Microsoft Word - dd_vs_natasa nemec_1988_ doc

Transkripcija

1 UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA LOGISTIKO Nataša Nemec ZNIŽANJE TRANSPORTNIH STROŠKOV V PODJETJU PETTY, D. O. O. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa Celje, september 2011

2 UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA LOGISTIKO Nataša Nemec ZNIŽANJE TRANSPORTNIH STROŠKOV V PODJETJU PETTY, D. O. O. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa Mentor: doc. dr. Rosi Bojan Somentor: mag. Sternad Marjan Celje, september 2011

3 IZJAVA O AVTORSTVU diplomskega dela Spodaj podpisana Nataša Nemec, študentka visokošolskega strokovnega študija Gospodarska in tehnična logistika, z vpisno številko , sem avtorica diplomskega dela: ZNIŽEVANJE TRANSPORTNIH STROŠKOV V PODJETJU Petty, d. o. o. S svojim podpisom zagotavljam, da: je predloženo delo rezultat izključno mojega lastnega raziskovalnega dela; sem poskrbel/a, da so dela in mnenja drugih avtorjev oz. avtoric, ki jih uporabljam v diplomskem delu, navedena oz. citirana v skladu z navodili Fakultete za logistiko Univerze v Mariboru; sem poskrbel/a, da so vsa dela in mnenja drugih avtorjev oz. avtoric navedena v seznamu virov, ki je sestavni del diplomskega dela in je zapisan v skladu z navodili Fakultete za logistiko Univerze v Mariboru; sem pridobil/a vsa dovoljenja za uporabo avtorskih del, ki so v celoti prenesena v diplomsko delo in sem to tudi jasno zapisal/a v diplomskem delu; se zavedam, da je plagiatorstvo predstavljanje tujih del, bodisi v obliki citata bodisi v obliki skoraj dobesednega parafraziranja bodisi v grafični obliki, s katerim so tuje misli oz. ideje predstavljene kot moje lastne kaznivo po zakonu (Zakon o avtorskih in sorodnih pravicah, Uradni list RS št. 21/95), prekršek pa podleže tudi ukrepom Fakultete za logistiko Univerze v Mariboru v skladu z njenimi pravili; se zavedam posledic, ki jih dokazano plagiatorstvo lahko predstavlja za predloženo delo in za moj status na Fakulteti za logistiko Univerze v Mariboru; je diplomsko delo jezikovno korektno in da je delo lektorirala Katja Vajda. V Celju, dne Podpis avtorja/-ice:

4 ZAHVALA Za vodenje in pomoč pri nastajanju diplomskega dela se iskreno zahvaljujem mentorju doc. dr. Bojanu Rosiju ter somentorju mag. Marjanu Sternadu. Zahvaljujem se zaposlenim v podjetju za vso dokumentacijo in potrebno pomoč. Zahvala gre tudi družinskim članom za pomoč in podporo med študijem.

5 ZNIŽANJE TRANSPORTNIH STROŠKOV V PODJETJU PETTY, d. o. o. V diplomskem delu smo govorili o tem, kako je mogoče zniževati stroške v transportu. V vsakem transportnem podjetju je veliko stroškov s transportom, zato jih je potrebno zniževati, kar je v transportnih podjetjih nujno, kajti tako lahko podjetje boljše posluje in ima manj stroškov. V prvem poglavju smo opredelili področje in problem diplomske naloge. Opisali smo vrste stroškov nasploh, opredelili pa smo tudi transportne stroške, definirali transport na splošno in prevoz tovora. V drugem poglavju smo opisali posnetek stanja in podali kritično analizo, v tretjem poglavju pa smo se posvetili ugotovitvam za rešitev problema; ti so zamenjava starejših vozil z novejšimi, uvedba sledilnih naprav, tečaji za voznike za bolj varne in varčne vožnje ter oblikovanje uravnoteženega sistema kazalnikov. Ključne besede: zniževanje stroškov, transport, transportni stroški. REDUCTION OF TRANSPORT COSTS IN THE COMPANY PETTY, LTD. In the thesis, we talked about how to cut costs in transportation. In each transport company is a large cost of transportation, so they should be reduced. To reduce expenditures in the transport companies is essential, because the company can better operate and has fewer costs. In the first chapter we define the scope and the problem of the thesis. These are the types of costs in general, we define the transport costs, defined in general and transport cargo. In the second chapter we wrote and presented a snapshot of critical analysis. In the third chapter, we focused on finding the solutions. These are; replacing older vehicles with newer, the introduction of tracking devices, and courses for drivers to be more safe and economical driving, and the creation of a balanced scorecard. Keywords: cost reduction, transport, transport costs.

6 KAZALO VSEBINE: UVOD... 1 OPREDELITEV OZ. OPIS PROBLEMA, KI JE PREDMET DIPLOMSKEGA DELA... 1 CILJI IN TEZE DIPLOMSKEGA DELA... 1 PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE DIPLOMSKEGA DELA... 2 PREDVIDENE METODE DIPLOMSKEGA DELA... 2 PREDSTAVITEV OKOLJA TEORETIČNE OSNOVE STROŠKI Različni vidiki stroškov Koncept celotnih stroškov Koncept povprečnih stroškov Transportni stroški Dinamika transportnih stroškov glede na prevoženo razdaljo Oblikovanje cen v transportu Transportne tarife TRANSPORT IN PREVOZ BLAGA Pomen transporta Prvine ekonomike transporta Transportna storitev OBLIKOVANJE URAVNOTEŽENEGA SISTEMA KAZALNIKOV Finančni vidik Vidik poslovanja s strankami Vidiki notranjih poslovnih procesov Vidik učenja in rasti OBSTOJEČE STANJE PROGRAMI V PODJETJU OSKRBNA VERIGA KRITIČNA ANALIZA Cene cestnin Euro in emisijski standardi Konkreten primer vožnje, za znižanje transportnih stroškov PREDLOG IZBOLJŠAV VOZNI PARK SLEDILNE NAPRAVE TEČAJI VARNE VOŽNJE KAJ MORA PODJETJE PETTY, D. O. O. UPOŠTEVATI PRED UVEDBO SISTEMA URAVNOTEŽENIH KAZALNIKOV? ZAKLJUČEK OCENA UČINKOV POGOJI ZA UVEDBO MOŽNOSTI NADALJNJEGA RAZVOJA LITERATURA IN VIRI Nataša Nemec: Znižanje transportnih stroškov v podjetju Petty, d.o.o. I

7 Kazalo tabel: Tabela 1: Prevozna sredstva... 6 Tabela 2: Merjenje strateških finančnih usmeritev Tabela 3: Gibala učenja in rasti Tabela 4: Stroški v podjetju Tabela 5: Cene goriv v Evropi Tabela 6: Cestnine v Avstriji Tabela 7: Cestnine v Avstriji ( vir: 46 Tabela 8: Emisijski razredi za vozila Tabela 9: Vpliv prometa na okolje Kazalo slik: Slika 1: Oznaka podjetja... 2 Slika 2: Prevozna sredstva... 7 Slika 3: Gibanje skupnih transportnih stroškov po vrstah transporta Slika 4: Uravnoteženi sistem kazalnikov Slika 5: Vidik poslovanja s strankami osnovni kazalniki Slika 6: Vidik notranjih poslovnih procesov model osnovne verige vrednosti Slika 7: Program TIMOCOM (vir lasten) Slika 8: Program WINPRO (vir lasten) Slika 9: Program TRANSICS (vir lasten) Slika 10: Program Map&Guide (vir lasten) Slika 11: Potni nalog Slika 12: Relacija Ptuj Aschheim Slika 13: EasyTracker Terminal Slika 14: Izgled terminala Nataša Nemec: Znižanje transportnih stroškov v podjetju Petty, d.o.o. II

8 UVOD Opredelitev oz. opis problema, ki je predmet diplomskega dela V diplomski nalogi bomo opredeli vrste transportnih stroškov, ki jih imajo v podjetju Petty, d. o. o. Najbolj se bomo ukvarjali z transportnimi stroški, ki so zelo visoki v vsakem transportnem podjetju. Največji problemi so v tem, da veliko podjetij uporablja vozila, zaradi česar so precej drage tudi cestnine. Prav tako je problem tudi v starosti vozil, saj nekatera podjetja uporabljajo precej stara vozila, katera so precej obrabljena. Transportne stroške lahko proučujemo z vidika uporabnikov transportnih storitev, z vidika transportnih podjetij in z narodnogospodarskega vidika. Stroške v transportnih podjetjih razvrščamo po raznih kriterijih, in sicer glede na njihovo ekonomsko bistvo, kraj nastajanja v transportnem procesu, odvisnost od stopnje izkoriščenosti zmogljivosti (obseg dela) in nosilce stroškov. Problematike obvladovanja transportnih stroškov se bomo lotevali tako, da bomo poskušali obvladovali oz. zniževati stroške podjetja na vseh nivojih, kjer transportni stroški v podjetju nastajajo. Cilji in teze diplomskega dela Cilji diplomskega dela so: predstaviti stroške podjetja Petty, d. o. o.; najti optimalne rešitve za zniževanje stroškov; uvesti rešitve v podjetje. Nataša Nemec: Znižanje transportnih stroškov v podjetju Petty, d.o.o. 1

9 Predpostavke in omejitve diplomskega dela V diplomskem delu predpostavljamo, da je zmanjšanje stroškov v interesu vsem prevoznim podjetjem in ne samo v našem aplikativnem primeru. Optimizacija stroškov pa je v današnjem času izredno potrebna, saj v nasprotnem podjetja postajajo vse bolj nekonkurenčna oz. lahko hitro propadejo. Omejitve pri našem raziskovanju predstavlja pomanjkanje gradiv, omejen dostop do podatkov in informacij ter osredotočenost na poslovanje oz. stroške transportnega podjetja. Predvidene metode diplomskega dela Za opisovanje dejstev in procesov bomo uporabili opisno deskriptivno metodo, za korektno uporabo pa študijo in interpretacijo že napisane literature. Podatki bodo v večini zbrani iz podjetja Petty, d. o. o., uporabili smo še metodo kompilacije ter komparativno metodo. Predstavitev okolja V diplomskem delu smo obravnavali zniževanje transportnih stroškov v podjetju Petty transport, d. o. o., ki se ukvarja z mednarodnimi prevozi blaga v cestnem prometu. Podjetje je bilo ustanovljeno leta 1991, ustanovitelja in lastnika pa sta Cvetko Peter in Cvetko Maja. Sedež podjetja Petty, d. o. o. je v Črenšovcih, poslovno enoto pa imajo na Ptuju. Slika 1: Oznaka podjetja Vir: Petty d.o.o., b. l. Nataša Nemec: Znižanje transportnih stroškov v podjetju Petty, d.o.o. 2

10 Podjetje opravlja prevoze v naslednje države: Nemčija, Avstrija, Francija, Češka, Nizozemska, Velika Britanija, Irska, Italija, Belgija, Luksemburg in države bivše Jugoslavije. Tovorni promet delijo po naslednjih dejavnikih: po področju, na katerem se prevoz opravlja; po vrsti pošiljk. Glede na področje, na katerem opravljajo prevoz, delijo na: prevoz tovora znotraj države; mednarodni prevoz tovora. Prevoz tovora znotraj države delijo na prevoz tovora na krajše oddaljenosti in prevoz tovora na daljše oddaljenosti. Mednarodni tovorni prevoz pa je tisti, ki se opravlja med dvema državama. Med mednarodne prevoze delijo: obmejne mednarodne prevoze (opravlja se med krajema čez mejo, in sicer na oddaljenosti do 25 km od meje); mednarodni prevoz na daljše relacije (opravlja se med dvema krajema v dveh ali več državah) ter tranzitni mednarodni prevoz (ta poteka preko naše države, ne traja dlje kot 48 ur in se v času prevoza ne opravi natovarjanje in raztovarjanje na našem ozemlju) (Petty, d. o. o., b. l.). Glede na vrsto pošiljk delijo tovorni promet na prevoz kosovnih pošiljk, prevoz kamionskih pošiljk in maršrutne prevoze (prevoz se opravlja z večjim številom prevoznih sredstev za enega prejemnika). V podjetju je zaposlenih 89 ljudi, razdeljeni so po oddelkih: v delavnicah je zaposlenih 8 delavcev; v pralnici sta zaposlena 2 delavca; disponentov je zaposlenih 7; v računovodstvu sta zaposleni 2 delavki; v tajništvu sta zaposleni 2 delavki; voznikov je zaposlenih 65; Nataša Nemec: Znižanje transportnih stroškov v podjetju Petty, d.o.o. 3

11 ter direktor in prokurist. Vozniki: Voznik, ki se odpravlja na pot, je po odhodu iz parkirišča podjetja direktno povezan z opravljanjem prevoza. Nadaljnje delo je samostojno. To pomeni, da predstavlja svoje podjetje in lahko, če mi ni drugače ukazano, opravlja vsa dela v sodelovanju z naročniki prevoznih sredstev, ki so v skladu z obstoječimi predpisi, kot npr. predstavlja podjetje; sprejema ponudbe in realizira prevozno uslugo kot dober gospodar; skrbi za blago, vozilo in pribor v celotnem času prevoza, tj. do povratka v domicil; s svojim delom in uslugami se nahaja v vlogi marketinga podjetja; opravlja druge delovne naloge, ki se pojavijo v času prevoza, če so pogoji za to. Delovni čas voznikov je sestavljen iz časa, ko je delavec na dejanskem delu in časa obvezne prisotnosti na kraju opravljenega dela. Disponentno prometno osebje: Med operativnim osebjem so organizatorji prevoznega procesa disponenti, prometniki in nadzorniki. Disponent je oseba, ki opravlja organizacijo, tj. razpored ljudi, vozil in pomožnih sredstev za opravljanje prevoza. Uspešnost vsakega prevoza je odvisna od disponenta, od njegovih sposobnosti pri sprejemanju ponudb in pri realizaciji prevoza. Dolžnosti disponenta so, da spremlja ter analizira prometno tržišče in cene uslug za prevoz blaga; imeti mora dobre poslovne odnose s poslovnimi partnerji in opravlja poslovne pogovore; sodeluje pri sestavljanju pogodb in tarif za prevoz, pa tudi pri dogovarjanju cen prevoza; nadzira, da se vsako sprejeto naročilo spiše v knjigo naročil; načrtuje in organizira prevoz; opravlja razpored vozil in voznega osebja za uresničitev prevoznih obveznosti; določa prostorsko gibanje vozil; pri pomanjkanju lastnih prevoznih zmogljivosti mora organizirati prevoz z vozili iz drugega podjetja; izdaja prevozno in spremno dokumentacijo; posebno pozornost posveča obremenitvi vozil, upoštevajoč zakonske predpise o največji dovoljeni masi; organizira, spremlja in vodi Nataša Nemec: Znižanje transportnih stroškov v podjetju Petty, d.o.o. 4

12 posamezna vozila na relacijah in na ta način spremlja uresničitev načrta; ima zvezo z disponenti drugih prometnih vej zaradi organiziranja kombiniranega prevoza; daje navodila in pomoč posadki vozila izven domicila; organizira redne preglede motornih vozil; organizira pomoč vozilom in voznikom v primeru nesreč ali okvar na vozilu; zbira dokumentacijo po povratku vozil iz dela; sestavlja obračun prihodkov in stroškov skupnega prevoznega procesa; opravlja druga dela po nalogu nadrejenega. Prometnik je oseba, ki zamenja disponenta. Njegov delokrog je ožji. Prometnik je operativec, neposredne naloge dobiva od disponenta. Tehnični referent: Tehnični referent ali drugi določeni delavec ima več dolžnosti: na osnovi naloge opravlja zadolžitev članov posadke motornega vozila z vozilom, torej z njegovimi napravami in opremo. Člane posadke napoti na določeno mesto (v skladišče); vodi pregled oziroma načrt rednega pregleda vozil in napoti vozila na redni pregled zaradi vzdrževanja posameznih delov vozila; na zahtevo voznika napoti vozilo na tehnični pregled; organizira popravila zaradi okvar ali prometnih nesreč; organizira oskrbo vozil s predpisano opremo in oznakami; vodi in shranjuje predpisano evidenco in dokumentacijo o vzdrževanju, popravilih in tehničnih pregledih vozil; sestavlja poročila o stanju voznega parka in jih pošilja nadrejenim. V lasti imajo poslovno stavbo v velikosti m 2 ter parkirišče za vse zaposlene in za vsa prevozna sredstva na Ptuju na Puhovi ulici. Prevozna sredstva V lasti imajo 55 prevoznih sredstev, in sicer: Nataša Nemec: Znižanje transportnih stroškov v podjetju Petty, d.o.o. 5

13 Tabela 1: Prevozna sredstva POLPRIKLOPNIK MEGATRELER Število nakladalna dolžina nakladalna višina nosilnost (neto) 28 13,6 m 3 m 25 t VOZILA Z VDOLBINAMI ( za prevoz kolutov) Število nakladalna dolžina nakladalna višina nosilnost (neto) 4 13,6 m 3 m 24 t POLPRIKLOPNIK Število nakladalna dolžina nakladalna višina nosilnost (neto) 7 13,6 m 2,7 m 26 t PRIKOLIČARJI Število nakladalna dolžina nakladalna višina nosilnost (neto) 7 7,7 m + 7,7 m 3 m 23 t 6 8,2 m + 7,8 m 3 m 23 t KIPERJI Število nakladalna dolžina nakladalna višina nosilnost (neto) 3 10 m 2 m 26 t ZNAMKE VLAČILCEV MAN 17 VOLVO 26 IVECO 4 RENAULT 5 MERCEDES 3 Vir: Petty d.o.o., b. l. Nataša Nemec: Znižanje transportnih stroškov v podjetju Petty, d.o.o. 6

14 Slika 2: Prevozna sredstva Vir: Petty d.o.o., b. l. V času transporta blaga mora biti v vozilu dobavnica, na kateri so podatki o teži, količini blaga ter o vrednosti blaga. 95 % njihovih prevozov predstavljajo mednarodni javni prevozi blaga, zato mora biti v vozilu tudi CMR, če pa gre za prevoze v tretje države (Hrvaška, BiH, Švica ), pa mora biti tovor opremljen s carinskimi papirji, računi in ostalimi prilogami za carinjenje blaga, prevoznik pa mora imeti dovolilnico za prevoz v določeno državo ali zvezek CEMT. Nataša Nemec: Znižanje transportnih stroškov v podjetju Petty, d.o.o. 7

15 1 TEORETIČNE OSNOVE 1.1 Stroški Za stroške obstajajo različne definicije stroškov. Opredelimo jih lahko z naslednjo definicijo: stroški so cenovno izraženi potroški proizvodnih virov. Pogosto govorimo o zavestnem uničevanju določenih prvin poslovnega procesa, v zameno katerih dobimo druge bolj koristne stvari. Stroški določenega poslovnega sistema so posledica zmanjševanja nedenarnih in denarnih oblik sredstev zaradi oblikovanja novih učinkov. Vrstam stroškov, ki izhajajo iz potroškov posameznih prvin poslovnega postopka, pravimo naravne vrste stroškov. Da bi lahko ocenili, kakšna je razlika med porabljeno in novo ustvarjeno vrednostjo v poslovnem procesu ali z drugimi besedami, kakšna je uspešnost gospodarjenja, je treba ugotavljati stroške, ki v poslovnem procesu nastajajo. Pri poslovnem procesu se delovna sredstva obrabljajo, predmeti dela in storitve se porabijo, delo kot prvina poslovnega procesa pa se troši s tem, ko zaposleni uporabljajo svoje umske in fizične sposobnosti. Prvine poslovnega procesa imajo svojo ceno, zato lahko stroške opredelimo kot cenovno izražene potroške prvin poslovnega procesa. Stroške lahko definiramo kot: zmnožek porabljenih količin prvin poslovnega procesa in njihovih cen. STROŠEK = porabljena količina x cena (Boltavzer, Žvab & Marinič, 2007, str. 104) V povezavi s stroški se pogosto pojavljajo posamezni pojmi, to so potroški, izdatki, odhodki. Potroški so količinska poraba ali obraba prvin poslovnega procesa in so tesno povezani s stroški. Podjetje pri proizvodnji nekega proizvoda porabi določeno količino predmetov dela, delovnih sredstev in delovne sile. To pomeni, da pri poslovnem procesu nastane fizična poraba, to so potroški prvin poslovnega procesa. Potroške merimo v fizičnih kazalcih (kg, m). Nataša Nemec: Znižanje transportnih stroškov v podjetju Petty, d.o.o. 8

16 Izdatki so sicer povezani s stroški, ni pa nujno, da nastajajo sočasno z njimi. Opredelimo jih kot zmanjšanje denarnih sredstev podjetja; so torej odlov denarja. Razlika med stroški in izdatki je naslednja: podjetje nabavi material, ga plača, a ga ne porabi, temveč uskladišči, torej je blago na zalogi, izdatek je nastal, ne pa tudi stroški. Podjetje nabavi material, ga porabi, plača pa ga šele čez nekaj mesecev nastal je strošek, ne pa tudi izdatek. Odhodki so stroški, ki so zajeti v prodanih poslovnih učinkih. Lahko so redni ali izredni. Oboji pa vplivajo na poslovni izid določenega obdobja (npr. enega leta). Redni dohodki pomenijo stroške, ki so zajeti v proizvedenih in prodanih poslovnih učinkih v danem obračunskem obdobju. Izredni dohodki pa so stroški, ki direktno zmanjšujejo poslovni izid kot npr. kazni, odpis terjatev, primanjkljaji pri inventurah. Stroški so neugodna sestavina poslovnega izida. Če namreč nastajajo v poslovnem sistemu stroški, ne da bi ob tem nastajali tudi novi učinki, so taki stroški izguba. Za presojo uspešnosti poslovnega sistema sta stroškovna in prodajna cena novih učinkov. Pomembnost stroškov: Uspešnost poslovanja podjetja je v veliki meri odvisna od stroškov, ki jih ima podjetje pri izdelavi svojih izdelkov. Zaradi tega je po eni strani zelo važno, da so potroški prvin poslovnega procesa čim manjši, po drugi strani pa da so cene prvin poslovnega procesa čim nižje. Da bi podjetje lažje obvladovalo in spoznalo stroške, jih proučujemo z različnih zornih kotov (Boltavzer, Žvab & Marinič, 2007, str. 105) Različni vidiki stroškov Rebernik (1994, str. 107) razvršča stroške na: Naravne vrste stroškov; vrstam stroškov, ki izhajajo iz potroškov posameznih prvin poslovnega postopka, pravimo naravne vrste stroškov. Naravne vrste stroškov Nataša Nemec: Znižanje transportnih stroškov v podjetju Petty, d.o.o. 9

17 povzročajo tako v okviru proučevanja gospodarjenja kot v računovodstvu določene težave, saj se spreminja narava prvin poslovnega postopka. K naravnim vrstam stroškov štejemo stroške delovnih sredstev (amortizacija, stroški zavarovanja, najemnine, stroške vzdrževanja zgradb, strojev in naprav), stroške delovnih predmetov (material, pomožni material, energija, nadomestni deli in material za vzdrževanje, stroški kala in loma, pisarniški material in strokovne literature ter drugi material), stroške dela (povrnjeni zneski stroškov prevoza na delo, regres za prehrano med delom, izplačila po pogodbah o delu, avtorske honorarje in podobno) in stroške tujih storitev (prevozne storitve, storitve v zvezi z vzdrževanjem, sejmi, reklame, propaganda, bančne storitve, komunalne storitve itd.). Izvirni stroški; to so originalni, primarni stroški, ki so predvsem tile: stroški materiala, stroški storitev v ožjem pomenu, stroški amortizacije, stroški dela, stroški davkov, ki niso odvisni od poslovnega izida, stroški obresti. Pojem izvirnih stroškov je torej bolj podroben kot pojem naravnih stroškov. Stroški po poslovnih funkcijah, podjetje lahko razčlenimo na različne poslovne funkcije in s tem dobimo tudi različne vrste stroškov, to so: stroški kadrovanja, stroški nabave, stroški proizvodnje, stroški prodaje, stroški financiranja, stroški upravljanja in podobno. Stroški stroškovnih mest; če hočemo stroške obvladovati, moramo ugotoviti, kje in zakaj so nastali. Stroškovno mesto lahko opredelimo kot funkcijsko, prostorsko ali organizacijsko zaokroženo celoto, kjer nastajajo stroški in jih je možno evidentirati, spreminjati in nadzirati. Ugotavljanje stroškov po stroškovnih mestih omogoča lažji in popolnejši preračun stroškov na posamezne izdelke, pregled stroškov po področjih odgovornosti, ugotavljanje uspešnosti gospodarjenja manjših enot v podjetju. Število stroškovnih mest je odvisno od vrste dejavnosti, v kateri podjetje posluje in od velikosti podjetja. V velikih podjetjih običajno delijo stroškovna mesta še na proizvodna (stroškovna mesta osnovne dejavnosti, stroškovna mesta pomožnih dejavnosti, stroškovna mesta stranskih dejavnosti) in neproizvodna (stroškovna mesta prodaje, stroškovna mesta nabave, stroškovna mesta raziskav in razvoja). Nataša Nemec: Znižanje transportnih stroškov v podjetju Petty, d.o.o. 10

18 Stroški stroškovnih nosilcev; to so izdelki ali storitve, zaradi katerih nastajajo v podjetju stroški. To so tisti učinki, ki jih bodo prodali (interno ali eksterno) in ki morajo pokriti stroške, ki so jih povzročili. Cilj ugotavljanja stroškov stroškovnih nosilcev je spoznati, koliko nas posamezni izdelek stane, saj je to bistvenega pomena za nadzor nad stroški in izbiro proizvodnega programa. Ločimo začasne stroškovne nosilce (polizdelki) in končne stroškovne nosilce (končni izdelki). Direktni in indirektni stroški; stroškom, ki jih pri razporejanju na stroškovna mesta lahko brez težav razporedimo, ker je nedvoumno, kje in zakaj so nastali, pravijo direktni ali neposredni stroški stroškovnih mest (materialni stroški, stroški storitev, osebni dohodki). Stroškom, pri katerih ni možno ugotoviti, na katera stroškovna mesta se nanašajo ali pa se nanašajo na več stroškovnih mest, pravimo indirektni ali posredni stroški (splošni stroški proizvodnje, splošni stroški upravne režije). Stroški v odvisnosti od obsega poslovanja; v osnovi ločijo v podjetju dve vrsti stroškov: stalne ali fiksne stroške in spremenljive ali variabilne stroške. Stalni so tisti, ki se s spreminjanjem obsega proizvodnje ne spreminjajo, ostanejo enaki, tudi če podjetje ne proizvaja. Spremenljivi pa so tisti, ki se s povečanjem ali zmanjšanjem obsega proizvodnje spreminjajo Koncept celotnih stroškov Rebernik (2008, str. 173), razvršča stroške na: Celotni fiksni stroški; fiksne stroške povzročajo fiksni inputi, s katerimi razpolaga podjetje. To so stroški, ki se ne spreminjajo tako dolgo, dokler se ne spremeni obseg trošenja fiksnih inputov. Zato so fiksni stroški odvisni od količine fiksnih inputov, ki jih trošimo (potroški fiksnega inputa) in cene, ki smo jih morali plačati za uporabo teh inputov. Fiksni stroški podjetja torej predstavljajo tržno vrednost fiksnih inputov. Ker kratkoročno količina fiksnih stroškov outputov ni povezana z velikostjo outputa, to pomeni, da se fiksni stroški ne spreminjajo glede na obseg outputa. Celotne fiksne stroške definiramo kot vsoto vseh stroškov vseh fiksnih inputov, ki so potrebni za Nataša Nemec: Znižanje transportnih stroškov v podjetju Petty, d.o.o. 11

19 poslovanje podjetja. Ker se količine fiksnih inputov za podjetje kratkoročno ne spreminjajo, ostajajo celotni fiksni stroški nespremenjeni tako dolgo, dokler se cene fiksnih inputov ne spremenijo (višje takse na premoženje, povečanje zavarovalnih premij, manjše obrestne mere itd.). Če bi celotne fiksne stroške želeli bolj formalno definirati, potem lahko zapišemo, da so n CFS=Σ xi ci i=1, pri čemer so: c i = cena določenega fiksnega inputa, x i = količina določenega fiksnega inputa in n = število različnih vrst fiksnega inputa. Še eno pomembno lastnost fiksnih stroškov je treba poudariti: celotni fiksni stroški bremenijo podjetje tudi takrat, ko ne proizvaja ničesar. Celotni variabilni stroški; trošenje inputov, ki so variabilni, povzroča variabilne stroške. Ker kratkoročno podjetje spreminja svoj output tako, da vključuje več ali manj enot variabilnega inputa, to pomeni, da so variabilni stroški odvisni in se spreminjajo s količino vloženih inputov in s tem s količino outputa ter cenami, ki jih je treba plačati za vsako enoto variabilnega inputa. Celotni variabilni stroški so torej vsota vseh zneskov, ki jih podjetje porabi za variabilne inpute, potrebne v proizvodnem procesu. Primeri za variabilne stroške so predvsem plače proizvodnih delavcev, stroški surovin, repromateriala, energije, prevozni stroški in podobno. Če hočemo celotne variabilne stroške bolj formalno definirati, potem lahko zapišemo, da so: Nataša Nemec: Znižanje transportnih stroškov v podjetju Petty, d.o.o. 12

20 m CVS=Σ x j c j j =1, pri čemer so c j = cena določenega variabilnega inputa, x j = količina določenega variabilnega inputa in m = število različnih vrst variabilnega inputa. Kadar podjetje ne proizvaja (output je enak nič), tudi ne troši variabilnih inputov, kar pomeni, da so celotni variabilni stroški enaki nič. Ko pa podjetje prične proizvajati, torej ko outputi nastanejo in se povečujejo, se poveča tudi raba variabilnega inputa. To pomeni, da celotni variabilni stroški naraščajo in upadajo tako, kot narašča in upada output. Raba variabilnega inputa glede na spreminjanje outputa lahko spreminja proporcionalno z outputom ali pa tudi ne. Celotni skupni stroški; so vsota celotnih fiksnih in variabilnih stroškov, kar zapišemo kot CS = CFV + CVS. Ker so variabilni stroški posledica trošenja variabilnega inputa, ta pa se ne troši, kadar je output enak nič, so celotni variabilni stroški enaki nič. V tem primeru so celotni skupni stroški enaki celotnim fiksnim stroškom. Kakor hitro pa je output večji kot nič, pa pomeni, da moramo uporabljati določeno količino variabilnih inputov. S tem pa so nastali tudi variabilni stroški in celotni skupni stroški so tako vsota celotnih fiksnih in celotnih variabilnih stroškov. Kadar v podjetju opazujejo stroške takšne, kot dejansko nastajajo, kaj hitro ugotovimo, da imajo nekateri stroški lastnosti tako fiksnih kot variabilnih stroškov. Ti stroški se obnašajo v določenem obsegu tako kot fiksni stroški, v določenem obsegu pa kot variabilni stroški. Taka vrsta stroškov so predvsem stroški telefonskih storitev, stroški za reklamo, raziskovalni in razvojni stroški, pisarniški material, davki na plače in podobno. Za to vrsto stroškov velja, da v določenem minimalnem znesku nastajajo ne Nataša Nemec: Znižanje transportnih stroškov v podjetju Petty, d.o.o. 13

21 glede na to, ali podjetje proizvaja output ali ne. Imajo značaj fiksnih stroškov, ko pa podjetje povečuje proizvodnjo, pa s tem narašča tudi ta vrsta stroškov. So odvisni od obsega poslovanja so torej variabilni Koncept povprečnih stroškov Rebernik (2008, str. 171), razvršča stroške na: Povprečni fiksni stroški; to so fiksni stroški, preračunani na enoto outputa. Definiramo jih torej kot PS=CFS / Q. Ker so celotni fiksni stroški fiksen znesek, je jasno, da povprečni fiksni stroški padajo zvezno, tako kot narašča proizvodnja. Povprečni variabilni stroški; to so celotni variabilni stroški, preračunani na enoto outputa. Definiramo jih kot PS=CVS / Q. Povprečni variabilni stroški so, v odvisnosti od tega, ali so donosi variabilnega inputa konstantni, naraščajoči ali upadajoči, lahko: sorazmerni (donosi variabilnega inputa so konstantni), naraščajoči (donosi variabilnega inputa so upadajoči) ali upadajoči (donosi variabilnega inputa so naraščajoči). Povprečni skupni stroški; lahko jih imenujemo lastna cena. To so pa celotni skupni stroški (seštevek celotnih fiksnih in celotnih variabilnih stroškov), deljeni s številom proizvedenih enot outputa. Definiramo jih torej kot PS=CS / Q. Ker je Nataša Nemec: Znižanje transportnih stroškov v podjetju Petty, d.o.o. 14

22 CS = CFS + CVS, velja, da je PS = CS/Q = (CFS + CVS) / Q = CFS / Q + CVS / Q = PFS + PVS. Običajno pa se ne uporablja izraza >povprečni skupni stroški<, temveč le >povprečni stroški<. Mejni stroški; pomenijo spremembo celotnih stroškov, ki izhaja iz spremembe outputa v določenem časovnem obdobju. Mejni koncept je pojasnjen že pri proizvodni funkciji, kjer so tudi razlikovali med diskretnimi ali zveznimi funkcijskimi odnosi. Enaka zakonitost velja tudi v primeru mejnih stroškov, kjer govorimo o diskretnih mejnih stroških, ki pomenijo spremembo celotnih stroškov, ki jih lahko pripišemo spremembi ene enote outputa, in jo izračunamo kot MS = CS / Q, zveznih mejnih stroških, ki predstavljajo stopnjo spremembe celotnih stroškov, ki jo povzroči sprememba inputa in jo torej izračunamo kot prvi odvod funkcije celotnih stroškov, to je MS = dcs /dq. Mejni stroški so pomembni pri odločanju, ali naj proizvedejo dodatno enoto outputa ali ne. Poznavanje mejnih stroškov nam bo omogočilo, da bomo lahko primerjali stroške te dodatne enote s prihodkom, ki bi ga z njo ustvarili. Če bodo mejni stroški višji od tržne cene, proizvodnja dodatne enote ni ekonomsko utemeljena Transportni stroški Transportne stroške lahko opazujejo: z vidika uporabnikov transportnih storitev, Nataša Nemec: Znižanje transportnih stroškov v podjetju Petty, d.o.o. 15

23 z vidika transportnih podjetij in z narodnogospodarskega vidika. Za uporabnike transportnih storitev so transportni stroški vsi izdatki za sam prevoz (čisti prevozni stroški oz. prevoznine), za proces priprave blaga za transport (stroški pakiranja in zaščite tovora), stroški za dostavo oz. razpečavo pošiljk do kraja prevzema/predaje tovora, stroški pretovora (nakladanje, pretovor in razkladanje) in stroški spremljevalnih dejavnosti. Stroški za izvajanje opravil v transportnem procesu obsegajo torej vse izdatke v procesu premeščanja blaga: od trenutka predaje blaga v transportni proces pa do trenutka izročitve blaga prejemniku. Struktura in razvrščanje transportnih stroškov v transportnih podjetjih, ki pa se lahko smiselno uporabi tudi v nelogističnih podjetjih, ki imajo lasten vozni park. Stroške v transportnih podjetjih razvrščajo po raznih kriterijih glede na: njihovo ekonomsko bistvo: o materialni stroški (pogonska energija in pomožni material); o stroški amortizacije; o stroški delovne sile; kraja nastajanja v transportnem procesu: o stroški začetno končnih operacij; o stroški prevoza; odvisnost od stopnje izkoriščenosti zmogljivosti (obsega dela): o stalni (fiksni); o spremenljivi (variabilni); nosilce stroškov: o neposredni; o posredni. Skupni transportni stroški so glede na intenzivnost delovanja faktorjev na njihovo dinamiko lahko degresivni, progresivni ali regresivni. Nataša Nemec: Znižanje transportnih stroškov v podjetju Petty, d.o.o. 16

24 V gospodarjenju transportnih podjetij je zlasti pomembno preučevanje transportnih stroškov v odvisnosti od stopnje izkoriščenosti zmogljivosti, kjer analiziramo vplive transportne razdalje, transportne količine in transportnega časa na dinamiko stroškov. (Ogorelc, 2004, str. 22) Dinamika transportnih stroškov glede na prevoženo razdaljo Funkcija transportnih stroškov kaže povezavo med stroški (izraženimi v denarni enoti) in obsegom proizvodnje (izraženim z obsegom storitev) ali razdaljo. Skupni transportni stroški po transportnih panogah niso neposredno primerljivi. Zaradi razlik v dostopnosti imajo pri večini transportnih nosilcev dodatne izdatke, kot so izdatki za manipulacije, dostavo oz. razpečavo pošiljk do kraja natovarjanja oz. raztovarjanja. Najnižji dodatni stroški so v cestnem prometu, ker je možna dostava od vrat do vrat. Količinska delitev skupnih stroškov transporta na dve kategoriji, na fiksne in variabilne stroške, je odvisna od količine opravljenega dela. Delež fiksnih in variabilnih stroškov se spreminja s spremembo obsega prevoza. Razmerja obeh vrst stroškov med transportnimi panogami so seveda različna. Neka oblika transporta ima lahko pri določenem obsegu dela razmerje 80% fiksnih in 20% variabilnih stroškov, kar je značilno za železnico, druga oblika, npr. cestni transport, pa ravno obratno. Slika 3 prikazuje gibanje transportnih stroškov pri različnih vrstah transporta v odvisnosti od prevožene razdalje. Nataša Nemec: Znižanje transportnih stroškov v podjetju Petty, d.o.o. 17

25 Slika 3: Gibanje skupnih transportnih stroškov po vrstah transporta Vir: Ogorelc, 2004, str. 24 Problem predstavlja tudi razmejevanje transportnih stroškov med potniškim in tovornim prevozom. Problem nedeljivosti med potniškim in tovornim prevozom je mnogo večji pri železniškem kot pri cestnem transportu. Razmejevanje stroškov med obema vrstama prevoza je teoretično izvedljivo, v praksi pa ga je težko doseči. Pri izbiri vrste transporta je potrebno ob transportnih stroških primerjati tudi dejavnike kakovosti in upoštevati posebnosti posamezne vrste transporta. Velik pomen pri izbiri vrste transporta ima tudi razdalja, ki jo je treba premagati. (Ogorelc, 2004, str. 22) Oblikovanje cen v transportu Cene storitev v transportu se v osnovi oblikujejo na dva načina: s pogodbo med prevoznikom in uporabnikom prevozne storitve in predpisovanjem prevoznih cen. Cene v transportu se oblikujejo na naslednje načine: svobodno (zlasti v mednarodnem transportu); po tarifah kot smernicah za individualno oblikovanje cen (tarife določajo posebne tarifne komisije oz. odbori); Nataša Nemec: Znižanje transportnih stroškov v podjetju Petty, d.o.o. 18

26 po obveznih dogovorjenih oz. fiksnih cenah (tarife v cestnem in rečnem transportu se npr. določijo s kolektivnimi cenovnimi sporazumi). Na višino cene transportne storitve vplivajo razni dejavniki, ti so (Ogorelc, 2004, str. 22): transportna razdalja, masa/prostornina tovora, odnos bruto in neto storitve; to je delo, ki je potrebno za premeščanje tovora in transportnega sredstva oz. samega tovora, stopnja izkoriščenosti transportnih sredstev, vrsta tovora, kakovost prevozne storitve, gostota transportnega omrežja, obseg proizvodnje Transportne tarife Pojem tarifa pomeni sistematično oblikovano celoto vseh določil o prevozni pogodbi, prevoznih cenah tarifah v ožjem smislu in cenah dodatnih storitev. Pomembne značilnosti tarif so: načelo javnosti, načelo enakosti uporabe (nediskriminacija uporabnikov), načelo stalnosti in načelo enostavnosti. Javno objavljene tarife omogočajo uporabnikom predhodne kalkulacije transportnih stroškov, ki se lahko s tem bolje odločajo pri izbiri transportnega medija, transportnega nosilca, načina transporta in transportne poti. Za vse uporabnike, ki izpolnijo predpisane pogoje, je pomembno načelo enakosti uporabe. To načelo pa ne izključuje izdajanja t. i. izjemnih tarif. (Ogorelc, 2004, str. 22) Nataša Nemec: Znižanje transportnih stroškov v podjetju Petty, d.o.o. 19

27 1.2 Transport in prevoz blaga Transport spada med najstarejše oblike družbene dejavnosti. Že v prvotnih oblikah človeške družbe je bila prisotna potreba po prevozu ljudi in blaga, saj brez transporta ni pridobivanja dobrin. Prve organizirane oblike transporta so nastale v času razcveta držav v starem veku. Transport se je kot samostojna gospodarska dejavnost razvil v srednjem veku, ko je kapitalistični način proizvodnje z razvito družbeno delitvijo dela ustvaril pogoje za ločitev transporta od trgovine. (Ogorelc, 2004, str. 17) Pomen transporta Vloga transporta v gospodarstvu je večstranska. Obstaja soodvisnost med stopnjo razvoja transportne dejavnosti in ravnijo razvitosti gospodarstva. Razvitost transportne dejavnosti je izraz splošnega gospodarskega stanja neke države in obratno, transport pa bistveno vpliva na splošni gospodarski razvoj. (Ogorelc, 2004, str. 17) Transport je pomemben gospodarski dejavnik, saj je konkurenčnost celotnega gospodarstva močno odvisna od učinkovitega transportnega sistema. Transport je nujen pogoj reprodukcije, saj kraj proizvodnje in kraj porabe ne sovpadata. S premagovanjem prostorskih razlik med proizvodnjo in porabo omogoča transport uresničitev reprodukcijskega procesa. Transport je bistven dejavnik prostorske delitve dela. Vsako gospodarstvo mora najbolje izkoristiti svoje naravne pogoje ter smotrno zaposlovati delovno silo na posameznih področjih. Transport razvija in širi blagovno proizvodnjo in trg. Z izgradnjo transportnega sistema je nastala vrsta novih industrijskih vej in storitvenih dejavnosti, ki so pospešile razvoj drugih industrijskih panog in storitev. (Ogorelc, 2004, str. 17) Nataša Nemec: Znižanje transportnih stroškov v podjetju Petty, d.o.o. 20

28 1.2.2 Prvine ekonomike transporta Posebnosti transportnega sektorja so (Ogorelc, 2004, str. 17): koristen učinek je neločljivo povezan s transportnim procesom v transportu ni mogoče proizvajati >>na zalogo<<; proizvodnje ni mogoče enakomerno razporediti; ponuditi je treba tolikšne transportne zmogljivosti, ki naj zadovoljijo potrebe po transportnih storitvah v najbolj zahtevanem času, ko pa so transportne potrebe manjše, ostanejo transportne zmogljivosti neizkoriščene; transport ni prostorsko omejen; problem upoštevanja vrednosti infrastrukture; precejšen vpliv naravnih dejavnikov na izvedbo transportnega procesa Transportna storitev Temeljna dejavnost transporta je opravljanje storitev premeščanja blaga, ljudi in informacij z enega mesta na drugo, torej premagovanje prostora. Koristen učinek procesa prevoza je sprememba mesta v prostoru. Transport >>proizvaja<< spremembo kraja nahajanja. Ta proces se opravlja s premeščanjem naloženih transportnih sredstev. Kakovost transporta sestavlja niz elementov, ki se medsebojno prepletajo in dopolnjujejo. Ob izbiri najprimernejšega transportnega sredstva in transportne poti je treba te elemente primerjati in izbrati optimalno različico. Elementi kakovosti transporta so (Ogorelc, 2004, str. 16): hitrost ta element je zlasti pomemben v primerih, ko se pojavijo nujne potrebe na trgu, v transportu proizvodov, ki ne prenesejo dolgotrajnega transporta, ali v transportu nujnih nadomestnih delov; Nataša Nemec: Znižanje transportnih stroškov v podjetju Petty, d.o.o. 21

29 varnost je zelo pomembna v prevozu oseb, za ohranitev kakovosti proizvodov v transportu negativni vplivi med transportom (prometne nesreče, tatvine in atmosferski vplivi); množičnost je zelo pomemben element kakovosti transporta; nujna je v oskrbi določenih industrij s surovinami in energijo, v gradbeništvu, v kmetijstvu ob spravljanju poljščin, pri prevozu ljudi na delo, v šolo, ob večjih prireditvah, v turizmu itd.; rednost uporabnik transporta vnaprej računa na določene prevoze; proizvodnja zahteva redno dostavo surovin, trg proizvodov široke porabe pa redno oskrbo s porabnimi dobrinami; točnost tudi vpliva na redno oskrbo; pomembna je za nemoteno odvijanje proizvodnega procesa; v proizvodnji se lahko odpovemo določenim varnostnim zalogam; pogostost s pogostejšim prevozom oseb in proizvodov se veča kakovost transporta; zmanjšujejo se potrebne zaloge proizvodov pri kupcih; dostopnost pomeni, da lahko vzpostavimo neposredno zvezo med tovorom in transportnim sredstvom; odvisna je od razširjenosti transportnega omrežja; udobnost je pomembna v prevozu ljudi in bistveno vpliva na izbiro prevoznega sredstva. Z narodnogospodarskega vidika je treba upoštevati še porabo energije in varstvo okolja. Ob izbiri transportnega sredstva je treba gledati na ceno transporta. Cena lahko odločilno vpliva na prodajno ceno proizvoda in s tem na njegovo konkurenčnost. Nataša Nemec: Znižanje transportnih stroškov v podjetju Petty, d.o.o. 22

30 1.3 Oblikovanje uravnoteženega sistema kazalnikov Za preživetje in uspeh v konkurenci informacijske dobe morajo podjetja uporabljati sisteme merjenja in managerske sisteme, ki izhajajo iz njihovih strategij in zmogljivosti. Žal veliko organizacij prevzema strategije odnosov s strankami, osnovnih pristojnosti in organizacijskih sposobnosti, uspešnost pa krepijo in merijo le s finančnimi kazalniki. Uravnoteženi sistem kazalnikov ohranja finančno merjenje kot osnovno merilo managerske in poslovne uspešnosti, vendar poudarja bolj splošen in celovit skupek kazalnikov, ki trenutno uspešnost pri poslovanju s strankami na področju notranjih procesov, zaposlenih in sistema povežejo z dolgoročnim finančnim uspehom. (Kaplan & Norton, 2000, str. 33) Uravnoteženi sistem kazalnikov dopolnjuje finančne kazalnike pretekle uspešnosti s kazalniki gonil prihodnje uspešnosti, cilji in kazalniki uspešnosti v sistemu izhajajo iz vizije in strategije neke organizacije. Uspešnost poslovanja organizacije merijo s štirimi vidiki: finančnim vidikom, vidikom poslovanja s strankami, vidikom notranjih poslovnih procesov ter vidikom učenja in rasti. Ti štirje vidiki zagotavljajo ogrodje sistema. Nataša Nemec: Znižanje transportnih stroškov v podjetju Petty, d.o.o. 23

31 Slika 4: Uravnoteženi sistem kazalnikov Vir: Kaplan & Norton, 2000, str. 21 Uravnoteženi sistem kazalnikov zagotavlja vodstvenim delavcem obsežen okvir, ki pretvarja vizijo in strategijo podjetja v razumljiv splet kazalnikov uspešnosti poslovanja. Številna podjetja so za posredovanje temeljnih vrednot in prepričanj vsem zaposlenim uvedla poslanstva. Poslanstvo obravnava temeljna prepričanja ter opredeli ciljne trge in osnovne izdelke. (Kaplan & Norton, 2000, str. 36) Štirje vidiki sistema omogočajo usklajenost med kratkoročnimi in dolgoročnimi cilji, med želenimi cilji in gibali njihove uspešnosti ter med ostrimi kazalniki ciljev in blažjimi, subjektivnejšimi kazalniki. Čeprav številčnost kazalnikov v sistemu morda vzbuja nejasnost, imajo ustrezno sestavljeni sistemi enoten namen, saj so vsi kazalniki usmerjeni v doseganje celovite strategije. (Kaplan & Norton, 2000, str. 37) Finančni vidik Uravnoteženi sistem kazalnikov ohranja finančni vidik, saj so finančni kazalniki koristni pri povzemanju zlahka izmerljivih ekonomskih posledic že sprejetih ukrepov. Kazalniki finančne uspešnosti kažejo, ali strategija, njeno uvajanje in izvajanje v podjetju Nataša Nemec: Znižanje transportnih stroškov v podjetju Petty, d.o.o. 24

32 prispevajo h končnemu izboljšanju. Finančni cilji so ponavadi povezani z donosnostjo, na primer s prihodki iz poslovanja, dobičkonosnostjo poslovnih sredstev ali, zadnje čase, ekonomsko dodano vrednostjo. Alternativni finančni cilji so lahko hitra rast prodaje ali ustvarjanje denarnih tokov. (Kaplan & Norton, 2000, str. 37) Povezava finančnih ciljev s strategijo poslovne enote Finančni cilji se lahko močno razlikujejo na vsaki stopnji življenjskega cikla poslovne enote. Teorija poslovne strategije predlaga več različnih strategij, ki jim lahko sledijo poslovne enote, od agresivne rasti tržnega deleža do konsolidacije, izhoda in likvidacije. Zaradi večje razvidnosti navajamo samo tri razvojne stopnje: Rast; rast vključuje tiste poslovne enote, ki so na začetnih stopnjah svojega življenjskega cikla. Podjetja na stopnji rasti lahko dejansko poslujejo z negativnimi denarnimi tokovi in nizko tekočo donosnostjo vloženega kapitala. Zrelost; večina poslovnih enot podjetja je na stopnji zrelosti, ko so še vedno privlačna za vlaganja in reinvestiranje, vendar morajo dosegati visoke donose vloženega kapitala. Od teh poslovnih enot se pričakuje, da bodo obdržale svoj trenutni tržni delež in ga morda iz leta v leto nekoliko povečevale. Upadanje; nekatere poslovne enote so dosegle stopnjo upadanja svojega življenjskega cikla, ko je želelo podjetje dosegati rezultate vlaganj iz prejšnjih dveh razvojnih stopenj. Te poslovne enote ne upravičujejo več večjih vlaganj le dovolj za vzdrževanje opreme in zmogljivosti, ne za razširitev ali gradnjo novih. (Kaplan & Norton, 2000, str. 58) Strateške usmeritve finančnega vidika Za vsako od treh strategij rasti, zrelosti in upadanja sta Kaplan & Norton (2000, str. 61) odkrila tri finančne usmeritve, ki ženejo poslovno strategijo: rast in splet prihodkov, zmanjševanje stroškov/izboljševanje produktivnosti, izraba sredstev/naložbena strategija. Nataša Nemec: Znižanje transportnih stroškov v podjetju Petty, d.o.o. 25

33 Rast in splet prihodkov se nanašata na razširitev ponudbe storitev, obračanje k novim strankam in trgom in storitev v ponudbo z višjo dodano vrednostjo. Cilj zmanjšanja stroškov in večje produktivnosti se nanaša na prizadevanja za zniževanje neposrednih stroškov storitev, zmanjševanje posrednih stroškov ter delitvi skupnih sredstev z drugimi poslovnimi enotami. Pri usmeritvi v izrabo sredstev skušajo managerji zmanjšati količine obratnega kapitala, potrebnega za podporo danega obsega in programa oblikovanja, ter za večji izkoristek obsega osnovnih sredstev z usmerjanjem novih poslov k sredstvom, ki trenutno niso povsem izkoriščena, učinkovito izrabo omejenih sredstev in odprodajo premoženja, ki ne prinaša zadostnih donosov glede na svojo tržno vrednost. Tabela 2: Merjenje strateških finančnih usmeritev Rast Zrelost Upadanje Zmanjšanje Rast in splet prihodkov stroškov/ izboljšanje produktivnosti Stopnja rasti prodaje po segmentih Odstotek prihodkov od novih Prihodki/Zaposleni izdelkov, storite in strank Delež ciljnih strank in naročil Stroški v primerjavi s Navzkrižna prodaja tekmeci Odstotek prihodkov zaradi Stopnje zmanjševanja razširitve uporabnosti stroškov Dobičkonosnost strank in Posredni odhodki proizvodnih linij (odstotek od prodaje) Dobičkonosnost strank in Stroški na enoto (na proizvodnih linij vrsto izdelka, na Odstotek nedobičkonosnih strank transakcijo) Vir: Kaplan & Norton, 2000, str. 61 Izraba sredstev Naložbe (odstotek od prodaje) Raziskave in razvoj (odstotek od prodaje) Delež obratnih sredstev (denarni krog) Dobičkonosnost poslovnih sredstev po ključnih kategorijah Stopnje izrabe sredstev Povračilo Pretok Navsezadnje bi morali biti vsi cilji in kazalniki drugih vidikov sistema povezani z doseganjem enega ali več ciljev finančnega vidika. Povezava s finančnimi cilji izrecno priznava, da je dolgoročni cilj podjetja ustvarjanje finančnih donosov za vlagatelje in vse strategije, programi ter pobude bi morali poslovni enoti omogočiti dosego njenih finančnih ciljev. (Kaplan & Norton, 2000, str. 71) Nataša Nemec: Znižanje transportnih stroškov v podjetju Petty, d.o.o. 26

34 1.3.2 Vidik poslovanja s strankami Znotraj vidika poslovanja s strankami pri uravnoteženem sistemu kazalnikov managerji opredelijo segmente strank in tržne segmente, na katerih bo poslovna enota tekmovala, ter kazalnike uspešnosti poslovne enote na teh ciljnih segmentih. Ta vidik običajno vključuje več osnovnih ali splošnih kazalnikov, ki izhajajo iz dobro zastavljene in izvajane strategije. Med osnovne kazalnike rezultatov sodijo zadovoljstvo strank, ohranjanje strank, pridobivanje novih strank, donosnost strank ter tržni delež in delež strank na ciljnih segmentih. (Kaplan & Norton, 2000, str. 38) Osnovna skupina kazalnikov pri poslovanju s strankami Osnovna skupina kazalnikov pri poslovanju s strankami je enaka za vse vrste organizacij. Vključuje naslednje kazalnike: tržni delež; ohranjanje strank; pridobivanje strank; zadovoljstvo strank; dobičkonosnost strank. To osnovni kazalniki se lahko razporedijo v vzročno verigo odnosov. Nataša Nemec: Znižanje transportnih stroškov v podjetju Petty, d.o.o. 27

35 Slika 5: Vidik poslovanja s strankami osnovni kazalniki Tržni deleži Pridobivanje strank Dobičkonosnost strank Ohranjanje strank Zadovoljstvo strank Tržni delež Pridobivanje strank Ohranjanje strank Zadovoljstvo strank Dobičkonosnost strank Odseva delež poslov posamezne poslovne enote na določenem trgu (glede na število strank, porabljeni denar ali prodano količino enot). Meri, absolutno ali relativno, stopnjo, po kateri poslovna enota privablja ali pridobiva nove stranke oziroma posle. Spremlja, absolutno ali relativno, stopnjo, po kateri poslovna enota ohranja oziroma vzdržuje obstoječe odnose s svojimi strankami. Ocenjuje stopnjo zadovoljstva strank glede na posebna merila uspešnosti znotraj ponudbe. Meri samo čisti dobiček od stranke ali segmenta, ko odštejemo odhodke, potrebne za oskrbovanje določene stranke. Vir: Kaplan & Norton, 2000, str. 78 Zdi se da je teh pet kazalnikov enakih za vse vrste organizacij. Za doseganje največjega učinka pa bi jih bilo treba prilagoditi ciljnim skupinam strank, od katerega poslovna enota pričakuje največjo rast in dobičkonosnost. (Kaplan & Norton, 2000, str. 76) Ob koncu oblikovanja vidika poslovanja s strankami bi morali imeti managerji jasen pogled na svoje ciljne segmente strank in trga ter izbrati skupino osnovnih kazalnikov rezultatov delež, ohranjanje, pridobivanje, zadovoljstvo in dobičkonosnost strank za Nataša Nemec: Znižanje transportnih stroškov v podjetju Petty, d.o.o. 28

36 te ciljne segmente. Ti kazalniki rezultatov predstavljajo cilje za procese trženja, proizvodnje, logistike ter razvoja izdelkov in storitev v podjetju. Imajo pa nekaj pomanjkljivosti tradicionalnih finančnih kazalnikov. So kazalniki z zamikom zaposleni ne vedo, kako uspešni so pri zadovoljevanju ali ohranjanju strank, dokler ni prepozno, da bi še lahko vplivali na rezultat. Prav tako kazalniki ne povejo, kaj naj zaposleni v svojih vsakodnevnih dejavnostih počnejo za doseganje želenih rezultatov. Managerji morajo poleg tega opredeliti, kaj stranke v ciljnih segmentih cenijo in izbrati ponudbo, ki jim jo bodo predstavili. Nato lahko izberejo cilje in kazalnike iz treh kategorij značilnosti, ki bodo če so izpolnjeni podjetju pomagali pri ohranjanju in širitvi poslovanja s temi ciljnimi strankami. Tri kategorije značilnosti so: značilnosti izdelka oziroma storitve: funkcionalnost, kakovost in cena; odnos s stranko: kakovost nakupne izkušnje in osebni odnosi; imidž in ugled podjetja. Z izbiro specifičnih ciljev in kazalnikov v teh treh kategorijah lahko managerji usmerijo pozornost svoje organizacije na zagotavljanje ponudbe z višjo vrednostjo svojim ciljnim segmentom strank. (Kaplan & Norton, 2000, str. 94) Vidiki notranjih poslovnih procesov Znotraj vidika notranjih poslovnih procesov vodstva opredelijo ključne notranje procese, po katerih se mora organizacija odlikovati. Ti procesi po poslovni enoti omogočajo: zagotavljanje ponudb, ki bodo pritegnile in obdržale stranke na ciljnih tržnih segmentih; izpolnitev pričakovanj delničarjev glede odličnih finančnih donosov. Kazalniki notranjih poslovnih procesov so usmerjeni na notranje procese, ki bodo najbolj vplivali na zadovoljstvo strank in dosego finančnih ciljev organizacije. (Kaplan & Norton, 2000, str. 38) V vseh podjetjih skušajo izboljšati kakovost, skrajšati trajanje ciklov, povečati donose, čim bolj povečati pretok in znižati stroške svojih poslovnih procesov. Osredotočanje Nataša Nemec: Znižanje transportnih stroškov v podjetju Petty, d.o.o. 29

37 izključno na krajšanje trajanja ciklov, izboljševanje pretoka, kakovosti in stroškov obstoječih procesov ne vodi nujno podjetja do posebne stopnje usposobljenosti. Cilji in kazalniki vidika notranjih poslovnih procesov uravnoteženega sistema kazalnikov izvirajo iz jasne strategije izpolnjevanja pričakovanj delničarjev in ciljnih strank. (Kaplan & Norton, 2000, str. 102) Veriga vrednosti notranjih poslovnih procesov Vsako podjetje ima lasten niz procesov, ki ustvarja vrednost in dosega finančne rezultate. Kaplan in Norton sta ugotovila, da je osnovni model verige vrednosti za podjetja le predloga, ki jo lahko prilagodijo, ki pripravljajo svoj vidik notranjih poslovnih procesov. Model verige vrednosti vsebuje tri glavne poslovne procese: proces inovacij, operativni proces, proces poprodajnih storitev. Poslovna enota v procesu inovacij raziskuje nastajajoče in prikrite potrebe strank ter nato oblikuje izdelke ali storitve za zadovoljevanje potreb. V operativnem procesu, ki je druga stopnja osnovne notranje verige vrednosti, v podjetju proizvajajo izdelke in storitve ter jih dostavljajo strankam. (Kaplan & Norton, 2000, str. 105) Slika 6: Vidik notranjih poslovnih procesov model osnovne verige vrednosti Vir: Kaplan & Norton, 2000, str. 105 S procesom inovacij (Kaplan & Norton, str ) si predstavljajte daljši del ustvarjanja vrednosti, na kateri v podjetjih najprej opredelijo in pridobivajo nove trge, Nataša Nemec: Znižanje transportnih stroškov v podjetju Petty, d.o.o. 30

38 nove stranke ter ugotavljajo nastajajoče in prikrite potrebe obstoječih strank. Proces inovacij je sestavljen iz dveh delov. V prvem delu managerji izvajajo tržne raziskave, da bi opredelili velikost trga, lastnosti preferenc strank in izhodišča za določitev cen ciljnih izdelkov in storitev. Drugi del procesa inovacij so informacije o trgu in strankah, ki so osnova za dejanske procese oblikovanja in razvoja storitev. V drugem delu procesa inovacij skupina za raziskave in razvoj: izvaja osnovne raziskave za razvoj popolnoma novih izdelkov in storitev, ki bodo prepričale stranke; izvaja uporabne raziskave za izkoriščenje obstoječih tehnologij za razvoj naslednje generacije izdelkov in storitev ter poskuša uvesti nove izdelke in storitve na trg. Operativni proces je krajši del poti ustvarjanja vrednosti v organizaciji. Začne se s prejemom naročila stranke in konča z dostavo izdelka ali storitve stranki. V tem procesu je poudarjen pomen učinkovite, konsistentne in pravočasne dostave konkretnih izdelkov in storitev konkretnim strankam. Zadnja stopnja notranje verige vrednosti so poprodajne storitve. Poprodajne storitve vključujejo izdajanje jamstev in popravila, popravljanje napak in obravnavo zavračil ter obdelavo plačil, kot je na primer poslovanje s kreditnimi karticami. Vidik notranjih poslovnih procesov vključuje procese, ki so ključni za izpolnjevanje ciljev delničarjev in ciljnih tržnih segmentov. Zahteve po uspešnosti notranjih procesov izhajajo iz pričakovanj specifičnih zunanjih odjemalcev. (Kaplan & Norton, str. 124) Vidik učenja in rasti V zadnjem vidiku uravnoteženega sistema kazalnikov uspešnosti poslovanja je treba opredeliti cilje in kazalnike, ki so gibala učenja in rasti organizacije. Cilji, ki so bili postavljeni v ostalih treh vidikih, opredeljujejo procese, ki jih mora organizacija kakovostno izvajati, če želi doseči izjemno uspešnost poslovanja. Cilji vidika učenja in rasti zagotavljajo podjetju infrastrukturo za doseganje ambicioznih ciljev, ki so jih opredelili v preostalih treh vidikih. Cilj vidika učenja in rasti so gibalo za doseganje odličnih rezultatov v prvih treh vidikih. Nataša Nemec: Znižanje transportnih stroškov v podjetju Petty, d.o.o. 31

39 V uravnoteženem sistemu kazalnikov se poudarja pomen vlaganja v prihodnost, vendar ne gre le za običajne naložbe, kot so nova oprema in raziskave ter razvoj novih storitev. Vlaganja v opremo in raziskave ter razvoj so seveda pomembni, toda sami po sebi niso dovolj. V organizacijah morajo investirati v svojo infrastrukturo ljudi, sisteme in postopke če želijo doseči dolgoročne ambiciozne cilje finančne rasti. (Kaplan & Norton, 2000, str. 135) Kazalnike vidika in rasti lahko razdelimo v tri glavne kategorije (Kaplan & Norton, 2000, str ): sposobnost zaposlenih; ideje o izboljševanju procesov in poslovanja s strankami morajo priti do zaposlenih, ki so najbližje notranjim procesom in strankam. Premik zahteva dodatno usposabljanje zaposlenih, da začnejo kreativno razmišljati za doseganje ciljev organizacije. Trije ključni kazalniki uspešnosti zaposlenih so; zadovoljstvo zaposlenih, ohranjanje zaposlenih v organizaciji in produktivnost zaposlenih. zmogljivosti informacijskih sistemov; če želimo, da zaposleni uspešno delujejo v današnjem konkurenčnem okolju, potrebujejo dobre informacije o strankah, notranjih procesih in finančnih posledicah odločitev. Ponavadi tovrstne informacije vsebujejo oceno dobičkonosnosti vsake stranke. Zaposleni, ki imajo neposreden stik s stranko, morajo biti seznanjeni, v kateri segment spada posamezna stranka, da lahko ocenijo, koliko napora morajo vložiti ne le za zadovoljevanje trenutnih potreb strank, temveč tudi za spoznavanje in izpolnjevanje porajajočih se potreb. motivacija, avtonomnost in usklajevanje; tudi kvalificirani zaposleni, ki jim organizacija zagotavlja izvrsten dostop do informacij, ne bodo prispevali k uspehu organizacije, če ne bodo motivirani za delovanje v najboljšem interesu organizacije in če ne bodo svobodni pri sprejemanju odločitev in delovanju. Tretji nosilec doseganja ciljev učenja in rasti se osredotoča na delovno ozračje, ki mora biti primerno za motiviranje in spodbujanje zaposlenih. Nataša Nemec: Znižanje transportnih stroškov v podjetju Petty, d.o.o. 32

40 Gibala učenja in rasti Potem ko se podjetja odločijo za splošne kazalnike za merjenje učinka zaposlenih zadovoljstvo, ohranjanje zaposlenih in produktivnost, morajo opredeliti gibala vidika učenja in rasti, ki so značilna za posebne situacije. Kaplan & Norton (2000, str. 141) sta ugotovila, da gibala ponavadi izvirajo: prekvalifikacije delovne sile, zmogljivosti informacijskih sistemov ter motivacije, avtonomnosti in usklajevanja. Tabela 3: Gibala učenja in rasti Usposobljenost zaposlenih Tehnološka infrastruktura Prijetno delovno okolje Strateška znanja Strateške tehnologije Cikel ključnih odločitev Ravni usposabljanja Strateške baze podatkov Strateško osredotočanje Moč znanja Zajemanje izkušenj Avtonomnost zaposlenih Lastna programska oprema Patenti, avtorske pravice Vir: Kaplan & Norton, 2000, str. 142 Uskladitev osebnih ciljev s cilji organizacije Morala Timskost Zmožnost za doseganje ambiciozno postavljenih finančnih ciljev, ciljev poslovanja s strankami in notranjih poslovnih procesov je odvisna od sposobnosti učenja in rasti organizacije. Nosilci učenja in rasti izvirajo iz zaposlenih, sistemov in usklajevanja organizacije. Strategije za doseganje boljšega poslovanja ponavadi zahtevajo precejšnje vlaganje v ljudi, sisteme in procese, ki izboljšujejo sposobnost organizacije. Posledica tega je, da morajo biti cilji in kazalniki nosilcev boljšega poslovanja organizacije v prihodnosti sestavni del uravnoteženega sistema kazalnikov. (Kaplan & Norton, 2000, str. 155) Nataša Nemec: Znižanje transportnih stroškov v podjetju Petty, d.o.o. 33

41 2 OBSTOJEČE STANJE 2.1 Programi v podjetju V podjetju Petty, d. o. o. uporabljajo naslednjo programsko opremo: TIMOCOM to je program za iskanje tovora: S pomočjo te spletne aplikacije lahko prevoznik na svojem zaslonu vidi izbor prostih kapacitet tovornih vozil oziroma tovora, tako da lahko svojo pošiljko natovori hitro in usmerjeno k cilju, ali da svoje vozilo optimalno natovori. Slika 7: Program TIMOCOM Vir: Petty d.o.o., b. l. WINPRO Program je izdelan za avtoprevoznike, in sicer za lažje vodenje in avtomatizacijo poslovnih dogodkov, ki se pri njihovih opravilih pogosto pojavljajo (pisanje faktur, potnih nalogov, tovornih listov, blagajna, knjiženje...). Nataša Nemec: Znižanje transportnih stroškov v podjetju Petty, d.o.o. 34

42 Slika 8: Program WINPRO Vir: Petty d.o.o., b. l. TRANSICS program za spremljanje vozil (deluje preko satelita), komuniciranje z vozniki, analiziranje dela voznikov in vozil (analiza porabe goriva, emisij co2, Eco vožnje, ure vožnje preko tahografa). Slika 9: Program TRANSICS Vir: Petty d.o.o., b. l. Nataša Nemec: Znižanje transportnih stroškov v podjetju Petty, d.o.o. 35

43 MAP&GUIDE PROFESSIONAL 2009 ta program je namenjen za prevozna podjetja, predvsem za izračun cestnin in kilometrov. Slika 10: Program Map&Guide Vir: Petty d.o.o., b. l. Za komuniciranje s strankami uporabljajo Microsoft Outlook in Skype. 2.2 Oskrbna veriga Pri jemanju naloga za naklad morajo najprej s pomočjo elektronske pošte najaviti špedicijam in podjetju lokacijo prevoznega sredstva ter specifike, ki jih ima tovornjak, za katerega iščejo naklad. Če preko elektronske pošte ni uspeha, začnejo iskati naklade preko transportne borze TimoCom ali Teleroute. Ko izsledijo zanimiv naklad, preverijo, ali so z podjetjem že poslovali, če ne, predlagajo boniteto podjetja. Če je boniteta podjetja v redu, pokličejo stranko ter vprašajo, kaj točno imajo za nalagati. Če jim ustreza, preidejo na pogajanje za ceno. Pri pogajanju za ceno morajo paziti na stroške, ki nastanejo pri prevozu Nataša Nemec: Znižanje transportnih stroškov v podjetju Petty, d.o.o. 36

44 (cestnina, mostovi, tuneli ), pri tem pa morajo tudi paziti, kakšen je tovor glede specifike tovornjaka. Pri tem upoštevajo, če je na primer prevoz za prikoličarja, pomeni, da morajo zaračunati večjo ceno že zaradi tega, ker ima večji nakladalni prostor in s tem lahko naložijo tudi več palet. Potem so Megatautlinerji, pri katerih je notranja višina prikolice lahko 3 m nakladalnega prostora, ker ima dvižno streho. Cena je odvisna od velikosti tovora, za katerega se pogajajo. Podatki, ki jih pri naročanju zanimajo, so količina palet ali kolijev, ki jih nalagajo, težina in kakšna je višina tovora. Ko se pogodijo za ceno, se dogovorijo, da jim stranka pošlje nalog za naklad. Ko slednjega tudi dobijo, ga v podrobno pregledajo, in sicer ali so vsi podatki korektni, kot so s stranko dogovorjeni; pogledajo tudi, če je valuta plačila takšna, kot je bila prvotno dogovorjena. V primeru, da je vse v redu, pošljejo podatke vozniku (naslov naklada, število palet, naslov razklada, težina, datum in uro naklada). Voznik pa je preko računalnika, ki je v vozilu, vedno na vezi s prometnikom, ki ga spremlja na računalniku iz pisarne. Oskrbno verigo delijo po naslednjih točkah: Prevzem tovora za prevoz Transport tovora zahteva poznavanje tovora, njihovih fizično-tehnoloških in kemijskih lastnosti. Dobro poznavanje tovora omogoča, da pravilno določijo način pakiranja, skladiščenja in transporta s prometnimi sredstvi. Za spoznavanje tovora v transportu je potrebno, da poznajo osnovne lastnosti tovora, njegovo kakovost in klasifikacijo ter morebitne mednarodne standarde. V transportu razvrščajo tovor v naslednje vrste: kosovni, razsuti, tovor v tekočem stanju in plinasti tovor. Takoj po sprejemu naloga za natovarjanje mora voznik vozilo pripraviti za natovarjanje. Pred natovarjanjem mora biti voznik ali disponent povezan s poslovnim partnerjem, da: ugotovi, ali so nastale kakšne spremembe glede na prvotno zahtevo za prevoz; Nataša Nemec: Znižanje transportnih stroškov v podjetju Petty, d.o.o. 37

45 potrdi dovoz blaga, kar je pogoj organizacije natovarjanja oz. raztovarjanja; preveri čas in kraj natovarjanja. Pri mednarodnih in specialnih prevozih ter pri prevozih nevarnih snovi so potrebne posamezne komisije s strokovnjaki za natovarjanje. S pravočasnih javljanjem in prevozom je omogočeno boljše sodelovanje med posameznimi službami, kar vpliva na zmanjšanje zadrževanja in s tem na krajši neproduktivni čas. Natovarjanje blaga Natovarjanje se opravlja ročno ali mehanizirano. Ročno natovarjanje blaga zahteva visoke stroške dela, veliko porabo časa in število ljudi. Pozitivni strani ročnega dela sta: organizacija dela in maksimalni izkoristek delovne sile. Načelno se ročna manipulacija uporablja samo v naslednjih primerih: če ni možno opraviti manipulacije z mehaniziranimi sredstvi; kadar blago zahteva takšno vrsto manipulacije; kadar je količina tovora pod kritično točko. Mehanizirano natovarjanje blaga je produktivnejše od ročnega dela. Uporaba sredstev manipulacije pri natovarjanju se pojavlja takrat, kadar je možna uporaba teh sredstev glede na vrsto prevoznega sredstva, s katerim opravljajo prevozne procese. Če je prevozno sredstvo konstrukcijsko narejeno tako, da je možna uporaba sredstev manipulacije, potem je v interesu vsakega prevoznika, da uporablja ta sredstva, ker s tem zmanjšuje nepotrebni čas zadrževanja prevoznih sredstev na raznih manipulacijah. Voznik mora spremljati natovarjanje in dajati navodila za enakomerno razporeditev tovora na vozilo. Prav tako mora paziti, da se ne prekoračita osna preobremenitev in nosilnost vozila. Voznik mora skrbeti, da je tovor na vozilu pravilno razporejen in po potrebi pritrjen, da se v času prevoza ne premika in s tem ne ogroža drugih udeležencev v prometu. Nataša Nemec: Znižanje transportnih stroškov v podjetju Petty, d.o.o. 38

46 Če voznik sprejme tovor za več prejemnikov, mora biti tovor na vozilu razporejen tako, da se posamezni deli pošiljk ne pomešajo in da je možen direktni pristop do tovora. Cilj vsakega prevoznika je, da čim bolj izkoristi prevozno sredstvo, to je nosilnost in prostornino. Pravilno zlaganje tovora na vozilo je pogoj za uspešnost prevoza. Pred natovarjanjem je potrebno predvideti, kako bo blago naloženo, da bo vozilo izkoriščeno. Načrt zlaganja tovora na vozilo imenujemo ''cargo plan''. Dokumentacija Vsak prevoz mora spremljati dokumentacija, iz katere so razvidni vsi podatki o blagu, ki se prevaža. Vsak prevzem blaga brez dokumentov lahko povzroči spor. Prevozna dokumentacija obsega: nalog za natovarjanje blaga; vozni list; potni ali delovni nalog; popis blaga za prevoz; dokumente za mednarodni prevoz; račune; druge dokumente. Dokumenti voznika so: vozniško dovoljenje, potni nalog, razna potrdila, ki jih mora imeti voznik pri prevozu specialnih in nevarnih snovi ter ostali dokumenti, ki jih mora imeti voznik glede na vrsto prevoza. Dokumenti vozila so: prometno dovoljenje, dovoljenje za prevoz v tujino, potrdilo o sposobnosti vozila za prevoz raznih vrst tovora ter tahograf. Dokumenti tovora so: dostavnica, spisek pošiljk, poreklo tovora, izvozno, uvozno in tranzitno dovoljenje, vozni list, nalog za natovarjanje ter ostala dokumentacija, ki se pojavlja glede na vrsto tovora. Nataša Nemec: Znižanje transportnih stroškov v podjetju Petty, d.o.o. 39

47 Zavarovanje tovora Tovor med prevozom mora biti zavarovan; v podjetju Petty, d. o. o. imajo tovor med prevozom zavarovan pri Zavarovalnici Triglav, vendar je njihova skrb, da je škode na tovoru med prevozom čim manj. Po končanem natovarjanju mora voznik tovor na vozilu pregledati, pritrditi in zavarovati, stranice tovornega prostora morajo dobro zapreti, povezati z verigami ter ponjavo dobro povezati in zategniti. Za zaščito tovora med prevozom je odgovorno podjetje, ki prevoz opravlja. Tovor se lahko v prevoznem procesu zavaruje na več načinov: tovor, ki zahteva večjo pozornost pri manipulaciji in prevozu, označijo z raznimi oznakami in napisi; pritrjevanje tovora v tovornem prostoru se opravi s trakovi. Priporočljivo je povezovanje bočnih stranic tovornega prostora z verigami, in to pri razsutem tovoru; uporabijo specialna vozila, ki zaščitijo tovor v prevoznem procesu. Raztovarjanje tovora in predaja prejemniku Pri prihodu vozila na določeno mesto mora voznik takoj obvestiti prejemnika o prispetju tovora. Voznik mora dostaviti obvestilo na naslov, ki ga je napisal pošiljatelj. Za pravočasen sprejem tovora je potrebno dovolj hitro obvestiti prejemnika o prispetju vozila za raztovarjanje. Pravočasno obveščanje prejemnika se mora opraviti zato, da prejemnik pravočasno organizira raztovarjanje, ki se mora opraviti v najkrajšem času. Voznik mora nadzirati raztovarjanje in dajati napotke za pravilno manipulacijo s tovorom. Če prejemnik tovora ne sprejme, mora voznik takoj obvestiti svoje podjetje. Če se pri predaji tovora ugotovi poškodba ali izguba, mora voznik zahtevati od prejemnika zapisnik, ki ga tudi podpiše. En izvod tega zapisnika voznik obdrži. Nataša Nemec: Znižanje transportnih stroškov v podjetju Petty, d.o.o. 40

48 Po končanem raztovarjanju in predaji tovora mora prejemnik vozniku s podpisom potrditi sprejem ali na potni nalog, na vozni list ali na kakšen drugi dokument. Po končani predaji tovora se mora voznik javiti svoji najbližji enoti, če ni vnaprej določeno novo mesto natovarjanja. S tem je končan en prevozni cikel. Kot v vsakem transportnem podjetju so tudi stroški visoki. Stroški v podjetju Petty, d. o. o. (v procentih): Tabela 4: Stroški v podjetju GORIVO 46,17% CESTNINA 19,41% STROŠKI NADOMESTNIH DELOV 5,27% PALETE 1,20% TRAJEKT 0,85% STROŠKI TRANSPORTA 0,70% STROŠKI TELEFONA 0,60% STROŠKI ELEKTRIKE 0,50% STROŠKI MOBITELA 0,04% STROŠKI VZDRŽEVANJA OS 0,03% Vir: Petty d.o.o., b. l. V vseh transportnih podjetjih so največji problem stroški. Teh seveda ni malo niti v podjetju Petty, d. o. o. 2.3 Kritična analiza S pomočjo kritične analize skušamo poiskati oz. predstaviti glavne pomanjkljivosti obstoječega stanja. Največja pomanjkljivost oz. problem je ta, da so vozila, ki jih imajo v lasti, velik potrošnik goriva in tudi cestnine veliko doprinesejo. Nataša Nemec: Znižanje transportnih stroškov v podjetju Petty, d.o.o. 41

49 Vozila v podjetju so precej stara in obrabljena, zato veliko kilometrov, ki jih opravi voznik s starejšim vozilom, povzroči veliko stroškov za podjetje Cene goriv v Sloveniji Cene so (''Cene goriv'' [Petrol], b. d.): 100-oktanski: 1, oktanski: 1,255 diesel: 1,225 PO EVROPI Informativne cene goriv po Evropi z dne Tabela 5: Cene goriv v Evropi Država Valuta Dizel D2 Bencin 95 Bencin 98 Andora Avstrija Belorusija Belgija BIH BAM Bolgarija BGN Češka CZK Danska DKK Estonija EEK Finska Francija Grčija Hrvaška HRK Irska Italija Latvija LVL Nataša Nemec: Znižanje transportnih stroškov v podjetju Petty, d.o.o. 42

50 Litva LTL Luksemburg Madžarska HUF Makedonija MKD Nemčija Nizozemska Norveška NOK Poljska PLN Portugalska Romunija RON Rusija RUB Slovaška Srbija RSD Španija Švedska SEK Švica CHF Ukrajina UAH Velika Britanija GBP Vir: ''Cene goriv po Evropi'' [Transportal], b. d. Cene so zelo različne, tako v Sloveniji in tudi po Evropi. Stanje goriv se spreminja skoraj vsakih štirinajst dni Cene cestnin V SLOVENIJI Za vozila, katerih največja dovoljena masa presega kg, ne glede na največjo dovoljeno maso priklopnih vozil, se cestnina plačuje glede na prevoženo razdaljo. Ta vozila se razvrščajo v dva cestninska razreda: prvi cestninski razred: motorna vozila z dvema ali tremi osmi, katerih največja dovoljena masa presega kg, in skupine vozil z dvema ali tremi osmi, katerih največja dovoljena masa vlečnega vozila presega kg; Nataša Nemec: Znižanje transportnih stroškov v podjetju Petty, d.o.o. 43

51 drugi cestninski razred: motorna vozila z več kakor tremi osmi, katerih največja dovoljena masa presega kg, in skupine vozil z več kot tremi osmi, katerih največja dovoljena masa vlečnega vozila presega kg. Višino cestnine določi Vlada RS s sklepom. Višina cestnine za posamezne odseke cestninskih cest je glede na prevozne razdalje določena v Ceniku cestnine, ki ga pripravi DARS, zanj pa mora pridobiti soglasje Vlade RS. Na voljo je več načinov plačevanja cestnine. Cestnina se lahko plačuje sproti, ob vsakokratnem prehodu cestninske postaje, s plačilnimi karticami ali gotovino (plačevanje cestnine z gotovino je zamudneje in počasneje kot plačevanje cestnine s plačilnimi karticami ali elektronskimi mediji DARS d. d., saj v povprečju traja 20 sekund). Za plačevanje cestnine pa lahko uporabljate DARS Kartico, DARS kartico Transporter in ABC tablico v predplačniškem ali odloženem načinu plačevanja cestnine. Cestnina za uporabo cestninskih cest se za vozila z največjo dovoljeno maso, višjo od kg, v zaprtem cestninskem sistemu plača na izstopni cestninski postaji, pri odprtem cestninskem sistemu pa na vstopno-izstopni čelni cestninski postaji. Cestnina za vozila, katerih največja dovoljena masa presega kg, in ki vključuje davek na dodano vrednost, znaša (''Načini plačevanja cestnin'', [Dars], b. d.): za vozila prvega cestninskega razreda 0, evra za kilometer prevozne razdalje in za vozila drugega cestninskega razreda 0, evra za kilometer prevozne razdalje. V NEMČIJI V Republiki Nemčiji je Zvezni svet (Bundesrat) potrdil dvig cestnine za tovorna vozila s 1. januarjem Zvezna vlada bo spremenila predvidene višine cestnin tako, da se cestnina za tovorna vozila razreda EURO3 do leta 2010 znižajo za 2 centa, cestnina pri ostalih kategorijah pa se zviša za 0,1 cent na kilometer. Nataša Nemec: Znižanje transportnih stroškov v podjetju Petty, d.o.o. 44

52 Nove cestnine za tovorna vozila s 1. januarjem 2009 (''Višje cestnine v Nemčiji'' [Intertransport], b. d.): Euro 5-Tovorna vozila + EEV: 3 Osi: 14,1 cent/km (do sedaj 10,0 Cent). Dvig: 41,0% 4 Osi: 15,5 cent/km (do sedaj 11,0 Cent). Dvig: 40,9% Euro 4-Tovorna vozila (bzw. 3 + Filter): 3 Osi: 16,9 cent/km (do sedaj12,0 Cent). Dvig: 40,8% 4 Osi: 18,3 cent/km (do sedaj13,0 Cent). Dvig: 40,8% Euro 3-Tovorna vozila (bzw. 2 + Filter): 3 Osi: 19,0 cent/km (do sedaj12,0 Cent). Dvig: 58,3% 4 Osi: 20,4 cent/km (do sedaj 13,0 Cent). Dvig: 56,9 % Euro 2-Tovorna vozila : 3 Osi: 27,4 cent/km (do sedaj 14,5 Cent). Dvig: 89,0% 4 Osi: 28,8 cent/km (do sedaj 15,5 Cent). Dvig: 85,8% Euro 1-Tovorna vozila /Euro 0: 3 Osi: 27,4 cent/km (do sedaj 14,5 Cent). Dvig: 89,0% 4 Osi: 28,8 cent/km (do sedaj 15,5 Cent). Dvig: 85,8% V AVSTRIJI Cestnine (veljaven od 1. januarja 2011) Nataša Nemec: Znižanje transportnih stroškov v podjetju Petty, d.o.o. 45

53 Tabela 6: Cestnine v Avstriji Cestnine za EURO emisijskih razredov Cene za motorna vozila nad 3,5 t 2011/01/01 Tarifne skupine Kategorija 2 2 osi Kategorija 3 3 osi Kategorija ali več osmi EURO emisijskih razredov EEV in Euro VI 0,146 0,2044 0,3066 B EURO emisijski razred EURO IV in V. 0,156 0,2184 0,3276 C EURO emisijski razred EURO 0 do III 0,178 0,2492 0,3738 Cene v EUR na km, brez 20% DDV Vir:''Tarife''[Go-Maut], b. d. Cestnine EURO emisijskih razredov Cene za motorna vozila nad 3,5 t od Posebna cestninskih cest A9, A10, A11, A13, S16 Tabela 7: Cestnine v Avstriji Tarifne skupine pot km Kategorija 2 2 osi Kategorija 3 3 osi Kategorija ali več osmi 9 Pyhrn Bosruck Hospital/Pyhrn Ardning 10 EURO emisijskih razredov EEV in Euro VI 3,77 5,28 7,92 B EURO emisijski razred EURO IV in V. 4,03 5,64 8,46 C EURO emisijski razred EURO 0 do III 4,61 6,45 9,68 9 Pyhrn Gleinalm Kn. St Michael Übelbach 25 EURO emisijskih razredov EEV in Euro VI 8,96 12,54 18,82 B EURO emisijski razred EURO IV in V. 9,55 13,37 20,06 C EURO emisijski razred EURO 0 do III 10,95 15,33 23,00 10 Tauern Flachau Rennweg 47 EURO emisijskih razredov EEV in Euro VI 12,85 17,99 26,99 B EURO emisijski razred EURO IV in V. 13,69 19,16 28,74 C EURO emisijski razred EURO 0 do III 15,69 21,97 32,94 11 Karavank * St Jakob/Rosental Tunnel, južni portal 10 EURO emisijskih razredov EEV in Euro VI 8,49 11,89 17,83 B EURO emisijski razred EURO IV in V. 9,05 12,67 19,01 C EURO emisijski razred EURO 0 do III 10,37 14,52 21,78 13 Brenner ** Amras Innsbruck Brenner 35 Nataša Nemec: Znižanje transportnih stroškov v podjetju Petty, d.o.o. 46

54 EURO emisijski razred EURO EEV u.vi 22,18 31,06 46,59 B EURO emisijski razred EURO IV in V. 23,64 33,08 49,64 C EURO emisijski razred EURO 0 do III 27,07 37,90 56,86 13 Brenner ** Wilten Innsbruck Brenner 34 EURO emisijski razred EURO EEV u.vi 21,51 30,12 45,18 B EURO emisijski razred EURO IV in V. 22,94 32,10 48,17 C EURO emisijski razred EURO 0 do III 26,25 36,75 55,14 S 16 Arlberg St Anton/Arlberg Langen/Arlberg 16 EURO emisijskih razredov EEV in Euro VI 8,20 11,48 17,22 B EURO emisijski razred EURO IV in V. 8,75 12,25 18,38 C EURO emisijski razred EURO 0 do III 10,03 14,04 21,06 Cene v EUR, brez 20 % DDV Vir: ''Tarife'' [Go-Maut], b. d Euro in emisijski standardi Večina vozil v podjetju ima Euro 3 motorje, ti pa so starejši s tem porabijo tudi več goriva in tudi cestnine so dražje. Euro standardi zagotavljajo, da se vsakih 4 do 5 let proizvedejo čistejša nova vozila. Datumi, od katerih uporabljajo te standarde, so navedeni v spodnji tabeli, in dajejo navodila, kateri emisijski razred je vozilo, odvisno od tega, kdaj je bilo proizvedeno. Nataša Nemec: Znižanje transportnih stroškov v podjetju Petty, d.o.o. 47

55 Tabela 8: Emisijski razredi za vozila Euro 1 Euro 2 Euro 3 Euro 4 Euro 5 Euro 6 Osebni avtomobili Julij 1992 Januar 1996 Januar 2000 Januar 2005 September 2009 September 2014 Lahka gospodarska vozila (N1-I) Oktober 1994 Januar 1998 Januar 2000 Januar 2005 September 2010 September 2015 (samo pri dizelskih motorjih) Lahka gospodarska vozila (N1-II in III) Oktober 1994 Januar 1998 Januar 2001 Januar 2006 September 2010 September 2015 (samo pri dizelskih motorjih) Tovornjakov in avtobusov Motorna kolesa Kolesa z motorjem Vir: ''Euro in emisijki standardi'' [Lowemissionzones], b. d. Okolju bolj prijazno vozilo oziroma EEV je izraz, ki v Evropskih emisijskih standardih za opredelitev "Čisto vozilo" nad 3,5 tone v kategoriji M2 in M3. Emisijski standardi za EEV so med Euro 5 in 6. Karakteristike EURO 3 vozila Raven hrupa: v mirovanju: 94 db/a; pri vrtilni frekvenci motorja 1425/min; v vožnji 80 db/a. Emisije izpušnih plinov: CO: 0,400 g/km ali g/kwh; HC: 0,200 g/km ali g/kwh; Nox: 4,800 g/km ali g/kwh; delci pri diesel motorjih: 0,060 g/km ali g/kwh. Nataša Nemec: Znižanje transportnih stroškov v podjetju Petty, d.o.o. 48

56 Karakteristike EURO 5 vozil Raven hrupa: v mirovanju: 84 db/a; pri vrtilni frekvenci motorja 1350/min; v vožnji 80 db/a. Emisije izpušnih plinov: CO: 0,300 g/km ali g/kwh; HC: 0,030 g/km ali g/kwh; NOx: 2,000 g/km ali g/kwh; delci pri diesel motorjih: 0,020 g/km ali g/kwh. Primerjava EURO 3 in EURO 5 vozil Raven hrupa primerjava: v mirovanju: 11,9 % zmanjšanje db/a; pri vrtilni frekvenci motorja 0,05% zmanjšanje/min; v vožnji 80 db/a. Emisije izpušnih plinov primerjava: CO: 0,33% zmanjšanje g/km ali g/kwh; HC: 6,66% zmanjšanje g/km ali g/kwh; Nox: 2,4% g/km ali g/kwh; delci pri diesel motorjih: 3% zmanjšanje g/km ali g/kwh Konkreten primer vožnje, za znižanje transportnih stroškov Relacija Ptuj Aschheim za sledeči potni nalog: Nataša Nemec: Znižanje transportnih stroškov v podjetju Petty, d.o.o. 49

57 Slika 11: Potni nalog Vir: Petty d.o.o., b. d. Nataša Nemec: Znižanje transportnih stroškov v podjetju Petty, d.o.o. 50

58 Slika 12: Relacija Ptuj Aschheim Vir: Petty d.o.o., b. d. Tabela 8: Prikaz stroškov z vozili Euro3 in Euro5 Euro 3 Slovenija Avstrija Nemčija Gorivo v Euro3 Cestnine 12,5 142,7 27,5 220,3 Euro5 Gorivo z Euro5 Cestnine 10,8 124,8 20,9 198,7 Vir: Petty d.o.o., b. d. Nataša Nemec: Znižanje transportnih stroškov v podjetju Petty, d.o.o. 51

59 S standardom Euro 5 pa še uporabljajo AD-BLUE. AD-BLUE je raztopina visoko kakovostne ureje, posebej razvite za SCR katalizatorje izpušnih plinov, ki se vgrajujejo v najnovejše tovornjake in avtobuse. Z vbrizgavanjem raztopine v katalizator pride do kemične reakcije, ki škodljive dušikove okside (NOx) spremeni v neškodljiv dušik in vodo. Samo z uporabo kakovostne raztopine se doseže maksimalni učinek katalitične konverzije. AdBlue je že predpisan s strani največjih proizvajalcev tovornih vozil in avtobusov. Kot je iz zgornje tabele razvidno, so stroški z uporabo vozil s standardom Euro5 manjši, in bi z uporabo vozil s standardom Euro5 za kar nekaj odstotkov znižali stroške. S postopno menjavo voznega parka, kar je velik zalogaj za podjetje, se jim bo slej ko prej povrnilo, kajti z uporabo novejših vozil ne bodo nastajali tako veliki stroški z gorivom in cestninami. Postopoma naj uvedejo tudi v vozila računalnike s sledenjem, tako bodo disponenti takoj seznanjeni, kje se nahaja njihovo vozilo pa tudi za lažjo usmerjenost na poti. Dobra lastnost teh računalnikov s sledenjem je ta, da lahko disponent voznika na poti usmerja po cestah, po katerih ni potrebno plačevati cestnine. Veliko stroškov povzročijo vozniki, ki ne upoštevajo disponentovih navodil za pot in se vozijo po cestah, za katere se mora plačevati cestnina, namesto po tistih cestah, za katere je ni potrebno plačevati. Kar nekaj voznikov je državljanov drugih držav, s katerimi so tudi veliki stroški, saj jim podjetje poišče stanovanje in tudi dokumenti za bivaje in opravljanja dela so precej draga. Velik problem je še ta, da veliko voznikov ne razume slovenskega jezika, s katerim lahko pride do nesporazuma med voznikom in disponentom. Velik problem v mednarodnem cestnem transportu predstavljajo zastoji na cestah, mejnih prehodih, zaradi česar večkrat prihaja do tega, da tovor ni pravočasno dostavljen na dostavno mesto in lahko pride do zapletov pri plačilu naročnika. Vendar tega ni Nataša Nemec: Znižanje transportnih stroškov v podjetju Petty, d.o.o. 52

60 mogoče nikakor rešiti, saj je odvisno od drugih udeležencev v prometu in od carinskega osebja. Neprevidnost voznikov in imetje starejših vozil pripelje tudi do okvar na vozilu in s tem do stroškov z nadomestnimi deli. Najmanj stroškov imajo z mobilnimi telefoni in z vzdrževanjem osebja čeprav tudi ti stroški niso majhni, vendar so v primerjavi z gorivom skoraj zanemarljivi. Kar nekaj stroškov je z zavarovanjem tovora. Pri tem je osnovna dilema v praksi poslovnih subjektov, ali neko blago v transportu sploh zavarovati ali ne in kakšen naj bo obseg zavarovanja. Stroški zavarovanja (premija) vplivajo na prodajno ceno blaga. Zaradi tega je podjetje vedno v dilemi, ali naj pošiljko zavaruje proti čim več nevarnostim, s čimer naraste premija (in s tem prodajna cena blaga), ali proti čim manj nevarnostim ali pa pošiljke sploh ne zavaruje (in s tem zniža prodajno ceno ter prevzame riziko nase), vendar se pri tem izpostavi nevarnosti izgube oz. zmanjšanja poslovnih sredstev. Zavarovanje odgovornosti cestnega prevoznika Cestni prevoznik je za blago, ki ga prevzame na prevoz, odgovoren od prevzema pošiljke do njegove izročitve v namembnem kraju. Odgovornost prevoznika je za prevoze po Sloveniji urejena z Zakonom o prevoznih pogodbah o cestnem prevozu in za mednarodne prevoze s konvencijo CMR. Cestni prevoznik je za blago, ki ga je prevzel na prevoz, objektivno odgovoren odgovoren je za škodo na blagu, četudi jo je povzročila tretja oseba. Prevoznik zavaruje svojo odgovornost tako, da z zavarovalnico sklene pogodbo. S pogodbo oz. splošnimi pogoji zavarovalnica določi obseg kritja (najvišji znesek), ki ga zavarovalnica plača v primeru škode. Zavarovalnica praviloma daje jamstvo za vse škode, za katere je prevoznik odgovoren, izključuje pa: zli namen ali grobo malomarnost prevoznika, Nataša Nemec: Znižanje transportnih stroškov v podjetju Petty, d.o.o. 53

61 prekoračitev posebej dogovorjenega prevoznega roka, ki je krajši od običajnega, če se ne izroči prevozna pogodba, plačila zastaranih terjatev, druge rizike. Nataša Nemec: Znižanje transportnih stroškov v podjetju Petty, d.o.o. 54

62 3 PREDLOG IZBOLJŠAV Samo jasen pogled na stroške, ki jih ima podjetje, omogoča realno sliko o dejanskem položaju podjetja in je poleg drugih instrumentov osnova za poslovno odločanje. Obvladovanje stroškov v podjetju omogoča jasno zastavljena politika stroškov, ki jo lahko razumemo kot posebno podpodročje politike podjetja, ki na osnovi notranjih in zunanjih stroškovnih analiz in z uporabo sistematičnih in metodoloških postopkov zasleduje celovito obvladovanje in kontrolo področja stroškov v podjetju v smislu celovitega obvladovanja stroškov. 3.1 Vozni park Kot prvo možnost navajam, da bi podjetje sčasoma zamenjalo vozni park in bi stara vozila z Euro 3 motorjem zamenjalo z okolju prijaznejšimi vozili oz. manj onesnaževanimi vozili, torej Euro 5 motorji. Tako bi zniževali stroške goriva, ki ga novejša vozila ne porabijo toliko kot stara in tudi cestnine so cenejše za vozila z Euro 5 motorjem. Tabela 9: Vpliv prometa na okolje Vrsta prometa Cestni promet Zrak Vodni viri Prostor Odpadki Hrup Nevarnosti Drugi in nesreče vplivi Lokalno (CO, C x H y, NO x, aditivi gorivom kot je npr. svinec). Globaln o (CO 2, CFC) Onesnaževa nje površinskih in talnih voda, sprememba vodnega sistema z gradbenimi posegi. Prostor za infrastrukt uro, izkop snovi za gradnjo cest. Zapuščena gradbišča in vozila, izrabljena olja in druge snovi. Vir:Petty,d.o.o., b. d. Hrup in vibracij e od vozil, motorni h koles in tovornja kov vzdolž prometn ic. Smrtne nesreče, poškodbe in škode na premoženju pri nesrečah, prevozi nevarnih snovi, nevarnosti zaradi izrabljenih objektov. Delitve in uničenja sosesk, kmetijs kih zemljišč, življenjs kih okolij, prometn a gneča. Nataša Nemec: Znižanje transportnih stroškov v podjetju Petty, d.o.o. 55

63 Z vozili z Euro 5 standardom bi malo znižali tudi vpliv prometa na okolje, vsaj zrak se ne bi tako onesnaževal. Vozila z Euro 5 standardom: Emisije iz dizelskih vozil: ogljikov monoksid: 500 mg/km; delcev: 5 mg/km (80% zmanjšanje emisij v primerjavi z Euro 4 standard); dušikovih oksidov (NOx): 180 mg/km (20% zmanjšanje emisij v primerjavi z Euro 4 standard); skupne emisije ogljikovodikov in dušikovih oksidov: 230 mg/km. Emisije iz bencina vozil ali vozil, ki uporabljajo zemeljski plin ali utekočinjeni naftni plin: ogljikov monoksid: mg/km; ne-metanskih ogljikovodikov: 68 mg/km; skupne ogljikovodike: 100 mg/km; dušikovih oksidov (NOx): 60 mg/km (25% zmanjšanje emisij v primerjavi z Euro 4 standard); delcev (samo za pusto spali z neposrednim vbrizgavanjem bencina vozila): 5 mg/km (uvedbe omejitve, ki niso obstajale za standard Euro 4). Vozila z Euro 5 standardom je začel veljati 1. septembra 2009 za homologacijo vozil in se uporablja od 1. januarja 2011 za registracijo in prodajo novih tipov vozil. 3.2 Sledilne naprave Primer enega računalnika s sledenjem: EasyTracker Terminal Nataša Nemec: Znižanje transportnih stroškov v podjetju Petty, d.o.o. 56

64 Slika 13: EasyTracker Terminal Vir: ''Terminal'' [Easytracker], b. d. EasyTracker je program, ki je namenjen za transportna podjetja. Terminal, tako ga imenujejo, ponuja brezplačno dvosmerno komunikacijo med voznikom in disponentom. Terminal deluje tako: za vsako sporočilo lahko pogledate njegovo celotno zgodovino (čas pisanja, dostave, branja in brisanja), če voznik pošlje sporočilo izven delovnega časa, se sporočilo lahko pošlje na disponentov naslov, ki ga zlahka prebere na mobilnem telefonu. Terminal omogoča poleg sporočil še navigacijo voznika do cilja in hitra sporočila, ki jih lahko določijo kar sami. Vozniku lahko pošljejo le cilje (naslove) in voznik s pritiskom»pojdi«sproži navigacijo do cilja. Za terminal je možno uporabljati že obstoječe navigacijske naprave Garmin (serija 1xxxx, 2x5), ki se ob priklopu na EasyTracker sistem spremenijo v popolni terminal. Vsi Garmini so večjezični. Nataša Nemec: Znižanje transportnih stroškov v podjetju Petty, d.o.o. 57

65 Slika 14: Izgled terminala Vir: ''Terminal'' [Easytracker], b. d. Ponudnikov sledilnih naprav je v Sloveniji zelo veliko. Je pa to predvsem stvar odločitve posameznega podjetja, katerega ponudnika bodo sprejeli. Nataša Nemec: Znižanje transportnih stroškov v podjetju Petty, d.o.o. 58