1 POROČILO DRUŽBE ZA LETO

Transkripcija

1 1 POROČILO DRUŽBE ZA LETO

2 2 3 POROČILO DRUŽBE ZA LETO

3 4 5 7 a poslovno poročilo UVODNA BESEDA IZJAVA O ODGOVORNOSTI POSLOVODSTVA IZJAVA O UPRAVLJANJU DRUŽBE POROČILO O RAZMERJIH Z OBVLADUJOČO DRUŽBO SPLOŠNA RAZKRITJA PREDSTAVITEV DRUŽBE ORGANIZIRANOST DRUŽBE KADRI UPRAVLJANJE S TVEGANJI DOGODKI PO DATUMU BILANCE STANJA TRŽENJE ELEKTRIČNE ENERGIJE NAKUP ELEKTRIČNE ENERGIJE PRODAJA ELEKTRIČNE ENERGIJE Prodaja električne energije gospodinjskim odjemalcem Prodaja električne energije poslovnim odjemalcem POVZETEK OPRAVLJENIH DEJAVNOSTI V PRETEKLEM LETU SLUŽBA ZA PROIZVODNJO IN STORITVE PROIZVODNJA ELEKTRIČNE ENERGIJE PROIZVODNJA TOPLOTE POVZETEK OPRAVLJENIH DEJAVNOSTI V PRETEKLEM LETU RAZISKOVALNO-RAZVOJNI ODDELEK KAZALNIKI KAZALNIKI FINANCIRANJA KAZALNIKI INVESTIRANJA KAZALNIKI VODORAVNEGA FINANČNEGA USTROJA KAZALNIKI GOSPODARNOSTI KAZALNIKI DOBIČKONOSNOSTI 31 b računovodsko poročilo poročilo neodvisnega revizorja RAČUNOVODSKI IZKAZI BILANCA STANJA NA DAN IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA ZA LETO, KONČANO IZKAZ VSEOBSEGAJOČEGA DONOSA ZA LETO, KONČANO IZKAZ DENARNEGA TOKA ZA LETO, KONČANO IZKAZ GIBANJA KAPITALA ZA LETO, KONČANO IZKAZ GIBANJA KAPITALA ZA LETO, KONČANO POJASNILA K RAČUNOVODSKIM IZKAZOM PO ZAKONU O GOSPODARSKIH DRUŽBAH IN SLOVENSKIH RAČUNOVODSKIH STANDARDIH podlage ZA SESTAVO RAČUNOVODSKIH IZKAZOV POJASNILA POSTAVK V BILANCI STANJA Opredmetena osnovna sredstva Dolgoročne finančne naložbe Dolgoročne poslovne terjatve Odložene terjatve za davek Kratkoročne finančne naložbe Kratkoročne poslovne terjatve Denarna sredstva Kratkoročne aktivne časovne razmejitve Kapital Rezervacije in dolgoročne pasivne časovne razmejitve Dolgoročne obveznosti Kratkoročne obveznosti Kratkoročne pasivne časovne razmejitve POJASNILA POSTAVK V IZKAZU POSLOVNEGA IZIDA Poslovni prihodki Poslovni odhodki Finančni prihodki Finančni odhodki Drugi prihodki Drugi odhodki Tekoči davek in odložene terjatve/obveznosti za davek Čisti poslovni izid Celotni vseobsegajoči donos obračunskega obdobja POJASNILA POSTAVK V IZKAZU DENARNEGA TOKA RAZKRITJA TRANSAKCIJ S POVEZANIMI OSEBAMI POTENCIALNE OBVEZNOSTI DRUŽBE DOGODKI PO DATUMU POROČANJA RAČUNOVODSKI IZKAZI IN POJASNILA K RAČUNOVODSKIM IZKAZOM PO ENERGETSKEM ZAKONU POJASNILA POSTAVK V BILANCI STANJA POJASNILA POSTAVK V IZKAZU POSLOVNEGA IZIDA Pod-bilanca stanja za gospodarsko javno službo na dan Pod-bilanca stanja za gospodarsko javno službo na dan Izkaz poslovnega izida za gospodarsko javno službo za leto, končano Izkaz poslovnega izida za gospodarsko javno službo za leto, končano Pod-bilanca stanja po dejavnostih na dan Pod-bilanca stanja po dejavnostih na dan Izkaz poslovnega izida po dejavnostih za obdobje, končano Izkaz poslovnega izida po dejavnostih za obdobje, končano Izkaz denarnega toka po dejavnostih za leto Neopredmetena sredstva

4 a poslovno poročilo

5 UVODNA BESEDA Spoštovani, v letu 2016 je družba E 3, ENERGETIKA, EKOLOGIJA, EKONOMIJA, d.o.o., nadaljevala s svojim uspešnim delovanjem in dokazala, da lahko tudi manjše energetske družbe konkurenčno delujejo na trgu električne energije ter tako potrdila svoje poslanstvo do vseh deležnikov. Konkurenčnost trga pri prodaji električne energije se le stopnjuje, saj je družb, ki aktivno tržijo ta energent, več kot dvajset. Vsaka od njih želi s svojim delovanjem in strategijo pridobiti kupce, ker pomeni izjemno zahtevno poslovanje. Dinamika trga se kaže v številu zamenjav dobavitelja, ki je največje od odprtja trga. V letu 2016 se je nadaljevala gospodarska rast, ki pa je le rahlo vplivala na potrošnjo električne energije. Zaostreni dejavniki na trgu pa niso zaustavili naše rasti, saj je motiviran in strokoven kolektiv skupaj z zunanjimi partnerji občutno povečal število odjemalcev ter posledično prodanih količin električne energije. Družba se je v poslovno leto podala z natančnimi cilji, ki smo jih tudi v celoti izpolnili. Čez leto smo prilagodili določene procese, naredili nekatere izboljšave, kar nam je prineslo nadaljevanje pozitivnega trenda uspešnega poslovanja. Vse to ne bi bilo mogoče brez velikega vložka vseh zaposlenih. Služba za proizvodnjo in storitve je nepogrešljiv člen naše družbe, ki s svojim delovanjem prinaša pomemben del k uspešnemu poslovanju ter s svojimi naprednimi projekti zelo prispeva k ugledu družbe. Kljub težkim tržnim razmeram je služba dosegla zastavljene cilje in uspešno vodila vse proizvodne enote. Letos nismo investirali v nove projekte, ampak so priprave potekale za dve pomembnejši investiciji, ki bosta izvedeni v letu Nadaljevali smo tudi z aktivnostmi energetskega svetovanja, ki bistveno pripomorejo k prodaji električne energije velikim odjemalcem. Raziskovalno-razvojni oddelek je večino dela vložil v iskanje in prijave na projekte. Uspešno sodelujemo v dveh mednarodnih projektih - 3Smart in NEDO, kjer bomo z našim znanjem prispevali k uspešni izpeljavi projekta. V letu 2016 smo začeli tudi z aktivnostmi na projektu E3 Mobility in uspešno postavili 4 električne polnilnice. Podjetje E 3, d.o.o., je tudi podjetje z veliko družbeno odgovornostjo, saj del sredstev investira v okolje, v katerem deluje. Podpiramo delovanje športnih, kulturnih in drugih društev ter s tem pripomoremo k uspehom širše družbe. V družbi postavljamo v ospredje kupca in njegove zahteve. Pri poslovnih odjemalcih uvajamo nove modele nakupa, stalno svetovanje in seveda informiranje. Uspešni smo lahko samo, če stranki pri nakupu električne energije in energetskih projektih ponudimo celovito ter optimalno rešitev. Uvedba ponudbe za gospodinjski odjem, ki temelji na potrebah sodobne družbe, se je pokazala kot pravi pristop. Nadgradnja paketov E3 PREPROSTI, E3 NAPREDNI, E3 UDOBNI in E3 ZELENI so temelj uspeha naše družbe. Cilj je, da se še bolj približamo kupcu in ugotovimo ter zadovoljimo njihove potrebe, zato veliko aktivnosti posvečamo individualni oskrbi kupcev ali prek osebnega stika ali prek strokovno usposobljenega kontaktnega centra. Ne pozabljamo pa tudi tehnično bolj napredne kupce, ki imajo na razpolago elektronske storitve, ki jih združujemo v portalu MOJ E3. Pravilnost in uspešnost našega delovanja je potrjena tudi s pridobitvijo certifikata»zlata bonitetna odličnost«. Cilji v prihodnosti ostajajo usmerjeni v kupce in nove produkte ter storitve, s katerimi bomo še povečali njihovo zadovoljstvo. Vodstvo in sposobni ter strokovno izobraženi zaposleni smo pripravljeni na nove izzive, ki smo jih zastavili. Inovativnost in razmišljanje o naprednih storitvah mora ostali naša rdeča nit, ki bo pomenila prednost pred ostalimi ponudniki. Poslovanje v zadnjem obdobju nam je povečalo samozavest in vero, da smo sposobni še boljših rezultatov ter višjih izzivov. Najpomembnejše poslanstvo podjetja pa ostaja zadovoljiti pričakovanja vseh akterjev v poslovnem procesu lastnika, kupce, dobavitelje, zaposlene in okolje. V podjetju stremimo k združevanju internega znanja in sodelovanja med sodelavci ter strokovno zunanjo podporo. Izjemno pomembno vlogo v tem projektu in celotni družbi ima informacijska podpora, ki s sodobnimi aplikacijami omogoča prijaznejše ter hitrejše poslovanje. Spoštovani, v obdobju našega delovanja v celoti izpolnjujemo zaveze iz našega poslanstva, zato si zaslužimo vaše zaupanje. Smo zanesljiv in trden partner gospodarstvu in družbi, v kateri delujemo. Redne aktivnosti in dejavnosti potekajo pri racionalizaciji ter izboljšavi vseh procesov poslovanja in celovitega upravljanja s tveganji. Obilo truda in časa vlagamo v sistematično upravljanje z rednimi in izrednimi terjatvami, ki so vitalnega pomena za kondicijo družbe. Skupaj s sodelavci trdno verjamemo v našo zgodbo! Postanite tudi Vi del nje. darko pahor, direktor

6 IZJAVA O ODGOVORNOSTI POSLOVODSTVA 03 IZJAVA O UPRAVLJANJU DRUŽBE Poslovodstvo potrjuje računovodske izkaze za leto 2016 in poslovno poročilo za obdobje, ki je trajalo od 1. januarja do 31. decembra 2016 ter uporabljene računovodske usmeritve in njihova pojasnila, ki jih vsebuje predlagano letno poročilo. Poslovodstvo je odgovorno za pripravo letnega poročila tako, da le-to predstavlja resnično in pošteno sliko premoženjskega stanja družbe ter izidov njenega poslovanja za leto Poslovodstvo potrjuje, da so bile dosledno uporabljene ustrezne računovodske usmeritve in da so bile računovodske ocene izdelane po načelu previdnosti ter dobrega gospodarjenja. Hkrati tudi potrjuje, da so računovodski izkazi skupaj s pojasnili izdelani na osnovi predpostavke o nadaljnjem poslovanju podjetja, ter v skladu z veljavno slovensko zakonodajo in Slovenskimi računovodskimi standardi. Poslovodstvo je tudi odgovorno za ustrezno vodeno računovodstvo, za sprejem ustreznih ukrepov za zavarovanje premoženja, ter za preprečevanje in odkrivanje prevar in drugih nepravilnosti oziroma nezakonitosti. Družba pri svojem poslovanju dosledno upošteva zakone in davčne predpise, tako da poslovodstvo družbe ne pričakuje, da bi lahko nastale pomembne obveznosti iz tega naslova. Nova Gorica, Darko Pahor, direktor Družba E 3, d.o.o., skladno z določili petega odstavka 70. člena ZGD-1 za obdobje od do podaja izjavo o upravljanju družbe. Sklicevanje na veljavni kodeks upravljanja Družba pri poslovanju od decembra 2014 in novelirano marca 2016 upošteva Kodeks korporativnega upravljanja družb s kapitalsko naložbo države in od maja 2016 tudi Kodeks upravljanja za nejavne družbe, ki so ga skupaj oblikovali Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, Gospodarska zbornica Slovenije in Združenje nadzornikov Slovenije. Kodeks Slovenskega državnega holdinga, d.d. je dostopen na spletni strani sdh.si, Kodeks upravljanja za nejavne družbe pa na Družba ni sprejela lastnega kodeksa upravljanja. Upravljanje poteka skladno z določili ZGD-1 in določili omenjenih kodeksov. Izjava o spoštovanju določb kodeksa Družba pri poslovanju spoštuje zgoraj navedena kodeksa, njihova vodilna načela, kot tudi konkretizirana priporočila Slovenskega državnega holdinga, d.d. Opis glavnih značilnosti sistemov notranjih kontrol in upravljanja tveganj v družbi v povezavi s postopkom računovodskega poročanja Poslovodstvo družbe je odgovorno za vodenje ustreznih poslovnih knjig in vzpostavljanje ter zagotavljanje notranjega kontroliranja in notranjih računovodskih kontrol, izbiranje ter uporabljanje računovodskih usmeritev in varovanje premoženja družbe. Poslovodstvo družbe je odgovorno tudi za sprejem ustreznih ukrepov za zavarovanje sredstev družbe ter za preprečevanje ter odkrivanje prevar in drugih nepravilnosti. Pri postavitvi sistema notranjih kontrol uporabljamo sistem treh obrambnih linij (1. operativno vodstvo oziroma lastnik tveganj, 2. nadzorne funkcije, vključno s skladnostjo poslovanja kot upravljavci tveganj, 3. notranja revizija s funkcijo dajanja neodvisnih zagotovil) in zasledujemo cilje: točnost, zanesljivost in popolnost računovodskih evidenc ter resničnost in poštenost računovodskega poročanja, usklajenost z zakonodajo in drugo regulativo, učinkovitost in uspešnost poslovanja. Revizijo računovodskih izkazov družbe izvaja revizijska družba Ernst & Young d.o.o. iz Ljubljane. Zunanji revizor v okviru revizije računovodskih izkazov sodeluje z notranjo revizijo. Zunanji in notranji revizor o ugotovitvah poročata upravi, nadzornemu svetu in revizijski komisiji nadzornega sveta matičnega podjetja Elektro Primorska d.d.

7 12 13 Poslovodstvo družbe se zaveda, da ima vsak sistem notranjih kontrol svoje omejitve, zato si prizadeva vzpostaviti takšen sistem kontrol, ki je najučinkovitejši pri omejevanju nastanka negativnega dogodka in stroškovno sprejemljiv. V poglavju o tveganjih so podrobno pojasnjena tveganja, ki jim je izpostavljena družba, in mehanizmi za oceno posamezne vrste tveganj. Podatki o sestavi in delovanju organov vodenja in nadzora Družbo E 3, d.o.o., skladno z Aktom o ustanovitvi vodi direktor, samostojno in na lastno odgovornost. V skladu s pravili centralnega upravljanja, kot izhaja iz ZGD-1, družba nima imenovanega nadzornega sveta, funkcijo nadzora opravlja predsednik uprave ustanoviteljice Elektro Primorska d.d. Prav tako skupščino družbe predstavlja predsednik uprave ustanoviteljice, to je Elektro Primorska d.d. Lastniška struktura Družba E 3, d.o.o., je bila ustanovljena v letu 2004 in dokapitalizirana z izčlenitvijo sektorja za nakup ter prodajo električne energije družbe Elektro Primorska d.d. Družba ustanoviteljica Elektro Primorska d.d. je 100-odstotna lastnica. Osnovni kapital družbe znaša 6,5 mio EUR. 05 SPLOŠNA RAZKRITJA PREDSTAVITEV DRUŽBE Družba E 3, ENERGETIKA, EKOLOGIJA, EKONOMIJA, d.o.o., je bila ustanovljena leta Naziv družbe: E 3, ENERGETIKA, EKOLOGIJA, EKONOMIJA, d.o.o. Skrajšan naziv družbe: E 3, d.o.o. Sedež družbe: Erjavčeva ulica 24, 5000 Nova Gorica telefon: , faks: Davčna številka: SI Matična številka: Št. transakcijskih računov: SI (Nova KBM d.d.) SI (Nova KBM d.d.) SI (NLB d.d.) SI (T) ABANKA d.d. Družba je vpisana v sodni register pri Okrožnem sodišču v Novi Gorici, št. 1/04504/ POROČILO O RAZMERJIH Z OBVLADUJOČO DRUŽBO Osnovni kapital družbe znaša: ,72 EUR Obvladujoča družba Elektro Primorska d.d. ni uporabila svojega vpliva, da bi odvisno družbo E 3, d.o.o., pripravila do tega, da bi zase opravila škodljiv pravni posel ali da bi kaj storila ali opustila v svojo škodo. Lastnik družbe je Elektro Primorska d.d. 100-odstotni lastnik Družbo je zastopal: Darko Pahor (od ) Družba E 3, d.o.o., je, v okoliščinah, ki so ji bile znane v trenutku pravnih poslov z matično družbo Elektro Primorska d.d., za vsak pravni posel dobila ustrezna plačila in ni bila prikrajšana. Odvisna družba: Lastništvo družbe: JOD d.o.o. E 3, d.o.o., 100-odstotno lastništvo Pridružena družba: Lastništvo družbe: KNEŠCA d.o.o. JOD d.o.o., 47,27-odstotno lastništvo (10) deset fizičnih oseb, 52,73-odstotno lastništvo

8 ORGANIZIRANOST DRUŽBE UPRAVLJANJE S TVEGANJI Družbo E 3, ENERGETIKA, EKOLOGIJA, EKONOMIJA, d.o.o., je leta 2004 ustanovila družba Elektro Primorska d.d. primarno zaradi zahteve po pravni ločitvi dejavnosti gospodarskih javnih služb od tržnih dejavnosti in proizvodnje. Zakonske zahteve so bile izražene v 15. členu Direktive 2003/54/EC in 23b členu Energetskega zakona. Danes ima podjetje E 3, d.o.o., naslednje glavne notranje organizacijske enote: Službo za prodajo ključnim kupcem in upravljanje portfelja, v kateri se odvija dejavnost upravljanja portfelja in trgovanja z energenti. Službo za prodajo gospodinjskim in malim poslovnim odjemalcem, v kateri se odvija dejavnost trgovanja z energenti. Službo za proizvodnjo in storitve, v kateri se odvijajo dejavnosti proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov in kogeneracije ter oskrba s paro in vročo vodo, v sklopu te dejavnosti se izvaja tudi GJS oskrbe s toploto, izvajajo pa se tudi vse dejavnosti, vezane na učinkovito rabo energije. Splošne službe, v kateri se odvijajo skupne poslovne dejavnosti. Družba ima tudi Raziskovalno-razvojni oddelek, kjer se odvija raziskovalna in razvojna dejavnost KADRI Tabela 1 Število zaposlenih glede na raven izobrazbe Naziv in raven strokovne izobrazbe na dan Doktorat znanosti (8/2) 0 Magisterij znanosti (8/1) 3 Specializacija po visokošolskih programih Univerzitetni programi (7) 7 Specializacija po višješolskih programih Visokošolski strokovni programi (6/2) 9 Višješolski strokovni programi (6/1) 10 Srednja šola (5) 11 Poklicna šola (4) 4 Nekvalificirani (1) 1 SKUPAJ 45 V družbi E 3, d.o.o., je bilo na dan zaposlenih 45 delavcev, od tega 26 žensk in 19 moških. Ene izmed ključnih nalog poslovodstva družbe so identifikacija, nadzorovanje in upravljanje s tveganji, skladno s poslovno strategijo družbe. To upravi narekuje tudi Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP), ki med temeljne obveznosti uprave vključuje, da mora uprava zagotoviti, da družba posluje v skladu z ZFPPIPP in pravili poslovno-finančne stroke ter da mora uprava pri vodenju poslov družbe ravnati s profesionalno skrbnostjo poslovno-finančne stroke in si pri tem prizadevati, da je družba vedno kratkoročno ter dolgoročno plačilno sposobna. Uprava mora pri izpolnjevanju svojih obveznosti iz ZFPPIPP upoštevati vsa tveganja, ki jim je ali bi jim lahko bila družba izpostavljena pri svojem poslovanju in vključujejo zlasti kreditno, tržno, operativno ter likvidnostno tveganje. Družba E 3, d.o.o., tveganja obvladuje skladno z metodologijo celovitega obvladovanja tveganj (COT), ki se uporablja v okviru skupine Elektro Primorska. Prepoznana tveganja so skladno z metodologijo COT razvrščena v eno izmed štirih skupin, ki se vodijo v registru tveganj: poslovna/tržna, operativna, zakonodajna in finančna. V E 3, d.o.o., tveganja vrednotimo mesečno na podlagi ocenjevanja posledic uresničitve tveganja in na podlagi verjetnosti, da bo do tveganja prišlo. Obvladujemo jih na naslednje načine: izogibanje tveganju opustitev tveganega poslovanja; zmanjšanje tveganja uporaba različnih načinov varovanja, prenos tveganja na tretjo osebo; sprejem tveganja sprejmemo tveganje, ki je sprejemljivo. Vsako opredeljeno tveganje v registru ima določenega nosilca lastnika, ki je dolžan mesečno in kvartalno poročati o statusu tveganja ter izvajati ustrezne ukrepe, da se negativne posledice omili, ali se jim izogne. V fazi vrednotenja se lahko evidentira tudi nova potencialna tveganja in zanje določi ukrepe za njihovo obvladovanje. Za obstoječa tveganja se ocenjuje ustreznost postavljenih ukrepov. Vsako potencialno tveganje gre po metodologiji skozi proces t. i. PDCA (načrtuj-naredi- -preveri-ukrepaj, angl. Plan-Do-Check-Act). V okviru skupine Elektro Primorska se izvaja tudi notranja revizija poslovanja, ki med drugim nadzira izvajanje ukrepov in skladnost poročanega z dejanskim stanjem. Poročanje in nadzor nad tveganji v družbi sta sestavna dela sistema integriranega vodenja. Naša družba se s tveganji srečuje na vseh področjih delovanja, še posebej pri proizvodnji in dobavi energentov, nakupu ter prodaji električne energije, njenemu trženju in v povezavi s tem tudi na finančnem področju. TRŽNA TVEGANJA Izhajajo iz negotovega gibanja cen na domačem in tujih trgih električne energije, na katerih je družba prisotna, ter iz odprte pozicije trgovalnega portfelja družbe. Odprta pozicija, ki je izpostavljena tržnim tveganjem, nastane takrat, ko agregirana količina električne energije, kupljene po fiksni ceni, v določenem obračunskem obdobju odstopa od količine, prodane po fiksni ceni. Pri tem ta tveganja družba obvladuje v največji meri, tako da je vsaka prodaja zaznamovana z ustreznim protinakupom in nasprotno. Družba za ščitenje odprte pozicije poleg pogodb z obveznostjo dobave s fiksno ceno uporablja možnost nakupa električne energije prek več»odprtih«pogodb, ki omogočajo optimalen nakup električne energije na več trgih in z omejitvijo, da odprta pozicija ne preseže petih odstotkov količin električne energije, prodane po fiksni ceni. Družba ima tudi sprejet pravilnik o upravljanju portfelja. Ocena tveganja: srednja.

9 16 17 KOLIČINSKA TVEGANJA So posledica tveganj, ki nastanejo zaradi razlike med napovedano (zakupljeno) in dejansko dobavljeno količino električne energije. Količinska tveganja nosi družba v odprtih pogodbah, to je v vseh pogodbah s končnimi odjemalci in kvalificiranimi proizvajalci. Družba ta tveganja obvladuje s celovito informacijsko podporo za dolgo in kratkoročno napovedovanje profilov odjema ter oddaje električne energije in z aktivnim dnevnim spremljanjem odstopanj vseh merilnih mest, vključenih v bilančno podskupino družbe E 3, d.o.o. Ocena tveganja: srednja. FINANČNA TVEGANJA Kreditna tveganja so posledica nastanka izgube zaradi nepravočasne izpolnitve ali celo neizpolnitve obveznosti kupca električne energije do družbe. Družba omejuje kreditno tveganje s skrbnim preverjanjem bonitete strank, stalnim spremljanjem in upravljanjem kreditne izpostavljenosti posameznih kupcev glede na njihove limite ter nadzorom odprtih terjatev. Za znižanje predmetnega tveganja so prodajni posli na področju električne energije zavarovani prek pristojne zavarovalnice. Obvladovanje tveganj ni povezano le z zavarovanji, temveč predvsem z natančno definiranimi kupoprodajnimi pogodbami, ki jih družba uveljavlja pri vseh vrstah poslov z električno energijo. Ocena tveganja: srednja LIKVIDNOSTNA TVEGANJA nastopijo, če družba ne bi bila zmožna poravnati svojih finančnih obveznosti ob njihovi dospelosti. S tem, ko družba na dnevni osnovi spremlja in načrtuje kratko ter dolgoročno plačilno sposobnost, ki jo zagotavljajo pravočasna usklajevanja ter načrtovanja denarnih tokov, skrbi, da je tveganje likvidnostne sposobnosti v obsegu sprejemljivih parametrov in obvladljivo. Družba je v letu 2016 ustvarila pozitiven denarni tok iz poslovanja in svoje obveznosti redno poravnala. Družba ocenjuje, da tveganje ni visoko. Obrestna tveganja so povezana z možnostjo nepričakovane rasti stroškov financiranja, ki so vezani na spremenljivo obrestno mero glede na tržne razmere. Glede na obseg po potrebah financiranja je izpostavljenost tem tveganjem nizka. REGULATORNA TVEGANJA Izhajajo iz sprememb tržnih pravil ali zakonodaje na slovenskem ali tujih trgih električne energije in lahko vplivajo na poslovni rezultat. V družbi aktivno spremljamo dogajanje na področju predmetne zakonodaje tako s pomočjo matične družbe kot tudi samostojno glede na dejavnosti po posameznih službah, tako da se na take spremembe lahko pravočasno odzovemo s prilagajanjem trgovalnih oziroma proizvodnih dejavnosti. Ocena tveganja: nizka KONTROLNI SISTEM Poleg zunanjih tveganj, ki izhajajo iz sklenjenih pogodb, mora družba obvladovati tudi notranja tveganja, ki izhajajo iz operativnega poslovanja družbe in njene organiziranosti. Operativno tveganje je prisotno pri vseh poslovnih operacijah, ki jih družba izvaja. Tveganje se kaže v tem, da bi zaradi nezadostne učinkovitosti informacijske tehnologije, kakovosti procesov in kontrolnih procesov družba utrpela finančno škodo. Družba omejuje omenjena tveganja s kontrolnim sistemom, ki temelji na načelu, da so vse pomembnejše operacije izvedene s kontrolo vsaj dveh oseb, stalne pa so tudi izboljšave v nadgradnjo informacijske strukture in avtomatske kontrole posameznih faz procesov. Poleg tega skuša družba ta tveganja omejiti z natančno opredelitvijo vseh procesov, nedvoumno določitvijo vlog posameznikov, vključno z njihovimi pooblastili in odgovornostmi, ter pravilniki. Najpomembnejši temelj za zmanjševanje operativnih tveganj so visoko strokovni, izkušeni in motivirani zaposleni. Od slednjih se pričakuje stalno nadgrajevanja obstoječega in pridobivanje novega znanja, dinamičnost, multidisciplinarnost, timsko delo ter samoiniciativnost. Prav zagotavljanje ustreznih delovnih pogojev in okolja mora preprečiti morebitno izgubo ključnih zaposlenih, kar je bistvo kadrovskega tveganja. Ocena tveganja: srednja Družba se zaradi omejenega področnega delovanja na področju trgovanja z električno energijo ne srečuje z valutnimi in medregionalnimi tveganji. Ocena tveganja: srednja DOGODKI PO DATUMU BILANCE STANJA V mesecu februarju 2017 smo zaradi povečanja poslovanja na področju gospodinjskega odjema morali v skladu s pogodbo povečati bančno garancijo družbi SODO d.o.o. V mesecu marcu 2017 smo v skladu s strategijo družbe in lastnika pripojili hčerinsko družbo JOD d.o.o. matični družbi E 3, d.o.o.

10 TRŽENJE ELEKTRIČNE ENERGIJE Slika 1: Struktura prodaje električne energije glede na odjem v MWh NAKUP ELEKTRIČNE ENERGIJE Družba E 3, d.o.o., električno energijo kupuje na bilateralnem trgu in dnevnem trgu od različnih ponudnikov električne energije iz visokonapetostnega omrežja Slovenije. Drugi način nakupa je nakup od malih proizvajalcev, priključenih na srednje napetostno omrežje V družbi imamo sprejet pravilnik o upravljanju portfelja, ki nam služi za omejevanje tveganj, ki se lahko pojavijo ob velikih in pogostih spremembah cen na borzi. Leto 2016 je bilo v kontekstu upravljanja portfelja bistveno bolj zahtevno kot zadnja tri leta. V letu 2016 je bilo največ električne energije kupljene dolgoročno, na bilateralnem trgu, in sicer skoraj 90 odstotkov. Na dnevnem trgu in odstopanjih je bilo kupljenih nekaj manj kot 9 odstotkov, od malih proizvajalcev pa nekaj več kot en odstotek Družba prodaja električno energijo poslovnim in gospodinjskim odjemalcem, tako, da imamo tudi strategijo nakupa ločeno ter to z namenom doseganja načrtovane marže in seveda preprečevanja tveganja. Za kupce s pogodbami za nedoločen čas se električna energija kupuje razpršeno po obdobjih, ko so na trgu cene v skladu s strategijo nakupa. Za kupce, ki imajo pogodbe za določen čas, pa se glavnina električne energije kupi v času, ko ti kupci sprejmejo ponudbo za dobavo. 0 Načrt 2016 Realizacija 2016 Realizacija 2015 Gospodinjski odjem Poslovni odjem Prodaja električne energije gospodinjskim odjemalcem Za leto 2016 so bili prvi bilateralni nakupi izvedeni v sredini leta 2014 in so potekali vse do konca leta 2015, ko so se izvajali nakupi na dnevnem trgu PRODAJA ELEKTRIČNE ENERGIJE V letu 2016 je segment prodaje električne energije gospodinjskim odjemalcem zaznamoval vstop novih prodajalcev, ki so še zaostrili že tako hudo konkurenco. S sistematičnim delovanjem na trgu nam je uspelo pridobiti nove kupce in pomembno utrditi svoj položaj na trgu. V letu 2016 smo gospodinjskim odjemalcem prodali MWh, kar je 22,7 odstotka nad načrtovanim in 30,5 odstotka več kot leta Slika 2: Prodaja električne energije gospodinjski odjem v MWh Skupna prodaja električne energije družbe E 3, d.o.o., je v letu 2016 znašala MWh, kar je 30,1 odstotka nad načrtovanim in 16,4 odstotka več kot v letu Tabela 2: Prodaja električne energije v MWh Načrt 2016 Realizacija 2016 Realizacija 2015 Indeks 2/1 Indeks 2/ Gospodinjski odjem ,7 130,5 Poslovni odjem ,9 109,5 Skupaj prodaja ,1 116, Načrt 2016 Realizacija 2016 Realizacija 2015

11 Prodaja električne energije poslovnim odjemalcem V letu 2016 je bilo poslovnim odjemalcem prodanih MWh, kar je 34,9 odstotka nad načrtovanim in 9,5 odstotka več kot leta Občutno preseganje načrtovanih količin je posledica nenačrtovanja količin, ki smo jih prodali v Italijo. Kljub temu smo presegli količine iz prejšnjega leta, kar pomeni, da nam večja slovenska podjetja zaupajo. Slika 3: Prodaja električne energije poslovni odjem v MWh 07 SLUŽBA ZA PROIZVODNJO IN STORITVE PROIZVODNJA ELEKTRIČNE ENERGIJE Proizvodnja električne energije je v letu 2016 znašala MWh. Proizvodnja (v MWh) je v primerjavi z načrtom v tem obdobju nižja za 7,4 odstotka, medtem ko je v primerjavi s preteklim letom nižja za 2,8 odstotka. Razlogi za znižano realizacijo proizvodnje temeljijo na nepredvidenih zaustavitvah posameznih proizvodnih enot Načrt 2016 Realizacija 2016 Realizacija 2015 Pri proizvodnih enotah SPTE Park Sabotin in Perla je razlog za zmanjšano proizvodnjo električne energije predvsem zmanjšana raba toplotne energije znotraj hotela. Omembe vreden izpad proizvodnje zaradi nerazpoložljivosti enote je le delni izpad proizvodnje SPTE Park I v mesecu novembru. Izpad načrtovanih količin proizvodnje SPTE Kenog je posledica nespoštovanja pogodbenih obveznosti odjemalca. Ne glede na tehnično razpoložljivost objekta uporabnik samovoljno izklaplja proizvodno enoto in s tem niža realizacijo proizvodnje. Proizvodna enota SPTE Meblo je v prvi polovici leta 2016 zaradi težav na distribucijski mreži obratovala z manjšo intenzivnostjo. Ta izpad smo v oktobru, novembru in decembru nadoknadili tako, da je bil letni načrt obratovanja proizvodne enote presežen POVZETEK OPRAVLJENIH DEJAVNOSTI V PRETEKLEM LETU Slika 4: Proizvodnja električne energije v MWh V letu 2016 smo izvedli veliko aktivnosti, ki so bile usmerjene v pridobivanje novih kupcev in povečanje koristi za naše obstoječe odjemalce: Na segmentu prodaje gospodinjskim odjemalcem smo nadaljevali s sistematičnim obdelovanjem kupcev po vsej Sloveniji po vseh prodajnih kanalih. Nadaljevali smo s ponudbo, ki temelji na upoštevanju življenjskega sloga odjemalcev in jim omogoča optimalen račun za električno energijo glede na različne življenjske navade. V okviru strateškega načrta smo izpeljali dve večji in tri manjše trženjske akcije. Naše delovanje smo aktivno promovirali prek spletne in Facebookove strani. Izboljšave delovanja kontaktnega centra, portala MOJ E3 in lastnih prodajnih mest. V segmentu velikih poslovnih odjemalcev so se dejavnosti izvajale sistematično glede na status odjemalca (novi, izgubljeni oziroma obstoječi odjemalci). Razvoj naprednih modelov za prodajo velikim poslovnim odjemalcem. Uvedba aplikacije za upravljanje portfelja Načrt 2016 Realizacija 2016 Realizacija 2015

12 PROIZVODNJA TOPLOTE 08 RAZISKOVALNO-RAZVOJNI ODDELEK Proizvodnja toplote je v letu 2016 znašala MWh. Proizvodnja (v MWh) je v primerjavi z načrtom v tem obdobju nižja za 1,6 odstotka, medtem ko je v primerjavi s preteklim letom višja za 9,4 odstotka. Izpad proizvodnje se deloma nanaša na nižjo potrebo od načrtovane, v veliki meri pa tudi na zmanjšan odjem toplote iz SPTE KENOG razlogi so navedeni v poglavju o realizaciji proizvodnje električne energije. Slika 5: Proizvodnja toplotne energije v MWh Načrt 2016 Realizacija 2016 Realizacija POVZETEK OPRAVLJENIH DEJAVNOSTI V PRETEKLEM LETU V Raziskovalno-razvojnem oddelku je bila v letu 2016 glavna pozornost namenjena projektom, ki so bili v začetnih razvojnih fazah, in sicer na področju»pametnih omrežij«in elektromobilnosti. Na področju pametnih omrežij so potekale aktivnosti, vezane na razpise evropskih projektov, kot je 3Smart in slovensko-japonski projekt pod delovnim imenom NEDO. Na področju projekta 3Smart smo skupaj z vodilnim partnerjem Fakulteto za elektrotehniko in računalništvo iz Zagreba pripravili idejno zasnovo projekta in pilotnega poligona, ki naj bi se postavil v Idriji. Projekt je uspešno prestal presojo ustreznih komisij pri Evropski uniji in bil potrjen. Začetek projekta: V omenjenem projektu si je družba E 3, d.o.o., zagotovila EUR sredstev. Glavnina dela na projektu bo izvedena z razpoložljivimi kadri v družbi in ne predvideva dodatnega zaposlovanja. Pri projektu NEDO se je v letu 2016 skupaj s partnerji, predvsem z družbo HITACHI, iskalo primeren poslovni model, ki bi zagotavljal vzdržnost projekta tudi po preteku dobe, v kateri je predvidena pridobitev nepovratnih sredstev za delovanje projekta. V projektu vidi E 3, d.o.o., veliko poslovno priložnost, ki se kaže v širitvi na nove trge in področja delovanja ter s tem rast prihodkov. Poleg navedenega so bili v letu 2016 narejeni prvi koraki na področju elektromobilnosti, in sicer zasnova postavitve mreže polnilnic za električna vozila. Izdelana je bila zasnova in postavitev prvih treh polnilnic. Načrt za četrto je bil pripravljen, priprave na postavitev pa so bile v teku. Poleg infrastrukture je bil izdelan tudi»predlog nadaljnjih aktivnosti na področju e-mobilnosti«, ki vključuje predlog izdelave programske opreme, ki bo omogočala polnjenje električnih vozil in plačevanje prevzete električne energije. Na področju investicij v letu 2016 Služba za proizvodnjo in storitve ni vodila dejavnosti izgradnje novih objektov. Aktivnosti pri pripravi dokumentacije projekta»sušilnica Meblo«in projekta»menjava energenta«na kotlovnici Majske poljane. Izvajanje rednih servisov na enotah SPTE Kenog, SPTE Perla I/II, SPTE Park I/II, Kotlovnica Sabotin, Kotlovnica Meblo, Kotlovnica Majske poljane, Toplotna postaja VC Cerkno; Toplotna postaja dvorec Lanthieri. Vzdrževanje sončnih elektrarn. Sanacija okvare toplovoda na lokaciji Meblo. Sanacija puščanj vročevodnega kotla 3 MW Meblo. Izvajanje programa zagotavljanja prihrankov energije. Poročanje o izvajanju programa zagotavljanja prihrankov energije. Izdelava sistemskih obratovalnih navodil za dobavo toplote za distribucijsko območje Podmark. Priprava izhodišč za prenos obračuna opravljenih storitev v službi SPS na enotni informacijski sistem (EIS). Poročanja Agenciji za energijo, Eko skladu, j.s., Agenciji Republike Slovenije za okolje V letu 2016 sta bila v Horizon 2020 prijavljena tudi dva projekta, in sicer SeamET in NETEVE ter projekt, ki ga sofinancira Agencija SPIRIT z delovnim imenom PAKT.

13 KAZALNIKI Kazalniki, ki kažejo na boniteto poslovanja družbe, se po SRS delijo v naslednje skupine temeljnih računovodskih kazalnikov: kazalniki stanja financiranja (vlaganja), kazalniki stanja investiranja (naložbenja), kazalniki vodoravnega finančnega ustroja, kazalniki gospodarnosti, kazalniki dobičkonosnosti. TEMELJNI KAZALNIKI STANJA FINANCIRANJA (VLAGANJA) Vsebinsko opredeljujejo razmerja med obveznostmi do virov sredstev, zato z njimi ugotavljamo strukturo financiranja sredstev, hkrati pa nam izražajo stopnjo finančne neodvisnosti družbe. Zap. Opis Stopnja lastniškosti financiranja kapital/obveznosti do virov sredstev 0,467 0,440 0,459 0,401 0,295 0,278 0, Stopnja dolgoročnosti financiranja kapital, dolgoročni dolgovi in dolgoročne 0,517 0,494 0,466 0,416 0,323 0,309 0,640 rezervacije/obveznosti do virov sredstev 3. Stopnja dolžniškosti financiranja dolgovi/obveznosti do virov sredstev 0,511 0,556 0,531 0,588 0,700 0,719 0,514 TEMELJNI KAZALNIKI VODORAVNEGA FINANČNEGA USTROJA S kazalniki pokažemo, kako so financirane posamezne skupine sredstev, s kazalniki likvidnosti pa kako je družba sposobna pokriti svoje kratkoročne finančne obveznosti. Zap. Opis Koeficient kapitalske pokritosti osnovnih sredstev kapital/osnovna sredstva 1,977 1,678 1,981 1,685 1,170 1,371 0,793 Koeficient neposredne pokritosti kratkoročnih obveznosti (hitri koeficient) 0,092 0,025 0,051 0,083 0,023 0,018 0,213 likvidna sredstva/kratkoročne obveznosti Koeficient pospešene pokritosti kratkoročnih obveznosti (pospešeni koeficient) likvidna sredstva in kratkoročne terjatve/kratkoročne 1,449 1,209 1,278 1,244 1,025 1,002 0,903 obveznosti Koeficient kratkoročne pokritosti kratkoročnih obveznosti (kratkoročni koeficient) 1,449 1,209 1,284 1,244 1,026 1,117 0,903 kratkoročna sredstva/kratkoročne obveznosti S temi kazalniki prikažemo, kako so financirane posamezne skupine sredstev in kako je družba sposobna pokriti svoje kratkoročne finančne obveznosti. TEMELJNI KAZALNIK GOSPODARNOSTI Kazalnik gospodarnosti poslovanja pove, da je izid iz poslovanja družbe pozitiven. Zap. Opis Kazalniki financiranja prikazujejo strukturo financiranja podjetja in izražajo stopnjo finančne neodvisnosti družbe. 1. Koeficient gospodarnosti poslovanja poslovni prihodki/poslovni odhodki 1,018 1,019 1,009 1,045 0,980 0,999 0, Koeficient celotne gospodarnosti prihodki/odhodki 1,020 1,019 1,012 1,045 0,980 0,998 0,866 TEMELJNI KAZALNIKI STANJA INVESTIRANJA (NALOŽBENJA) S temi kazalniki ugotavljamo, kam je družba vlagala svoja sredstva in kakšno strukturo sredstev ima glede na ta vlaganja. Zap. Opis Stopnja osnovnosti investiranja osnovna sredstva/sredstva 0,236 0,263 0,232 0,238 0,252 0,202 0, Stopnja finančnosti investiranja dolgoročne in kratkoročne finančne naložbe/sredstva 0,020 0,020 0,026 0,021 0,021 0,096 0, Stopnja dolgoročnosti investiranja osnovna sredstva, dolgoročne finančne naložbe in dolgoročne poslovne terjatve/sredstva 0,256 0,283 0,256 0,259 0,275 0,223 0,675 TEMELJNI KAZALNIK DOBIČKONOSNOSTI Z analizo kazalnika dobičkonosnosti ugotavljamo uspešnost poslovanja družbe. Kazalnik čiste donosnosti sredstev (ROA) prikazuje delež dobička, ki ga družba ustvari z lastnimi sredstvi. Zap. Opis Čista dobičkonosnost prihodkov čisti poslovni izid/prihodki od prodaje 0,017 0,017 0,009 0,043-0,016-0,002-0, Koeficient čiste donosnosti sredstev ROA čisti poslovni izid/povprečna sredstva 0,037 0,037 0,018 0,105-0,041-0,006-0, Koeficient čiste dobičkonosnosti kapitala ROE čisti poslovni izid/povprečni kapital (brez čistega izida poslovnega leta) 0,087 0,090 0,049 0,322-0,138-0,020-0,309

14 KAZALNIKI FINANCIRANJA KAZALNIKI INVESTIRANJA Pri kazalnikih stanja financiranja nas zanima delež kapitala, dolgov in časovnih razmejitev v strukturi vseh virov financiranja. Kazalniki so za družbo pomembni zlasti pri dolgoročnih odločitvah o politiki financiranja (kapitalska struktura). Visok delež kapitala v financiranju in nizka stopnja kratkoročnosti financiranja dajeta upnikom informacijo o varnosti naložb. Stopnja lastniškosti financiranja prikazuje delež lastniškega financiranja vseh sredstev. Razvidno je, da je bila v letu 2016 stopnja lastniškosti financiranja 47-odstotna, kar je za 3 odstotne točke več kot v letu Višja vrednost kazalca je rezultat višjega kapitala kot rezultat doseženega dobička družbe v letu 2016, kljub temu da so se tudi obveznosti pripojitve povečale. Vrednost obveznosti do tujih virov sredstev se je nominalno povečala manj kot vrednost kapitala. Kazalniki stanja investiranja so za družbo pomembni predvsem za odločanje o investicijskih projektih. Stopnja osnovnosti investiranja prikazuje delež osnovnih sredstev v vseh sredstvih. V letu 2016 je delež osnovnih sredstev predstavljal 23,6 odstotkov vseh sredstev, kar je za 2,7 odstotne točke manj kot leta Razlog nižje vrednosti kazalnika v letu 2016 je v dejstvu, da se je vrednost osnovnih sredstev znižala na račun amortizacije, povečala pa so se ostala kratkoročna sredstva. Stopnja finančnosti investiranja nam pove, kolikšen je delež sredstev družbe, ki sodelujejo pri nastajanju finančnih prihodkov. Kratkoročne in dolgoročne finančne naložbe so konec leta 2016 predstavljale 0,2 odstotka sredstev skupine, kar je na enaki ravni kot leta Stopnja dolžniškosti financiranja kaže dolžniško financiranje sredstev družbe. Kazalec je v letu 2016 znašal 51 odstotkov in je za 4,5 odstotne točke manjši kot v letu 2015, kar je predvsem rezultat višje vrednosti kapitala, na račun dobička leta 2016, ter nižjih kratkoročnih obveznosti, predvsem nižjih finančnih obveznosti, ki jih je imela družba v preteklem letu za revolving kredit. Stopnja dolgoročnosti investiranja kaže delež dolgoročnih sredstev v vseh sredstvih družbe, ki je konec leta 2016 znašala 25,6 odstotkov, kar je za 2,7 odstotne točke manj kot leta Razlog za nižanje vrednosti kazalnika v letu 2016, glede na leto 2015, je v znižanju osnovnih sredstev družbe in hkratnem večanju kratkoročnih poslovnih terjatev. Stopnja dolgoročnosti financiranja je v letu 2016 znašala 51,7 odstotka in je za 2,33 odstotne točke višja kot v letu Razlog je v relativno večjem povečanju obveznosti do virov sredstev (zlasti povečanju kapitala iz naslova doseženega dobička družbe v letu 2016) in hkratnem znižanju obveznosti, zlasti iz naslova dolgoročnih bančnih posojil KAZALNIKI VODORAVNEGA FINANČNEGA USTROJA V zvezi z dolgoročnim finančnim ravnotežjem družba spremlja kazalnike vodoravnega finančnega ustroja, med katerimi je najpomembnejši pospešeni koeficient, s katerim se izkazuje vpliv višine in strukture obratnih sredstev glede na tekoče obveznosti. Koeficient kapitalske pokritosti osnovnih sredstev je razmerje med kapitalom in osnovnimi sredstvi ter je leta 2016 znašal 1,98 kar je za 0,3 več kot v letu Razlog je v povečanju kapitala iz naslova, doseženega dobička leta 2016 in nižji vrednosti osnovnih sredstev. Hitri, pospešeni in kratkoročni koeficienti prikazujejo plačilno sposobnost. Koeficient neposredne pokritosti kratkoročnih obveznosti (hitri koeficient) kaže, koliko kratkoročnih obveznosti lahko družba poravna na določen dan z likvidnimi sredstvi. Ob koncu leta 2016 bi lahko družba z denarnimi sredstvi poravnala 9,2 odstotka kratkoročnih obveznosti. V primerjavi z letom 2015 je za 0,07 odstotne točke višji, kar je posledica višjega povečanja likvidnih sredstev družbe kot pa povečanje kratkoročnih obveznosti družbe.

15 28 29 Koeficient pospešene pokritosti kratkoročnih obveznosti (pospešeni koeficient) nam kaže sposobnost pokrivanja kratkoročnih obveznosti z denarnimi sredstvi in kratkoročnimi terjatvami. Konec leta je bila vrednost tega kazalca 1,45, kar je za 24 odstotnih točk več, kot je bila vrednost le tega v letu Razlog višjega koeficienta v letu 2016 je posledica relativno višje vrednosti denarnih sredstev in kratkoročnih terjatev kot povečanje kratkoročnih obveznosti. Koeficient kratkoročne pokritosti kratkoročnih obveznosti (kratkoročni koeficient) izraža pokritost kratkoročnih dolgov z denarjem in drugimi kratkoročnimi sredstvi, tudi z zalogami. Le ta je konec leta znašal 1,449, kar je za 24 odstotnih točk več kot leto prej. Razlog je v višji vrednosti kratkoročnih sredstev (večji vrednosti denarnih sredstev družbe) in nižji vrednosti kratkoročnih obveznosti (predvsem na račun finančnih obveznosti do bank iz naslova kratkoročnega revolving kredita) KAZALNIKI GOSPODARNOSTI Koeficient gospodarnosti poslovanja je razmerje med poslovnimi prihodki in poslovnimi odhodki ter odraža učinkovitost poslovanja družbe, saj so iz koeficienta izločeni finančni prihodki in odhodki ter drugi prihodki in odhodki. V letu 2016 je ta koeficient znašal 1,018, kar pomeni, da so poslovni prihodki za 1,8 odstotka presegli poslovne odhodke in se je gospodarnost glede na predhodno leto poslabšala za 0,1 odstotne točke KAZALNIKI DOBIČKONOSNOSTI Čista dobičkovnost prihodkov nam pove, da je družba ustvarila 1,7 EUR dobička na 100 EUR doseženih prihodkov, kar je enako kot leta Koeficient čiste dobičkonosnosti sredstev (ROA) prikazuje delež dobička, ki ga družba doseže z lastnimi sredstvi in kaže kako uspešno je bilo poslovodstvo pri upravljanju s sredstvi družbe. ROA je v letu 2016 znašal 3,7 odstotka, enako kot v letu Koeficient čiste dobičkonosnosti kapitala (ROE) nam pove, koliko čistega dobička je družba ustvarila s povprečnim kapitalom, ki je bil vložen v družbo. Z vidika lastnikov družbe je dobičkonosnost kapitala eden izmed najpomembnejših kazalnikov, saj kaže, kako uspešno je vodstvo družbe upravljalo z njenim premoženjem. ROE je v letu 2016 znašal 8,7 odstotka in je za 0,3 odstotne točke manj, kot je bil ta koeficient v preteklem letu. Razlog izhaja iz višjega povprečnega kapitala leta 2016, kot je bil le ta v letu POLITIKA RAZNOLIKOSTI Politika raznolikosti v organih vodenja se v družbi E 3, d.o.o., ne izvaja. Koeficient celotne gospodarnosti je razmerje med celotnimi prihodki in celotnimi odhodki. Koeficient je v letu 2016 znašal 1,020, kar je v primerjavi z lanskim letom za 0,1 odstotne točke boljša celotna gospodarnost. Družba je v letu 2016 gospodarneje upravljala z razpoložljivimi sredstvi in tako dobičkonosno upravljala premoženje lastnikov družbe.

16 30 31 b računovodsko poročilo

17 poročilo neodvisnega revizorja

18 RAČUNOVODSKI IZKAZI BILANCA STANJA NA DAN SREDSTVA Pojasnila A. Dolgoročna sredstva: I. Neopredmetena sredstva Dolgoročne pravice Neopredmetena sredstva, ki se pridobivajo II. Opredmetena osnovna sredstva Zemljišča in zgradbe a) Zemljišča b) Zgradbe Oprema Opredmetena osnovna sredstva, ki se pridobivajo a) Opredmetena osnovna sredstva v gradnji in izdelavi b) Predujmi za pridobitev opredmetenih osnovnih sredstev III. Dolgoročne finančne naložbe Naložbe v deleže podjetja v skupini Druge delnice in deleži Dolgoročna posojila drugim IV. Dolgoročne poslovne terjatve Dolgoročne poslovne terjatve do drugih V. Odložene terjatve za davek SKUPAJ DOLGOROČNA SREDSTVA B. Kratkoročna sredstva: III. Kratkoročne poslovne terjatve Poslovne terjatve do družb v skupini Poslovne terjatve do kupcev Poslovne terjatve do drugih IV. Denarna sredstva SKUPAJ KRATKOROČNA SREDSTVA C. Kratkoročne aktivne časovne razmejitve SKUPAJ SREDSTVA Členitev posameznih postavk in pojasnila k računovodskim izkazom so del računovodskih izkazov ter jih je treba brati v povezavi z njimi. OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV Pojasnila Kapital: I. Vpoklicani kapital Osnovni kapital III. Rezerve iz dobička Zakonske rezerve Druge rezerve iz dobička IV. Rezerve, nastale zaradi vrednotenja po pošteni vrednosti V. Preneseni čisti poslovni izid 420 VI. Čisti poslovni izid poslovnega leta SKUPAJ KAPITAL B. Rezervacije in dolgoročne pasivne časovne razmejitve Rezervacije Dolgoročne pasivne časovne razmejitve C. Dolgoročne obveznosti I. Dolgoročne finančne obveznosti Dolgoročne finančne obveznosti do bank Č. Kratkoročne obveznosti I. Kratkoročne finančne obveznosti Kratkoročne finančne obveznosti do družb v skupini Kratkoročne finančne obveznosti do bank Druge kratkoročne finančne obveznosti II. Kratkoročne poslovne obveznosti Kratkoročne poslovne obveznosti do družb v skupini Kratkoročne poslovne obveznosti do dobaviteljev Kratkoročne poslovne obveznosti na podlagi predujmov Druge kratkoročne poslovne obveznosti SKUPAJ OBVEZNOSTI D. Kratkoročne pasivne časovne razmejitve SKUPAJ OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV Členitev posameznih postavk in pojasnila k računovodskim izkazom so del računovodskih izkazov ter jih je treba brati v povezavi z njimi.

19 IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA ZA LETO, KONČANO IZKAZ VSEOBSEGAJOČEGA DONOSA ZA LETO, KONČANO Pojasnila Čisti prihodki od prodaje a. na domačem trgu b. na tujem trgu Usredstveni lastni proizvodi in storitve Drugi poslovni prihodki Stroški blaga, materiala in storitev a. nabavna vrednost prodanega blaga in materiala ter stroški porabljenega materiala b. stroški storitev Stroški dela a. stroški plač b. stroški dodatnega pokojninskega zavarovanja zaposlencev c. stroški socialnih zavarovanj č. drugi stroški dela Odpisi vrednosti a. amortizacija b. prevrednotovalni poslovni odhodki pri neopredmetenih sredstvih in opredmetenih osnovnih sredstvih c. prevrednotovalni poslovni odhodki pri obratnih sredstvih Drugi poslovni odhodki Finančni prihodki iz deležev a. v družbah v skupini Finančni prihodki iz danih posojil b. danih drugim Finančni prihodki iz poslovnih terjatev b. od drugih Finančni odhodki iz oslabitve in odpisov finančnih naložb Finančni odhodki iz finančnih obveznosti a. iz posojil, prejetih od družb v skupini b. iz posojil, prejetih od bank č. iz drugih finančnih obveznosti Finančni odhodki iz poslovnih obveznosti b. iz obveznosti do dobaviteljev in meničnih obveznosti c. iz drugih poslovnih obveznosti Drugi prihodki Drugi odhodki POSLOVNI IZID OBRAČUNSKEGA OBDOBJA PRED OBDAVČITVIJO Davek od dohodka Odloženi davki ČISTI POSLOVNI IZID OBRAČUNSKEGA OBDOBJA pojasnilo ČISTI POSLOVNI IZID OBRAČUNSKEGA OBDOBJA Popravek vrednosti presežkov iz prevrednotenja za odložen davek Druge sestavine vseobsegajočega donosa CELOTNI VSEOBSEGAJOČI DONOS OBRAČUNSKEGA OBDOBJA Členitev posameznih postavk in pojasnila k računovodskim izkazom so del računovodskih izkazov in jih je treba brati v povezavi z njimi. Členitev posameznih postavk in pojasnila k računovodskim izkazom so del računovodskih izkazov ter jih je treba brati v povezavi z njimi.