjskimi bajnimi bitji nekatera besedila so prav zaradi tega zapisana v narečju. V didaktičnem instrumentariju so vprašanja in naloge, ki spodbujajo zaznavanje podobe in lastnosti bajnih bitij ter njihovo primerjanje, nekatere spodbude razvijajo tudi otroško poustvarjalnost (zbiranje gradiva, dopolnjevanje besedil). Uvodne motivacije so lahko medbesedilne (Kje smo kdaj srečali škrate?), predstavne (Kakšen je škrat?) ali celo izkustvene (Kdaj pravimo, da nam jo je zagodel tiskarski škrat?). CILJI Učenci ß poslušajo in sami preberejo slovensko ljudsko pravljico o škratu, ß domišljijskočutno predstavo književne osebe si oblikujejo iz neposrednih besedilnih signalov: iz načina govora književne osebe in iz govora o književni osebi, ß ločujejo glavne in stranske književne osebe, ß odgovarjajo na vprašanja o besedilu, ß pri književni osebi zaznavajo značajsko lastnost, ß najdejo razlago za ravnanje književnih oseb, ß upoštevajo pripovedovalčev opis in dodajo prvine iz svoje domišljije, ß identificirajo se z junaki iz pripovedi, ß označijo razpoloženje v pravljici, ß si oblikujejo domišljijsko predstavo dogajalnega prostora, ß prepoznajo značilnosti ljudske pravljice, ß zbirajo pravljice v svojem okolju, ß ogledajo si zbirke ljudskih pravljic, ß seznanijo se z zbirko Zakladnica slovenskih pripovedi V somraku kraljestva palčkov in škratov (Didakta). Primer šolske interpretacije je pripravila Jožica Marinčič OŠ TREBNJE MOTIVACIJA Učitelj vodi razgovor o pravljicah in pripovedkah. Učenci pripovedujejo, katere pravljice poznajo, katera jim je bila všeč, katere lastnosti pravljic poznajo. Učitelj na lističe (glej str. 193) zapiše besede: nekatere so povezane s pravljicami, druge ne. Lističe razdeli učencem, ti pa v levi stolpec na tablo lepijo besede, ki so povezane z ljudskimi pravljicami, v desnega pa tiste, ki z ljudsko pravljico nimajo nič skupnega. Besede, ki so povezane s pravljico, obrazložijo. Učenci pripovedujejo o pravljičnih junakih. Učitelj na tablo pritrdi narobe obrnjen plakat: sliko škrata iz berila o škratovem fantku, da učenci ne vidijo, kaj je na njem. Pove le, da gre za pravljično bitje. Pravilno morajo rešiti izpolnjevanko, da ugotovijo, kaj je na plakatu. (PRILOGA 1) 192 I PRIROČNIK K BERILU KORAKI NAD OBLAKI

20 ZLATI KLJUČEK SIROMAK OČE IN SIN VOLKODLAK KEMIČNI SVINČNIK JABOLKO RAČUNALNIK DESETNICA FORMULA PALČKI MEDVED STAREJŠI SIN TRIJE GRAHI ČAROVNIŠKI PRIPOMOČKI VILE Učenci opisujejo svojega škrata (PRILOGA 1). Pokažejo, kako so ga naslikali, in ugotavljajo, ali so si škrati med sabo kaj podobni in zakaj. Pripovedujejo o pravljicah, v katerih nastopajo. Pozorni so na značajske lastnosti teh bitij. Poiščejo sopomenke besede škrat. Učitelj učencem prebere ali predvaja posnetek o palčkih (CD, T. Kokalj in S. Kranjc: Moja slovenščina 4, posnetek št. 6). Učenci ugibajo, kakšen je palček na plakatu, ki je pritrjen na tabli. Po ugibanju učencev učitelj pokaže sliko. Ugotovijo, ali so si predstavljali takega, v čem je drugačen. Povedo, kakšen se jim zdi, kje mislijo, da prebiva, ali je prijazen, bi ga želeli srečati NAJAVA BESEDILA Gre za uzaveščanje komunikacijske situacije. Pred mnogimi leti so na Dolenjskem prebivali škratje, ki niso bili vedno prijazni. Pastirčki, ki so pasli živino, so se jih kar malo bali. Zakaj, pa nam bo razkrila ljudska pripovedka, ki ima naslov Škratovemu fantku razbijejo skledico. PREMOR PRED BRANJEM Stopnjevanje pričakovanja in vzbujanje radovednosti. Vsa pozornost je usmerjena na besedilo. PRVI STIK Z BESEDILOM Učitelj pripoved pripoveduje v dolenjskem (ali svojem) narečju. Ob pripovedovanju učencem kaže slike, ki prikazujejo dogajanje. Tako spodbuja učenčevo domišljijsko aktivnost. Z učenci ima tesnejši stik. DRUGI STIK Z BESEDILOM Interpretativno prebere besedilo iz berila. PREMOR PO BRANJU Trenutek tišine, doživetja se usedejo in vtisi poglobijo. IZRAŽANJE DOŽIVETIJ Učitelj izpelje izjavo: Pravljična bitja pa res niso vedno samo prijazna! TIHO BRANJE Učenci vzpostavijo individualen, neposreden stik z besedilom. Sami so s svojim domišljijskim svetom. KORAKI NAD OBLAKI PRIROČNIK K BERILU I 193

21 RAZLAGA MANJ ZNANIH BESED Učitelj na tablo pritrdi besede: škratelj, jama brez dna, skledica, obmolkniti, zgrabiti. Učenci, ki poznajo pomen besede, vzamejo listič s table. Ko so pobrani vsi lističi, jih učenci prinašajo nazaj in obrazložijo pomen besede. Sošolci jih uporabijo v novih povedih. ŠKRATELJ OBMOLKNITI ZGRABITI MANJ ZNANE BESEDE JAMA BREZ DNA SKLEDICA VPRAŠANJA ZA RAZVIJANJE RAZUMEVANJA VSEBINE Učenci v celih povedih odgovarjajo na učiteljeva vprašanja. Katere književne osebe nastopajo v besedilu? Kdo je glavna književna oseba? Kdo je stranska? Utemelji. V kakšnih jamah so škratje najraje prebivali? Zakaj se je škratelj razjezil? Kakšni so bili pastirčki, ko je k njim pristopil škrat? Kdo je pastirčke rešil? Kako jih je rešil? Kaj je škratelj naredil s kozico? Zakaj se pastirji še vedno bojijo v jamo metati kamenje? Opiši kraj dogajanja. Je čas dogajanja znan? GLASNO BRANJE Učenci besedilo še enkrat glasno preberejo. Ponovno branje: učenci besedilo berejo tako, da govor škrata in pastirja poskušajo prebrati v narečnem govoru. SINTEZA IN VREDNOTENJE Opišejo škrata in pastirje. Pozorni so na značajske lastnosti. Opišejo razpoloženje, ki je vladalo. Ugotavljajo, kaj se je zgodilo, preden je škrat prišel iz jame. Učenci utemeljujejo domnevo, da so brali pravljico. Opisujejo nenavadne, čudežne dogodke, ki so se zgodili v pravljici. Naštejejo pravljice, ki imajo podobne značilnosti. Učitelj jim pokaže nekaj zbirk slovenskih ljudskih pravljic, ne izpusti niti zbirke založbe Didakta (Zakladnica slovenskih pripovedi: V somraku kraljestva palčkov in škratov). Učenci ljudsko pravljico doživijo in prepoznajo tako, da v svojem okolju poskušajo najti kakšen primer. Učitelj jim predstavi primer pripovedke, ki je pred leti krožila v kraju, kjer je prebivala pripovedovalka. Povedala je pripovedko o tem, kako je cvetel denar. (PRILOGA 2) NOVE NALOGE Učenci se sami odločijo za nalogo, ki se jim zdi najbolj zanimiva. Lahko delajo posamezno ali v književnih kotičkih. ß Učenci napišejo»predzgodbo«. Izmislijo si dogajanje, ki se je verjetno zgodilo, preden se je začela»naša zgodba«. (PRILOGA 3) ß Skupina učencev dela v književnem kotičku. Učitelj jim da slike, ki jih je uporabil ob pripovedovanju ljudske pravljice Škratkovemu fantku razbijejo skledico. Opisujejo književno dogajanje, z zornega kota osebe, s katero so se identificirali. ß Učenci pišejo nadaljevanje zgodbe. ß Izmislijo si in zapišejo pogovor med manjšim pastirčkom in škratovim fantkom. 194 I PRIROČNIK K BERILU KORAKI NAD OBLAKI

22 PRILOGA 1 Obkroži črko pred pravilno trditvijo. Obkrožene črke po vrsti izpiši v spodnje okvirčke in dobil boš pravljičnega junaka, ki pogosto nastopa v pravljicah. A Š Z M K R V A Ž D T Starejši sin je ustrelil ptiča, ki je kradel zlata jabolka. Žaba je šla h kovaču, da bi jo podkoval. Medved je drugemu sinu prerokoval, da bo srečen. Po svetu se najprej odpravi mlajši sin. Mižek trikrat obrne zlati ključek. Medved zarenči:»le počakaj, še slabo se ti bo godilo!«kosovirja Glili in Glal sta miški zašila trebušček. Ribič je kupil dva hleba, kakor mu je naročila Drava. Hvaležni medved je v zibelko naložil trnja. Mojca Pokrajculja je v hiško spustila lovca. S pomočjo bele kače s kronico si je hiša opomogla. Pravljični junak: Zdaj ga še nariši. KORAKI NAD OBLAKI PRIROČNIK K BERILU I 195

23 PRILOGA 2 Primer pripovedke, ki je pred leti krožila v kraju, kjer je doma pripovedovalka. PRILOGA 3 Izmisli si dogajanje, ki se je verjetno zgodilo, preden se je začela naša zgodba. Svoji zgodbi daj naslov. 196 I PRIROČNIK K BERILU KORAKI NAD OBLAKI

24 129 Lovec Rusel in škrati Štajerska ljudska N A D O B L A K I K O R A K I CILJI Učenci ß z zbirko sestavljajo domišljijskočutno predstavo pravljičnih bitij, ß so se zmožni identificirati z junaki v pravljici, ß razumejo motive za ravnanje pravljičnih bitij, ß pravljice prebirajo, s posebej oblikovanim govorom označijo razpoloženje, ß ustrezno reagirajo na čustvene sestavine besedila, ß besedilo označujejo na podlagi lastnega doživetja ob poslušanju, ß odgovarjajo na vprašanja o besedilu, ß si oblikujejo domišljijsko predstavo dogajalnega prostora, ß poustvarjajo na podlagi iste teme, ß zbirajo pravljice v narečju, ß pripovedujejo ljudske pravljice po svoji izbiri sošolcem. UVODNA MOTIVACIJA Ura je namenjena predvsem učencem Osnovne šole Gračišče, saj izhaja iz tega, da večina otrok v družini ima kakega svojca, s katerim se pogovarja v narečju; zato jim nadaljnja besedila, ki so v narečju, ne bodo povzročala večjih težav. Predlagam, da vsak učitelj izbere besedila v narečju, iz okolja v katerem uči. Učenci so prejšnjo uro brali pravljico Škratovemu fantku razbijejo skledico. Po delu z besedilom so za nalogo prinesli v šolo pravljico (na Primorskem ji rečemo»štorija«), ki so jim jo pripovedovali starejši svojci ali znanci. Vsak učenec prebere svojo»štorijo«. NAJAVA BESEDILA Učitelj napove, da bodo v štajerski ljudski pripovedki Lovec Rusel in škrati slišali, kako je Rusel ukanil škrate. PREMOR PRED BRANJEM Učenci se umirijo, udobno namestijo in usmerijo pozornost na poslušanje. INTERPRETATIVNO BRANJE Učenci poslušajo interpretativno branje. ČUSTVENI PREMOR Učenci podoživijo zgodbo in uredijo vtise o njej. IZRAŽANJE DOŽIVETIJ Učenci pripovedujejo o vtisih. Kakšna se jim zdi pravljica? Kako se je lovec znašel v dani situaciji? Kaj bi se z njim zgodilo, če bi škratu povedal svoje ime? Zakaj je odtlej imel lovec veliko lovsko srečo? Kako bi ravnali v podobni situaciji? TIHO BRANJE Učenci tiho preberejo pravljico in izpišejo neznane besede v zvezek. Primer šolske interpretacije je pripravila Aleksandra Starc OŠ GRAČIŠČE KORAKI NAD OBLAKI PRIROČNIK K BERILU I 197

25 RAZLAGA MANJ ZNANIH BESED Učenci glasno preberejo besede, ki jih niso razumeli. Navedene neznane besede razložijo sošolci ali učitelj. VPRAŠANJA ZA RAZVIJANJE RAZUMEVANJA BESEDILA Kaj jim je v tej pravljici všeč? Ali se jim zdi smešna? Zakaj je bil lovec Rusel slabe volje? Zakaj se škrat ni dal odgnati? Kako je škrat ponagajal lovcu? Kako se je odzval lovec Rusel? Kaj pomeni besedna zveza pograbil je škrata za kravateljc? Zakaj je lovec premlatil škrata? Kako je lovec škrata ukanil? Zakaj so se mu ostali škratje smejali? Kako bi oni ravnali v Ruslovi situaciji? GLASNO BRANJE Klicani učenci glasno preberejo pravljico. ANALIZA ZGRADBE BESEDILA V pogovoru opredelijo literarne osebe in jih opišejo. Opredelijo čas in kraj dogajanja. VREDNOTENJE Učenci iz barvnega, prosojnega papirja izdelajo škrata in lovca Rusla. Lutki položijo na grafoskop in projicirajo na tablo. Učenci držijo lutki na steklu grafoskopa in začnejo prosto igrati. Na platnu projicirani barvni odsevi lutk oživijo. NOVE NALOGE ß Učenci napišejo, zakaj se bajna bitja v naših ljudskih pripovedkah (škratje, vile, velikani, štrige) ljudem prikazujejo ponoči. (PRILOGA 1) ß Marjan Tomšič je v knjigi Noč je moja, dan je tvoj zapisal pripovedko po pripovedovanju Silvane Kolovič iz Pregare. Za nalogo jo preberejo in napišejo, v čem je ta pripovedka podobna tisti v berilu. (PRILOGA 2) ß Učenci obiščejo knjižnico in poiščejo knjige s to tematiko. Do naslednjič preberejo poljubno izbrano zgodbo, ki jo je napisal pisatelj Marjan Tomšič. PRILOGA 1 Poišči podobnosti in razlike med»štorijo«, ki si jo v prinesel(a) od doma, in pravljico iz berila. 198 I PRIROČNIK K BERILU KORAKI NAD OBLAKI

26 Zakaj se v naših ljudskih pravljicah bajna bitja (škratje, vile, velikani,»štrige«) ljudem prikazujejo ponoči? PRILOGA 2 Marjan Tomšič je v knjigi Noč je moja, dan je tvoj v narečju napisal pravljico Zaštrigana hiša po pripovedovanju njegove učenke, ki je bila iz Pregare. Preberi jo in napiši, v čem sta si podobni s pravljico v berilu. KORAKI NAD OBLAKI PRIROČNIK K BERILU I 199

27 PRILOGA 3 Slovar narečnih in drugih manj znanih besed. anka ß (tudi) anomalo ß (malo) bival ß (živel) ben ß (dobro) brenta ß (lesena posoda za grozdje) cajt ß (čas) ćem ß (hočem) enbot ß (nekoč) gunjala ß (dišala) gušti ß (okusi) hitati ß (metati) hmalen ß (kmalu) kadena ß (veriga) kamera ß (soba) kantina ß (klet) kanton ß (kot) klokotat ß (pretakati) kotlić ß (kotel) lodrica ß (sod za vino) lončić ß (lonček) lonoc ß (lonec) midi ß (mudi) nazat ß (nazaj) nono ß (dedek, stari mož) nuć ß (noč) oštja ß (vzklik presenečnja) nanbot ß (naenkrat) pijažla ß (ugajala) ponjer ß (potem) prhiti ß (prevrne) ratal ß (postal) sćuhal ß (skuhal) spre ß (nasloni) puno ß (polno) šišmiš ß (netopir) škrla ß (kamnita plošča) škuja ß (luknja) šoldi ß (denar) štramac ß (žimnica) abot ß (tokrat) onega ß (tistega) oš ß (še) ti čem ß (hočem) uni ß (tisti) usipavat ß (vsipati) vaje ß (takoj) vkep ß (skupaj) vrhi ß (zgoraj) zadnji bot ß (zadnjič) zapalil ß (prižgal) zaštrigana ß (začarana) zatu ß (zato) zdigne ß (dvigne) život ß (telo) Zaštrigana hiša Na vrhi hriba je stala lepa, velika hiša, ma je bila prazna, noben ni bival v njej, zatu ki je bila zaštrigana. Vsaki, ki si je upal prespat v tej hiši, je bil drugi dan vre mrtev. Ta hiša je bila na samem, v njej je bilo puno pajkov, škorpjonov in šišmišov, ki so letali po praznih kamerah. Enbot pa si je rekel siromašni Tinče Brgudov, da raje umre, ko da bi oš trpu lakoto in mraz na ten sveti. In je šu v to hišo. Zapalil je ogenj na ognjišče, na kadeno je obesil kotlić in si je rekel, da si bo zadnji bot sćuhal polento, ponjer pa naj pride, kar će. Bila je vre nuć, voda v kotliće je začela klokotat, ko naenbot nekaj zakriči nutri v kamini:»ćem hitet.«tinče debelo pogleda, nanka malo se ne ustraši, mirno pravi unemi:»ti samo hiti, samo ne v muj lonoc«v kaminu se je začulo:» Tam-ta-ra-tam.«in na ognjišče prileti ena noga. Tinče jo porine v kraj in prične usipavat polento v vrelo vodo. Tabot nazat začuje:»ćem hitet.ti samo hiti, samo ne v muj kotlić!«reče Tinče in meša polento. V kaminu zaropota:» Tam-ta-ra-tam.«in na ognjišče pade ta druga noga. Tinče jo mirno da v kraj in kuha polento. Čez eno malo cajta nazat čuje iz kamina:»čuj, ćem hitet.ma hiti, samo ne v muj lončić ne.«in je vre jezen na unega v kamini. :»Tam-ta-ra-tam.«in na ognjišče prileti ena roka. Tinče jo da v kraj in meša polento. Ponjer hmalen prileti anka druga roka, ponjer pade na ognjišče život, ma brez glave. Tinče ga porine v kraj in dalje meša polento, ko da ni nič. Nazat začuje, glasno ko da grmi:»ćem hitet.ma oštja, hiti vre, kaj čakaš!«se Tinče razjezi in v kamine se čuje:» Plum! Plum! Plum!«Na ognjišče pade strašno grda glava, kosmata in rogata, ko od samega vraga. Tinče jo brcne v kanton in prime kotlić, da bi ga dal z ognja zatu, ki polenta je vre kuhana ma tabot se strašno zabliska in zatuli in oni kosi od človeka skočijo vkep in pred Tinčeta se postavi nono, ki mu prijazno reče:»tinče, ti si me rešu! Hodi z mano, jaz ti ćem nekaj dat.«tinče ni tel it zakaj pijažla ga je polenta, ki je gunjala iz kotla in anka temu nonotu je rekel, da ko će jest. Uni strah od človeka pa ukaže Tinčetu:»Hodi z mano, zatu ki meni se midi. Polento češ ben ponjer pojest!«tinče gre za njim in pridejo v kantino. Tam je bila lodrica, ta nono jo prehiti in pod lodrico je bila ena velika škrla.»ben dvigni to škrlo!«ukaže uni strah. Kadar jo zdigne, se močno zabliska in Tinče zagleda v škuji brento, ki je bila puna zlatih šoldov. Pogleda tega nonota, ma ga vre ni bilo, zginil je ko megla. Tinče dvigne brento in jo vaje nese kamor je bilo ognjišče. Tu spre brento na zid in z gušti poje predobro polento. Ponjer se vleže na štramac in mirno zaspi. Ben, vidiš, ta Tinče je ratal bogat, zatu ki je premagal strah. Ma anka unega človeka je rešil. Uni mož je puno grešil s temi zlatimi šoldi, zato je bil po svoji smrti razkosan in ni mogel v nebesa. Pregara 200 I PRIROČNIK K BERILU KORAKI NAD OBLAKI

28 Koroška ljudska Vražji graben in Škratkovica 130 N A D O B L A K I K O R A K I CILJI Učenci ß poslušajo in berejo besedilo bajnih bitjih v koroški pokrajini (škratih) in spoznavajo njihovo vlogo v ljudskem verovanju, ß ponovijo znanje o ljudski pravljici, ki ima formalni začetek in konec pripovedi (nekoč, bil je nekoč, srečen konec), ß vedo, da v pravljici vladajo zapovedi in prerokbe, v njih nastopajo pravljična bitja, velik pomen imajo pravljična števila, ß sestavljajo domišljijskočutno predstavo pravljičnih bitij, ß upoštevajo avtorjev opis in dodajajo prvine iz svoje domišljije, ß se identificirajo s pravljičnimi junaki, ß razumejo motive za ravnanje pravljičnih bitij, ß pravljico preberejo, s posebej oblikovanim govorom označijo razpoloženje, ß besedilo označujejo na podlagi lastnega doživetja ob poslušanju, ß odgovarjajo na vprašanja ob besedilu, ß oblikujejo si domišljijsko predstavo dogajalnega prostora, ß poustvarjajo na podlagi iste teme, ß zbirajo pravljice v narečju, ß pripovedujejo pravljico v narečju, ß seznanijo se s književno zbirko Zakladnica slovenskih pripovedi: V somraku kraljestva palčkov in škratov, ß pripovedujejo ljudske pravljice. MOTIVACIJA Učitelj pripoveduje odlomke iz slovenskih ljudskih pravljic, ki so v četrtem berilu (Berilo za razvedrilo). Lahko pa odlomke zapiše na učne lističe in jih razdeli učencem, da jih preberejo. Iz besedila izbira tiste dele, ki so tipični za ljudsko pravljico. Učenci ugotavljajo, iz katerih pravljic so odlomki. Živel je siromak, ki ni imel niti kruha za svojega sina. Zato mu reče, naj si gre po svetu iskat srečo. (O treh grahih) Neki kmet je imel tri sinove. Najstarejši bi se rad oženil, a si tega ni upal povedati očetu. (S kačo se je oženil) Kralj je imel na svojem vrtu neizrečeno lepo jablano, ki je rodila zlata jabolka, a jih nikoli niso dobili. (Zlata ptica) Ko nekaj časa hodi, zagleda na cesti grahovo zrno. (O treh grahih) Primer šolske interpretacije je pripravila Jožica Marinčič OŠ TREBNJE»Tri hčere imamo,«pravi mati.»izberi si, katera ti je po volji, pa pojdita v božjem imenu.«tretji dan je že najstarejši z nevesto doma pri očetu. (S kačo se je oženil) KORAKI NAD OBLAKI PRIROČNIK K BERILU I 201

29 »Nič se ne boj, sinek! Pojdi h kuharici in ji povej, naj da v mlin sedemkrat sejano žito. Iz te moke naj sedemkrat zamesi kruh in ga sedemkrat speče.«(o treh grahih) Kralj pa je imel tri sinove. Starejša sta bila bolj poredna in mlajšega brata nista nič kaj marala. (Zlata ptica) Medved se obrne in pravi:»le počakaj, še slabo se ti bo godilo!«zarenči in odide. (Zlata ptica)»tu imaš ključek. Če ta ključek v žepu obrneš, ti bo dal vsega, kar si poželiš. Zdaj pa pojdi domov in pripravi vse za gostijo.«(s kačo se je oženil) Učitelj vpraša, ali učenci vedo, kako se posamezna pravljica zaključi. O TREH GRAHIH: Še danes živita, če že nista umrla. S KAČO SE JE OŽENIL: Morda še danes živita, ako ju nista ločili motika in lopata. ZLATA PTICA: Mlajšemu pa je dal kraljestvo in naredili so veliko svatovščino, kajti oženil se je z lepo morsko deklico. S pomočjo prebranih odlomkov, pravljic, ki jih učitelj prinese v razred, in učenčevih predhodnih vedenj o ljudski pravljici dopolnijo miselni vzorec. 202 I PRIROČNIK K BERILU KORAKI NAD OBLAKI

30 NAJAVA BESEDILA Učitelj pove, da so v posameznih slovenskih pokrajinah nastale ljudske pripovedke. Na Koroškem je nastala pripovedka, v kateri nastopa nenavadni knjižni junak, ki nam razloži ime potoka in grabna na Koroškem. PREMOR PRED BRANJEM Učenci udobno sedejo, se umirijo in pripravijo na dialog s književnim besedilom. INTERPRETATIVNO BRANJE IN DOŽIVLJANJE BESEDILA Učitelj prebere besedilo in pri tem pazi, da s posebej oblikovanim govorom označi razpoloženje. ČUSTVENI PREMOR PO BRANJU Pravljico doživijo, doživetja se usedejo. IZRAŽANJE DOŽIVETIJ Na listič narišejo škrata, kot si ga predstavljajo. Ogledajo si še slike sošolcev. TIHO BRANJE Učenci v kazalu poiščejo pripovedko Vražji graben in Škratkovica in jo tiho preberejo. RAZLAGA MANJ ZNANIH BESED Učitelj učencem razdeli prazne lističe, na katere napišejo neznane besede. Lističe vrnejo učitelju. Vsak dobi besedo, ki bi jo želel razložiti. Razložijo jih s pomočjo sošolcev, ki vedo njihov pomen, SSKJ in berila. Učitelj pazi, da natančno obrazložijo besedo kvatrni. Besede uporabijo v novih povedih. VPRAŠANJA ZA RAZVIJANJE RAZUMEVANJA VSEBINE Učenci v celih povedih odgovarjajo na učiteljeva vprašanja. Kdo je glavna književna oseba? Kje je živel star čevljar? Kdaj je delal? Kdaj so mu prišli pomagat škrati? V kakšni podobi je nekega večera prišel k čevljarju škrat? Zakaj je bil mož jezen nanj? Kaj mu je storil? Zakaj ga čevljar ni upal udariti še enkrat? Kaj je storil škrat ob čevljarjevi razlagi svojega udarca? Kako se imenuje jarek, v katerega se je zgrudil škrat? Kaj je zjutraj videl čevljar v jarku, kamor se je ponoči zgrudil škrat? Zakaj s sosedom nista mogla odpeljati konja? Kdaj je drugi škrat obiskal čevljarja? V čem sta tekmovala? Kaj je predlagal razjarjeni škrat, ker ni zmagal? Spet je zmagal čevljar. Kako si razlagaš njegovo zmago? Kako je ob koncu čevljar ukanil škrata? Kako se imenuje potok v Vražjem grabnu? GLASNO BRANJE Poklicani učenci preberejo besedilo. Lahko ga ponovno preberejo po vlogah. ZGRADBA, ANALIZA Učenci razložijo imeni grabna in potoka v njem. Povedo, s katerimi imeni je v besedilu pripovedovalec poimenoval škrata. Pripovedujejo o svojih domnevah o izginotju konja. Razmislijo, kateri junak je močnejši, in to utemeljijo. NOVE NALOGE ß Kako bi besedilo o Vražjem grabnu povedal(a) v narečju svojega kraja? Del pravljice zapiši v narečju. (PRILOGA 1) ß Čevljar bi danes za pomoč prosil današnje, sodobne škrate. Prošnjo bi objavil v elektronski obliki. Oblikuj njegovo spletno stran. ß Starejše ljudi vprašaj, ali poznajo kakšno ljudsko pravljico, ki so si jo pripovedovali v tvojem okolju. Zapiši jo. KORAKI NAD OBLAKI PRIROČNIK K BERILU I 203

31 PRILOGA 1 Pripovedko o Vražjem grabnu in Škratkovici pripoveduj v narečju tvojega kraja. Del zgodbe v narečju tudi zapiši: 204 I PRIROČNIK K BERILU KORAKI NAD OBLAKI