Microsoft Word - EKOLISTINA.doc

Transkripcija

1 EKOLISTINA Maribor, maj 2007

2 KAZALO VSEBINE UVOD KORAK: USTANOVITEV EKOPROGRAMSKEGA SVETA ŠOLE CILJI DELOVANJA EKO PROGRAMSKEGA SVETA KORAK: PREGLED OKOLJA ODPADKI IN DRUGE NEVARNE SNOVI KORAK: NAČRTOVANJE KRATKOROČNIH IN DOLGOROČNIH CILJEV KRATKOROČNI CILJI DOLGOROČNI CILJI KORAK: OVREDNOTENJE OZ. EVALVACIJA KRATKOROČNIH CILJEV KORAK: PRIPRAVA IZVEDBE TEMATSKIH SKLOPOV KORAK: INFORMIRANJE IN OZAVEŠČANJE KORAK: PODPIS EKO LISTINE PRILOGE PRILOGA 1: PROJEKTI Živali in mi Trajnostno kmetijstvo in razvoj podeželja PRILOGA 2: TEKMOVANJA Šolsko tekmovanje ekokviz natura Državno tekmovanje v ekokvizu natura PRILOGA 3: ZBIRALNE AKCIJE Ločeno zbiranje odpadkov Fundacija Pismo srca Zbiranje izrabljenih tonerjev in kartuš PRILOGA 4: POMEMBNEJŠI DNEVI V LETU december Mednarodni dan boja proti aidsu december Dan človekovih pravic Teden boja proti raku pod geslom Rak - ovinek na poti življenja april - Dan zemlje maj - Dan parkov PRILOGA 5: DRUGO Krvodajalska akcija Izdelovanje ekokošev Izdelovanje adventnih venčkov Prodaja božično-novoletnih voščilnic

3 8.5.5 Predavanje ob dnevu kemijske varnosti Predavanje o podnebnih spremembah Razstava o vidri Novoletna jelka Naravoslovni dnevi PRILOGA 6: EKODAN PRILOGA Anketa Živali in mi

4 UVOD Želimo postati prijazna, zdrava in ekološko osveščena šola, zato smo se v letošnjem šolskem letu (2006/07) priključili projektu Ekošola kot način življenja. To je evropski program, ki se ukvarja z načrtnim in celostnim uvajanjem okoljske vzgoje v osnovne in srednje šole. Projekt je zasnoval Danec Ole Loving Simonsen in poteka pod okriljem nevladne organizacije FEEE (Evropska fundacija za okoljsko izobraževanje), ki jo v Sloveniji zastopa DOVES (Društvo za okoljsko vzgojo Slovenije). Mreža šol v Sloveniji se nenehno širi, zato si tudi naša šola pospešeno prizadeva uresničiti sedem korakov, ki so pogoj za priključitev v druščino ekošol. Zasnovali smo letni okoljevarstveni načrt šole, ustanovili ekoprogramski svet šole in med dijaki organizirali šolsko ekoskupino. Zastavili smo si dolgoročne in kratkoročne cilje in jih že začeli izvajati. Pripravili smo analizo stanja okolja v šoli in njeni okolici, na podlagi katere si bomo prizadevali izboljšati šolsko okolico. Informiramo in osveščamo ožjo in širšo okolico o aktualnih ekoloških problemih ter z zgledom pozitivno vplivamo na ostale. Nekatere akcije so za nami in prvi rezultati našega delovanja so že vidni. S podpisom ekolistine bomo svečano potrdili naša prizadevanja za pridobitev ekozastave in naziva ekošola. 4

5 1. KORAK: USTANOVITEV EKOPROGRAMSKEGA SVETA ŠOLE Ekoprogramski svet smo ustanovili Ekoprogramski svet Biotehniške šole Maribor sestavljajo: Ravnatelj: Anton Krajnc Koordinator: Simon Gračner Strokovna sodelavka: Barbara Kajba Mori Strokovna sodelavka: Amadeja Merzdovnik Strokovna sodelavka: Tatjana Đurasovič Tehnični sodelavec: Ivan Horvat Predstavnik staršev: August Vojsk Predstavnica dijakov: Karmen Muhič Predstavnica Zavoda za varstvo okolja Maribor: dr. Vesna Smaka-Kincl Predstavnik ZUM-a: mag. Nikolaj Andrej Stare 1.1 Cilji delovanja EKO programskega sveta skrb za varstvo okolja zdrav način življenja urejenost šole, njene okolice in mesta podrobnejša obravnava pomembnejših okoljskih tem dvig ekološke zavesti na šoli in v okolici 5

6 2. KORAK: PREGLED OKOLJA S pomočjo šolske ekoskupine smo izvedli pregled šolskega okolja. Ugotavljali smo značilnosti okolja in pogoje, v katerih se šola nahaja, ter proučili vplive šolskega okolja na kraj, kjer šola deluje. Šola je locirana na obrobju mesta Maribor, natančneje pod hribom Kalvarija. V njeni okolici so dve stanovanjski zgradbi, približno sto metrov nižje pa je naselje s stanovanjskimi hišami in bloki. Šola je obkrožena s šolskim parkom, drevoredom, s travniki, njivami, sadovnjaki in na Kalvariji z vinogradi. Približno petsto metrov od šole pa se nahaja tudi mariborski mestni park. Prometno povezavo s šolo omogoča lokalna cesta, ki poteka sto metrov pod šolo in povezuje center Maribora z naseljem Kamnica. Vplivi prometa na onesnaževanje zraka so zanemarljivi, saj je sorazmerno redek. Šola uporablja za ogrevanje kurilno olje in s tem tudi prispeva k onesnaževanju zraka in veliki porabi energije. Drugače pa okoli šole ni večjih onesnaževalcev okolja, kar pripomore k čistejšemu zraku. Šola stoji na vodovarstvenem območju, zaradi česar se morajo tako šola kot okoliški kmetje strogo držati predpisov o kmetovanju na vodovarstvenem območju. Omejitve glede gnojenja in škropljenja pripomorejo k še čistejšemu okolju okoli šole. Zaradi dejstva, da leži šola izven centra mesta Maribor in da je okoli šole ogromno zelenih površin, je okolica šole priljubljeno sprehajališče za ljudi vseh starosti. Zaradi tega smo na šoli uredili tudi sadjarsko vinogradniško učno pot, ki je namenjena tako sprehajalcem kot strokovnemu vodenju učencev OŠ. Na Kalvariji in Račjem dvoru gnezdi veliko število ptic, nekatere med njimi spadajo že med bolj ogrožene. Trenutno je okoli šole bolj hrupno saj potekajo gradbena dela za novo šolo. Ko bodo dela opravljena pričakujemo, da bo spet tako mirno kot je bilo pred začetkom del. 6

7 2.1 ODPADKI IN DRUGE NEVARNE SNOVI V mesecu februarju smo začeli ločeno zbirati odpadke. V učilnice smo namestili štiri koše. Ločeno zbiramo PET plastenke in pločevinke, papir, biološke odpadke, ostale odpadke, v šolskem laboratoriju pa laboranti zbirajo še steklo in nevarne odpadke. Ugotavljamo, da vsak dan pridelamo velike količine odpadkov, ki jih nekateri skrbno ločujejo, drugi pa žal ne. Odpadke zbiramo v 1100 l zabojnikih. Mesečno komunalno podjetje odpelje dva zabojnika papirja, dva zabojnika PET plastenk in pločevink in osem zabojnikov ostalih odpadkov. Zanemarljivo malo zberemo bioloških odpadkov in stekla. V okolici šole so nameščeni koši, smeti in cigaterni ogorki pa se občasno najdejo tudi na neprimernih mestih. Nevarne snovi, ki ostajajo pri pouku biologije, kemije in laboratorijskih vajah, se zbirajo po posebnih postopkih in se redno odvažajo. 7

8 3. KORAK: NAČRTOVANJE KRATKOROČNIH IN DOLGOROČNIH CILJEV 3.1 KRATKOROČNI CILJI ekološko osveščanje, analiza stanja šolskega okolja, skrb za urejenost šole in njene okolice (čistilna akcija), ločeno zbiranje odpadkov (papir, PET plastenke, pločevinke, biološki odpadki, steklo, umetne mase, kovine, tonerji, kartuše, olje, oljne posode, oljne krpe), razpis natečaja za ekokoše, predstavitev pomembnih svetovnih dnevov (svetovni dan zemlje, teden boja proti raku, boj proti aidsu,...), predstavitev ekoloških problemov v šolski avli, spletni strani, sodelovanje v projektu Živali in mi, predstavitev teme Trajnostno kmetijstvo in razvoj podeželja. 3.2 DOLGOROČNI CILJI načrtno obravnavanje vseh okoljskih sklopov, spodbujanje dijakov k raziskovanju, razvijanje odgovornega odnosa do okolja in narave, spodbujanje dijakov, učiteljev, staršev k zdravemu načinu življenja, skrb dijakov za urejenost šole in njene okolice, strokovno sodelovanje z okoljevarstvenimi organizacijami, lokalno skupnostjo. 8

9 4. KORAK: OVREDNOTENJE OZ. EVALVACIJA KRATKOROČNIH CILJEV Ekološko osveščanje (šolsko leto 2006/2007), analiza stanja šolskega okolja (april 2007), skrb za urejenost šole in njene okolice (šolsko leto 2006/2007), čistilna akcija v okviru Festivala prostovoljstva mladih 2007 (april 2007), ločeno zbiranje odpadkov (februar 2007), ločeno zbiranje umetnih mas, kovin, olja, oljnih posod, oljnih krp in embalaže fitofarmacevtskih sredstev (šolsko leto 2006/2007), zbiranje odpadnega papirja (šolsko leto 2006/2007), zbiranje tonerjov, kartuš in trakov (šolsko leto 2006/2007), izdelava eko košev (november 2006), predstavitev pomembnih svetovnih dnevov svetovni dan boja proti aidsu ( ), predstavitev pomembnih svetovnih dnevov dan človekovih pravic ( ), predstavitev filma Neprijetna resnica ( ) predstavitev pomembnih svetovnih dnevov Teden boja proti raku pod geslom rak - ovinek na poti življenja ( ), predstavitev pomembnih svetovnih dnevov svetovni dan zemlje ( ), predstavitev pomembnih svetovnih dnevov evropski dan parkov ( ), predstavitev ekoloških problemov v šolskem glasilu, šolski avli, spletni strani, razrednih eko kotičkih (šolsko leto 2006/2007), sodelovanje v projektu Živali in mi (šolsko leto 2006/2007), 9

10 predstavitev teme Trajnostno kmetijstvo in razvoj podeželja (šolsko leto 2006/2007). 10

11 5. KORAK: PRIPRAVA IZVEDBE TEMATSKIH SKLOPOV Izvedba natečaja za izdelavo eko košev, izvedba natečaja za izdelavo ptičjih hišic (ni bilo izvedeno, ker ni bilo interesa med dijaki), ločeno zbiranje odpadkov (papir, PET plastenke, pločevinke, biološki odpadki, steklo, karton, umetne mase, kovine, odpadna olja, oljne posode, oljne krpice, embalaža fitofarmacevtskih sredstev), nabava zbiralnih posod za ločen odvoz odpadkov in spremljanje zbiranja, Živali in mi prijava na razpis, raziskovanje, anketiranje, priprava razstav, predavanj, Trajnostno kmetijstvo in razvoj podeželja raziskovanje, priprava razstav, predavanj, predstavitev pomembnih svetovnih dnevov raziskovanje, priprava razstav. 11

12 6. KORAK: INFORMIRANJE IN OZAVEŠČANJE Objavljanje prispevkov o dejavnostih: šolska spletna stran ( nacionalna spletna stran ekošole ( dnevnik Večer, Kmečki glas, osveščanje lokalne skupnosti in širše javnosti: razstave. 12

13 7. KORAK: PODPIS EKO LISTINE Podpis ekolistine smo svečano opravili na Dan parkov Podpis Ekolistine je prvi korak do tako željene Ekozastave. Na podpis Ekolistine smo povabili vse člane ekoprogramskega sveta, ekodijake, zaposlene in ostale dijake. Prireditev so popestrili dijaki s kulturnim programom. Prireditev smo izkoristili tudi zato, da smo se še enkrat zahvalili našima zelo uspešnima tekmovalkama Ekokviza. Vrhunec prireditve je bil podpis Ekolistine, ki so ga opravili vsi člani ekoprogramskega sveta. Po podpisu je sledil družabni del prireditve v sklopu katerega sta dijakinji Polona Rožman (predstavnica dijakov zaključnih letnikov) in Karmen Muhič (predstavnica dijakov) posadili Ekodrevo v spomin na podpis Ekolistine. Ob koncu prireditve smo se vsi strinjali, da si moramo tudi v prihodnje prizadevati za čisto okolje. 13

14 8 PRILOGE 8.1 PRILOGA 1: PROJEKTI Živali in mi Naša EKOŠOLA se je priključila projektu državne EKOŠOLE z naslovom Živali in mi. Cilj projekta je, da dijaki s pomočjo opazovanja in razmišljanjem o živalih odkrijejo nove stvari ali stvari, ki jim do sedaj niso posvečali nobene ali le malo pozornosti, ter se naučijo primernega ravnanja z živalmi in z njimi deliti skupni življenjski prostor. Razpisani so bile zelo različni tematski sklopi, izbrali smo naslov domače živali (živali na kmetijah, hišni ljubljenčki). Tematski sklop so lahko dijaki predstavili s spisi, s pesmimi o živalih, z zanimivimi fotografijami ali krajšim filmom. Tematika zajema naše sožitje z živalmi, in probleme, kot so, ali so živali primerno oskrbovane, ali se dogajajo mučenja živali, mnenja o azilu, pasjih iztrebkih po mestih, itd. V okviru projekta smo opravili tudi dve anketi na temo Živali in mi in Počistimo iztrebke za svojimi pasjimi prijatelji. S pomočjo anket smo preverili kakšno je razmišljanje dijakov in delavcev šole o domačih živalih, domačih ljubljenčkih, o zavetišču, mučenju živali in o iztrebkih na naših ulicah, parkih in zelenicah. Projekt smo zaključili 25. maja Ob zaključku smo izdali tudi publikacijo Živali in mi Trajnostno kmetijstvo in razvoj podeželja Cilj projekta je osveščati dijake o pomenu uporabe gnojil v kmetijstvu in njihovemu prekomernemu izpiranju v podtalnico, kako zmanjšati porabo škodljivih FFS v kmetijstvu in kako s kmetijsko dejavnostjo pospešiti razvoj podeželja. Teme se obravnavajo že znotraj teoretičnega in praktičnega pouka, zato bomo ob koncu šolskega leta na to temo naredili razstavo. 14

15 8.2 PRILOGA 2: TEKMOVANJA Šolsko tekmovanje ekokviz Natura 2000 Na šoli smo v okviru EKOŠOLE izvedli šolsko tekmovanje iz EKOKVIZA na temo NATURA Tekmovanja se je udeležilo 5 dijakov srednjega poklicnega izobraževanja (3. letni program) in 17 dijakov srednjega strokovnega in srednjega poklicno-tehniškega izobraževanja (4. letni in 3+2 program). Vsi dijaki so odgovarjali na petnajst vprašanj iste težavnostne stopnje. Zbrati je bilo možno 30 točk. Dva najboljša dijaka iz srednjega strokovnega in najboljša tekmovalka iz srednjega poklicnega izobraževanja so se udeležili državnega tekmovanja iz EKOKVIZA Državno tekmovanje v ekokvizu Natura 2000 Na Prometni šoli Maribor je v okviru EKOŠOLE potekalo državno tekmovanje iz EKOKVIZA na temo NATURA Državno tekmovanje je potekalo v treh kategorijah, srednje poklicno izobraževanje (3. letni program), srednje strokovno izobraževanje (4. letni program) in gimnazije. Naša šola je sodelovala v dveh kategorijah. V kategoriji srednjega strokovnega izobraževanja sta nastopila Karmen Muhič (3. b veterinarski tehnik) in Aljaž Kidrič (2. b veterinarski tehnik), v kategoriji srednjega poklicnega izobraževanja pa Tatjana Stajan (2. c vrtnar). Tekmovanje je bilo sestavljeno iz dveh delov. V prvem delu so dijaki pisali test. Ta je določil šest finalistov, v drugem delu pa so finalisti tekmovali v reševanju štirih nalog (sestavljanje slike, DA in NE odgovori, iskanje in sestavljanje besed). Oba dela izpita sta prinesla zmagovalca. Tekmovalci naše šole so se odlično odrezali. Karmen Muhič se je z najboljšim prvim delom uvrstila v finale. Tudi v drugem delu je dosegla najboljši rezultat in tako postala v svoji kategoriji zmagovalka državnega tekmovanja v EKOKVIZU. Dober rezultat je dosegel tudi Aljaž Kidrič. V kategoriji srednjega poklicnega izobraževanja se je Tatjana Stajan s šestim rezultatom prvega dela uvrstila v finale, kjer je dosegla drugi rezultat in se skupno uvrstila na tretje mesto. Vsem trem iskrene čestitke, še posebej pa seveda zmagovalki Karmen Muhič in tretje uvrščeni Tatjani Stajan. 15

16 8.3 PRILOGA 3: ZBIRALNE AKCIJE Ločeno zbiranje odpadkov Za ločeno zbiranje odpadkov se nismo odločili kar čez noč. Razlog je bil v tem, da so v naših mehaničnih delavnicah že več let ločeno zbirali kovine, umetne mase, odpadno olje, oljne krpice in oljne posode. Na šoli skrbimo tudi zato, da ostanke nevarnih snovi, ki jih uporabljamo v kemijskem laboratoriju, odnesemo v zbirni center za nevarne odpadke. Ostanke fitofarmacevtskih sredstev pa vrnemo na prodajno mesto, kot določa zakon. Odločili smo se, da bomo ločeno zbirali papir, biološke odpadke, steklo, PETplastenke in pločevinke. Da lahko ločevanje nemoteno poteka, so v vsaki učilnici postavljeni štirje različno obarvani koši: koš za papir, biološke odpadke, PETplastenke in pločevinke in za ostale odpadke. Koš za steklo je v laboratoriju, večje kose stekla mečemo direktno v kontajner. Ločeno zbiranje je do sedaj dokaj uspešno. Pomembno je, da se dijaki medsebojno opozarjajo, prav tako pa jih moramo tudi učitelji in delavci šole redno opozarjati, da v pravilni koš odložijo odpadke. Da je bil prehod na ločeno zbiranje lažji, smo v okviru ekošole organizirali predavanje o tej temi. Namen in način ločenega zbiranja odpadkov, nam je lepo predstavila ga. Irena Bartok iz podjetja Snaga javno podjetje d.o.o. Predstavila nam je tudi, kako ločujemo odpadke doma, v zbiralnici in v zbirnih centrih ter kaj z njimi storijo. Da je ločevanje po razredih lažje, smo vsak koš opremili z nalepko, ki kaže kaj sodi v posamezni koš. Skupaj se trudimo, da bi pravilno ločevali odpadke in tako vsem dokažimo, da znamo tudi mi skrbeti za bolj čisto okolje. 16

17 8.3.2 Fundacija Pismo srca V oktobru smo na naši šoli začeli zbirati odpadni papir. Sredstva zbrana v tej akciji gredo Fundaciji PISMO SRCA, ki z zbranimi sredstvi štipendira otroke iz finančno šibkejših družin. V tem šolskem letu na ta način lajša šolanje osmim otrokom. V jesenski zbiralni akciji smo na šoli zbrali 1520 kg odpadnega papirja in tako pomagali fundaciji z 88,80 evri. Ker je jesenska akcija trajala le en mesec, smo se odločili, da organiziramo novo zbiralno akcijo, ki bo trajala do 1. junija. Do začetka aprila smo zbrali še dodatnih 1410 kg in do konca junija 1280 kg odpadnega papirja. Skupaj z jesensko akcijo smo zbrali 4210 kg papirja in fundaciji prispevali 245,95 evra. Zbirajte odpaden papir in tako pomagajte tistim, ki so potrebnejši pomoči! Zbiranje izrabljenih tonerjev in kartuš Od oktobra na naši šoli v okviru EKOŠOLE poteka zbiranje odpadnih tonerjev, kartuš in trakov. Akcijo organizira in vodi podjetje Bitea d.o.o., ki skrbi za odvoz in reciklažo. Do je podjetje opravilo pet odvozov. Skupaj smo zbrali 298 kosov tonerjev in kartuš. Nekaj dijakov in učiteljev se je aktivno vključilo v zbiralno akcijo. Dijake smo povabili, da povprašajo svojce, sosede, prijatelje ali podjetja, ali imajo kakšen prazen toner ali kartušo in so ga pripravljeni podariti. 17

18 8.4 PRILOGA 4: POMEMBNEJŠI DNEVI V LETU december Mednarodni dan boja proti aidsu 1. decembra smo pripravili razstavo ob Mednarodnem dnevu boja proti aidsu. Razstava pa ni bila edini način predstavitve dneva, saj smo v šolski avli delili tudi kondome, brošure o zaščiti pred okužbo z virusom HIV in o ostalih nalezljivih spolnih boleznih, seveda pa niso manjkale rdeče pentlje kot najprepoznavnejši simbol boja proti aidsu. Pentlje smo pripenjali dijakom, učiteljem in delavcem šole. Žal pa pentelj ni bilo dovolj za vse, tako da so bili nekateri dijaki kar nekoliko razočarani. V naslednjem letu se obvezujemo, da bomo izdelali dovolj pentelj. Dneva nam ne bi uspelo primerno obeležiti, če nam ne bi priskočila na pomoč Zavod za zdravstveno varstvo Maribor in Farmadent, ki sta nam darovala kondome, rdeče trakove, brošure in plakate december Dan človekovih pravic Z dijaki smo ocenili, da bi moral biti Dan človekovih pravic eden najpomembnejših dni v letu. Razlog je v naraščanju nasilja in vedno pogostejšem kršenju človekovih osnovnih pravic, kot so pravica do življenja, svobode, osebne varnosti, prostosti, enakosti, zasebnosti, državljanstva in drugih. Če so se dijaki ob razstavi in brošurah vsaj malo zamislili nad trenutnim stanjem v svetu, smo že nekaj dosegli. Brošure in plakati, ki smo jih prejeli od Amnesty International Slovenije ter iz Urada Varuha človekovih pravic Republike Slovenije govorijo ravno o tem, kaj nameravamo storiti sedaj in v prihodnje, da bi zmanjšali nasilje nad ljudmi, predvsem ženskami in otroci. Zato še enkrat: Kaj nameravate storiti? JAZ, TI, VI, MI VSI!!!!! 18

19 8.4.3 Teden boja proti raku pod geslom Rak - ovinek na poti življenja Akcija, ki jo pripravlja Zveza društev za boj proti raku, je namenjena osveščanju javnosti o rakavih boleznih. Med vzroki smrti je rak na drugem mestu, takoj za boleznimi srca in ožilja. Po ocenah strokovnjakov je bilo leta 2000 po svetu 10,1 milijona novih primerov raka, od tega 5,3 milijona med moškimi in 4,7 milijona med ženskami. Za rakom je umrlo 6,2 milijona ljudi. Po svetu so najpogostejši raki pljuč, debelega črevesa in danke, želodca in jeter, v Sloveniji pa rak pljuč in dojk. Polovica vseh rakov je posledica načina življenja in okolja. Z namenom, da še poudarimo nevarnost raka v Sloveniji, smo v ta namen pripravili razstavo, ki je predstavila kaj je rak, na kratko pa smo predstavili rak dojk, materničnega vratu, pljuč, kože in mod ter delovanje Društva onkoloških bolnikov Slovenije. V okviru tedna Boja proti raku smo na šoli prodajali majice za Društvo onkoloških bolnikov Slovenije april - Dan zemlje Po celem svetu obeležujemo 22. april kot Dan zemlje. Na ta dan še posebej opozarjamo na napake, ki jih delamo in nata način onesnažujemo naš planet. Ker se tudi na naši šoli premalo zavedamo, kaj delamo z našim planetom so se ekodijakinji Karmen Muhič in Sara Glodež (obe 3. b - veterinarski tehnik) odločili, da našim dijakom predstavita problematiko onesnaževanja planeta. Vsi skupaj upamo, da so se dijaki in zaposleni na šoli vsaj malo zamislili nad dejstvi, ki so bili prikazani in, da bomo s skupnimi močmi vsaj malo pripomogli k čistejšemo okolju. Prvi korak k temu je sigurno ločeno zbiranje odpadkov, ki poteka na šoli maj - Dan parkov Letos smo na šoli še prav svečano praznovali Dan parkov, saj smo v sklopu tega dne podpisali tudi Ekolistino. Dan parkov smo obeležili z razstavo fotografij mariborskih parkov (Mestni park, park na Trgu generala Maistra, park na Slomškovem trgu, park Biotehniške šole Maribor, nasad v Vinarski ulici). Poleg razstave pa smo na šolskem posestvu posadili tudi ekodrevo (Liriodendron tulipifera tulipanovec), ki nas bo spominjalo tako na Dan parkov kot na podpis ekolistine, ki smo ga opravili na ta dan. 19

20 8.5 PRILOGA 5: DRUGO Krvodajalska akcija Dijaki in zaposleni se radi priključijo krvodajalskim akcijam, ki potekajo v Splošni bolnišnici Maribor, Oddelek za transfuziologijo in imunohematologijo. Letos so se krvodajalske akcije dijaki in delavci šole udeležili že dvakrat. Upamo, da se bo naslednje akcije udeležilo veliko več dijakov, kakor tudi učiteljev in delavcev šole. Opogumi se, daruj kri! Izdelovanje ekokošev Odziv dijakov ni bil tolikšen, kot smo pričakovali, saj se je akciji pridružilo le nekaj oddelkov. Nekateri koši so bili zelo domiselno izdelani, najbrž pa je bilo potrebnega kar nekaj materiala in uric dela, da so bili izdelani Izdelovanje adventnih venčkov V okviru praktičnega pouka vrtnarstva so se dijaki skupaj z učiteljema lotili izdelave adventnih venčkov. Dali so prednost naravnim materialom. Nekateri so se odločili za izdelavo klasičnih adventnih venčkov, drugi pa so bili bolj drzni in so izdelali modernejše Prodaja božično-novoletnih voščilnic Kot mnoge druge ekošole smo se tudi mi odločili za prodajo ekovoščilnic. Voščilnice so narisali otroci stari od 4 do 15 let. Vsi, ki so kupili voščilnice, so menili, da so res zanimive. Veliko je bilo vprašanj, zakaj ne prodajamo voščilnic, ki bi jih izdelali naši dijaki. V naslednjem letu obljubljamo, da boste lahko kupili voščilnice, ki bodo samo naši izdelki. 20

21 8.5.5 Predavanje ob dnevu kemijske varnosti Mestna občina Maribor, Zavod za varstvo okolja in Umanotera so organizirali predavanja v okviru dneva kemijske varnosti. Rdeča nit predavanj so bile kemikalije v vsakdanjem življenju: na krožniku, v živilih, kozmetiki in čistilih. Poleg tega so razpravljali o uporabi naravnih materialov v gradnji in o tem, kaj se dogaja z nevarnimi gospodinjskimi odpadki zbranimi v Mestni občini Maribor. Predavanja se je udeležila Mateja Cerjan, prof. kemije Predavanje o podnebnih spremembah Mestna občina Maribor, Zavod za varstvo okolja, Inštitut za promocijo varstva okolja in Umanotera so organizirali okroglo mizo o temi Podnebne spremembe. V sklopu okrogle mize je bil organizirana promocija dokumentarnega filma Neprijetna resnica, ki govori o globalnih podnebnih spremembah. Okrogle mize so se udeležile Danijela Roskopf in Andreja Telebar, predstavnici dijakov ekoskupine, in Tatjana Đurasovič, prof. biologije. Menile so, da bi ta film morali videti vsi, saj vsi onesnažujemo okolje. Zaključek sprejet na okrogli mizi je bil, da moramo takoj spremeniti odnos do narave. Na šoli smo o tej temi pripravili razstavo, ki bi naj vsaj malo opozorila ljudi, kako lahko tudi sami oblažimo globalno segrevanje Razstava o vidri Tudi na naši EKOŠOLI smo se vključili v projekt LIFE NATURA. V okviru tega projekta raziskujemo življenje in navade vider. Za razstavo smo se odločili iz razloga, ker je vidra (Lutra lutra) že močno ogrožena žival na celotnem področju Slovenije. Projekt LIFE NATURA je bil ustanovljen z namenom, da ohrani vidro in ji zagotovi čim boljše pogoje za življenje, to pa je mogoče le z večjim osveščanjem ljudi. Razstava, ki je bila opravljena na šoli, prikazuje življenje vidre skozi celo koledarsko leto. Tako lahko vidimo kako se vidra razmnožuje, kje prebiva, kje jo lahko najdemo in kakšne so njene vsakdanje navade. Razstava je bila namenjena vsem, predvsem v razmislek, kako lahko z nepremišljenim poseganjem v naravo škodujemo tistim, s katerimi si skupaj delimo življenjski prostor. 21

22 8.5.8 Novoletna jelka Tudi letos smo se odločili, da v šolski avli postavimo in okrasimo novoletno jelko. Naš glavni cilj je bil, da bi bila jelka okrašena z okraski iz naravnih materialov. Celotne izvedbe smo se lotili v okviru aranžerskega krožka. Pri izdelavi okraskov so dijakinje nadvse uživale, saj jih je vseskozi obdajal prijeten vonj po cimetu. Pri delu so pokazale veliko dobre volje, saj so okraske izdelovale tudi doma. Po enem tednu dela so bili okraski pripravljeni, z njimi pa smo okrasili nordijsko jelko Naravoslovni dnevi V okviru naravoslovnih dni smo si z dijaki ogledali čistilno napravo in izvedli smo ekskurzijo na Sečoveljske soline ter si z dijaki 1. letnika ogledali film Neprijetna resnica. 8.6 PRILOGA 6: EKODAN V okviru ekodneva smo izvedli čistilno akcijo. Dijaki so počistili okolico šole, vse do Račjega dvora in Kmetijskega zavoda Maribor. V šolskem parku pa so čistili posledice snegoloma. Da bi bila okolica šole vedno čista bi morali imeti vsak ponedeljek ekodan, saj po vikendu ostane okoli šole ogromno steklenic, ki jih za sabo pusti mestna mladina, ki se zadržuje v večernih urah pred našo šolo. 22

23 8.7 PRILOGA Anketa Živali in mi SPLOŠNI DEL 1. Spol M Ž 2. Starost let O DOMAČIH ŽIVALIH 1. Imate doma kakšno od domačih živali? (konji, govedo, prašiči,...) ČE DA 2. Katero in koliko jih imate? 3. Če imate konje, ali so ti dresirani? 4. Ali imate ekološko rejo živali? 5. S čim hranite svoje domače živali? O DOMAČIH LJUBLJENČKIH 1. Imate doma hišnega ljubljenčka? ČE DA 23

24 2. Katerega in koliko jih imate? 3. Katere pasme ali vrste je vaš ljubljenček? 4. Pazite na to, kaj je vaš domači ljubljenček? 5. S kakšno hrano ga hranite? Z DOMA PRIPRAVLJENO S KUPLJENO ČE S KUPLJENO 6. Na kaj ste pri nakupu hrane še posebej pozorni? 7. Kupujete hrano v specializiranih trgovinah za male živali? 8. Koliko denarja porabite mesečno za njegovo hrano? 9. Ali je vaš ljubljenček izšolan? 10. Koliko ur dnevno mu posvetite? 11. Kdo v družini največ skrbi zanj? 12. Če ste lastnik psa, ali ga peljete na sprehod na povodcu? 24

25 13. Ali pobirate njegove iztrebke? 14. Kaj menite o eksotičnih živalih (kače, kuščarji, pajki, škorpijoni itd.) kot domačih ljubljenčkih? O ZAVETIŠČU ZA MALE ŽIVALI 1. Poznate kakšno zavetišče v vaši okolici? ČE DA 2. Ste zadovoljni z njegovim delovanjem? PREMALO POZNAM 3. Bi vas motila prisotnost zavetišča v vašem okolju? 4. Ste že pomagali v zavetišču? 5. Ste že vzeli kakšno žival iz zavetišča? ČE DA 6. Katero? 7. Ste bili zadovoljni z njo? ČE NE 25

26 8. Zakaj? O MUČENJU ŽIVALI 1. Poznate kakšen primer mučenja živali v vašem domačem kraju? ČE DA 2. Na kakšen način so bile mučene? 3. Ali ste to osebo prijavili pristojnim organom? ČE NE 4. Zakaj? Hvala za sodelovanje. 26