Relazioni e bilancio Letno poroåilo in bilanca 2012

Velikost: px
Začni prikazovanje s strani:

Download "Relazioni e bilancio Letno poroåilo in bilanca 2012"

Transkripcija

1 Relazioni e bilancio Letno poroåilo in bilanca 2012

2

3 BANCA DI CREDITO COOPERATIVO DEL CARSO SOCIETÀ COOPERATIVA ZADRUGA ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA via/ul. Ricreatorio, Opicina/Opčine (TS) Tel: Fax/Faks: info@bcccarso.it ABI: Swift: CCTSIT2T Albo Enti Creditizi/Seznam kreditnih institucij: Albo Società Cooperative/Register zadrug: A Registro Imprese di TS C.F., P.IVA/Register podjetij TS, DŠ za DDV: Repertorio Economico Amministrativo (REA)/Ekonomsko-administrativni register: TS Capitali e riserve IAS al 31/12/2012/ Glavnica in rezerve IAS na dan 31/12/ Aderente ai Fondi di Garanzia dei Depositanti e Obbligazionisti del Credito Cooperativo Soudeležena pri jamstvenih skladih za vlagatelje in obvezničarje Zadružnega kredita

4

5 Consiglio di Amministrazione / Upravni odbor Presidente Predsednik Stancich Sergio Vice Presidente Podpredsednik Kovacic Adriano Consiglieri Odborniki Danev Dragotin Gruden Andrej Kokorovec Marino Ozbič Mitja Parovel Elena Pertot Marko Polojaz Fabrizio Zidarič Boris Collegio dei Sindaci / Nadzorni odbor Presidente Predsednik Kosmač Stevo Sindaci effettivi Nadzornika Kuret Boris Lovriha Vojko Direzione / Ravnateljstvo Direttore Ravnatelj Podobnik Alessandro Vice Direttore Podravnatelj Carli Sergio Compagine sociale / Članstvo : 2038 Soci / članov

6

7 Relazione del Consiglio di Amministrazione relativa al Bilancio 2012 Poročilo upravnega odbora o bilanci poslovne dobe 2012

8 Bilancio 2012 Cari soci, stiamo attraversando un lungo tempo di difficoltà. L economia è debole. Il commercio internazionale perde vigore. Il quadro dell occupazione è divenuto drammatico. La quota risparmiata del reddito nazionale, che è stata in Italia a lungo fra le più alte del mondo avanzato, è in calo da oltre un ventennio. Qualche segnale positivo all orizzonte non può illudere, ma neanche va trascurato. L andamento delle esportazioni è stato fin qui relativamente favorevole e ha fornito un contributo positivo, ancorché non risolutivo, alla crescita del prodotto interno lordo. Le tensioni finanziarie si sono per ora attenuate. La fiducia di famiglie e imprese accenna a una lieve ripresa. Lo scenario che fa da sfondo al nostro decidere e al nostro agire quotidiano va letto con realismo severo. Ma non c è spazio per grigiore e smarrimento. È nelle difficoltà che emerge l ingegno, che trova spazio la spinta a cambiare, che si mettono in campo energie sopite, nascoste, insospettabili. Anche il tempo della crisi può, dunque, offrire opportunità. Per queste ragioni guardiamo con responsabilità e impegno al futuro delle nostre banche e dei nostri territori. 1. IL CONTESTO GLOBALE ED IL CREDITO COOPERATIVO 1.1 Lo scenario macroeconomico di riferimento Nel 2012, in particolare nella seconda metà dell anno, l andamento dell economia mondiale è stato decisamente contenuto. Il commercio internazionale ha registrato una crescita modesta. L attività economica mondiale ha continuato ad aumentare a un ritmo moderato, caratterizzato da una notevole fragilità ed eterogeneità tra le diverse aree geografiche. Nell ultimo trimestre del 2012 gli indicatori del clima di fiducia dei consumatori e delle imprese hanno mostrato segnali di miglioramento. Al di fuori dell area euro, il clima di fiducia dei consumatori è migliorato in numerose economie avanzate ed emergenti. D altra parte però, gli indicatori anticipatori del ciclo si sono invece stabilizzati su livelli bassi, mettendo in evidenza la debolezza delle condizioni economiche su scala internazionale. Un lieve miglioramento si registra (dati ottobre 2012) nella crescita nell insieme dei paesi dell area OCSE più Brasile, Cina, India, Indonesia, Russia e Sudafrica dove si osservano comunque profili divergenti nelle singole economie. Nonostante i segnali positivi, provenienti nell ultimo trimestre da alcuni paesi emergenti e dagli Stati Uniti, le prospettive di crescita globale nel 2013 e 2014 rimangono pertanto molto incerte. Inoltre non certo in modo marginale potranno incidere sulle prospettive future l evoluzione della crisi nell area dell euro, le perduranti tensioni geopolitiche in Medio Oriente e il protrarsi delle difficoltà nella gestione degli squilibri del bilancio pubblico negli Stati Uniti. Negli Stati Uniti la crescita del PIL in termini reali si è intensificata nella seconda metà del 2012, arrivando nell ultima rilevazione a un tasso di variazione positivo in ragione d anno del 3,1 %. La maggiore crescita va ricondotta principalmente alla dinamica della spesa per consumi privati e all aumento di quella del settore pubblico e per gli investimenti in scorte, così come all accelerazione degli investimenti in edilizia residenziale e al contributo positivo delle esportazioni nette. Gli investimenti privati in settori diversi dall edilizia residenziale e i consumi hanno invece registrato una contrazione. Secondo le previsioni dell OCSE, l economia USA dovrebbe crescere del 2 % nell anno in corso e del 2,8 % nel A fine 2012 il mercato del lavoro ha continuato a evidenziare segnali di miglioramento, come documentato da un ulteriore crescita del numero di occupati nel settore non agricolo e dalla stabilizzazione del tasso di disoccupazione al di sotto della soglia critica del 8 % (7,8 %: il livello più basso degli ultimi quattro anni). Nella zona euro, la crescita economica si è invece attestata su valori negativi che hanno portato l area in piena recessione a partire dal secondo trimestre dell anno. Gli indicatori basati sulle indagini congiunturali hanno continuato a segnalare la persistente debolezza dell attività economica, che secondo le attese dovrebbe protrarsi anche nel 2013, per via della bassa spesa per consumi e investimenti anticipata dal grado di fiducia piuttosto basso di consumatori e imprese e dalla moderata domanda esterna. D altra parte, vari indicatori congiunturali hanno mostrato nell ultimo trimestre dell anno una sostanziale stabilizzazione del ciclo, seppure su livelli contenuti, e il clima di fiducia dei mercati finanziari è migliorato sensibilmente. Nella seconda metà del 2013 l economia dovrebbe auspicabilmente iniziare un graduale recupero, quando l orientamento accomodante della politica monetaria, il netto miglioramento del clima di fiducia nei mercati finanziari e la loro minore frammentazione si trasmetteranno alla domanda interna del settore privato. Il rafforzamento della domanda 8

9 Letno poročilo 2012 Dragi člani, že dolgo brodimo čez to krizno obdobje. Mednarodna trgovina šibi. Podatek o zaposlenosti je postal dramatičen. Delež nacionalnega prihodka, ki se namenja prihrankom in ki je bil v primeru Italije dolgo let med najvišjimi v visoko civiliziranem svetu, upada že več kot dvajset let. Na obzorju se kažejo tudi pozitivna znamenja, ki jih ne gre zanemariti, a hkrati nas ne smejo varati. Gibanje izvoza je bilo doslej dokaj ugodno in je pozitivno, čeprav ne odločujoče, prispevalo k porastu bruto domačega proizvoda. Finančne napetosti so se zaenkrat polegle. Zaupanje gospodinjstev in podjetij rahlo raste. Na scenarij, v katerem sprejemamo naše vsakodnevne odločitve in se posledično gibljemo, moramo gledati strogo realistično. Ne smemo se prepustiti sivini in zmedenosti. V hudi uri privre na dan iznajdljivost in si prostor izbori želja po spremembi. Tedaj pridejo na plan pozabljene, skrite, nepričakovane energije. Tudi krizno obdobje lahko torej postreže s katero priložnostjo. Zaradi teh razlogov gledamo odgovorno in zavzeto na prihodnost naše banke in našega prostora. 1. GLOBALNI KONTEKST IN SISTEM ZADRUŽNIH BANK 1.1 Referenčni makroekonomski okvir V letu 2012, posebej v drugi polovici leta, je svetovno gospodarstvo delovalo dokaj umirjeno. Mednarodna trgovina je zabeležila rahel porast. Gospodarska rast se je v svetovnem merilu nadaljevala v zmernem tempu, za katerega pa sta značilni izrazita krhkost in raznolikost med posameznimi geografskimi območji. V zadnjem četrtletju 2012 sta zaupanji potrošnikov in podjetij kazali znake izboljšanja. Če se ozremo onkraj evroobmočja, je zaupanje potrošnikov poraslo v številnih naprednih in rastočih ekonomijah. Po drugi strani kazalniki, ki napovedujejo nek cikel, so se ustalili na nizkih ravneh in s tem pokazali krhkost mednarodnega gospodarstva. Ob koncu meseca oktobra 2012 je gospodarstvo držav območja OECD (Organizacija za gospodarski razvoj in sodelovanje) in Brazilije, Kitajske, Indije, Indonezije, Rusije in Južne Afrike rahlo poraslo, pri čemer pa beležimo raznolike trende. Kljub pozitivnim znamenjem, ki jih v zadnjem četrtletju izkazujejo nekatere hitro rastoče države in Združene države Amerike, so obeti za globalno ekonomsko rast v letih 2013 in 2014 v znamenju izrazite negotovosti. K temu gre dodati, da bodo po vsej verjetnosti na bodoči razvoj znatno vplivale kriza evroobmočja, trajajoče geopolitične napetosti Bližnjega Vzhoda in neprekinjene težave pri upravljanju proračuna Združenih držav Amerike. V Združenih državah Amerike se je realni porast BDP-ja okrepil v drugi polovici leta 2012; ob zadnjem merjenju je podatek zabeležil letni porast v višini 3,1 %. Največje zasluge gredo porastu zasebne in javne potrošnje ter naložbam v zaloge oziroma pospešene investicije v stanovanjske gradnje ter pozitivnemu prispevku čistih izvozov. Zasebne naložbe v druge sektorje in potrošnja so upadle. Glede na napovedi Organizacije za gospodarski razvoj in sodelovanje bi moralo gospodarstvo Združenih držav Amerike porasti za 2 % v tekočem letu in 2,8 % v letu Ob koncu leta 2012 je trg dela še naprej izkazoval znake okrevanja kot sta nadaljnja rast števila zaposlenih v nekmetijskem sektorju in stabilizacija stopnje brezposelnosti pod kritičnim pragom 8 % (7,8 % tj. najnižja vrednost v zadnjem četrtletnem obdobju). V evroobmočju je bila gospodarska rast negativna, kar je začenši z drugim četrtletjem privedlo območje v polno recesijo. Kazalniki, ki preučujejo konjunkturno stanje, so še naprej izkazovali šibko gospodarsko dejavnost. Tako stanje bo predvidoma vztrajalo tudi v letu 2013 zaradi nizke ravni potrošnje in investicij, ki je posledica nizke stopnje zaupanja potrošnikov in podjetij oziroma zmernega zunanjega povpraševanja. Številni indikatorji konjunkturnega stanja so sicer v zadnjem četrtletju 2012 izkazali sorazmerno stabilizacijo cikla, ki je kljub zmernosti povrnila finančnim trgom precejšnje zaupanje. Pričakujemo, da bo ekonomija v drugem polletju 2013 krenila na pot postopnega okrevanja; tedaj bodo ugodne monetarne politike, bistveno večje zaupanje finančnih trgov in manjša fragmentacija pozitivno učinkovale na notranje povpraševanje zasebnega sektorja. Večje zunanje povpraševanje naj bi tedaj pripomoglo k višjemu izvozu. Ne glede na to, Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj in Consensus Economics predvidevata, da bo tudi 2013 recesijsko leto in da bo do ponovne rasti prišlo v letu

10 Bilancio 2012 esterna dovrebbe, a sua volta, sostenere la crescita delle esportazioni. Secondo le previsioni dell OCSE e di Consensus Economics il 2013 sarà comunque ancora un anno di recessione per tornare a crescere nel L inflazione dell area, misurata come tasso di variazione annuo dell indice dei prezzi al consumo, si è collocata al 2,2 % in chiusura d anno, in calo rispetto alla prima metà dell anno (2,6 % ad agosto). Sulla base dei prezzi correnti dei contratti future per il petrolio, il dato dovrebbe scendere ulteriormente nel 2012 al di sotto del 2 %. In Italia, la dinamica negativa del PIL osservata nella prima metà dell anno (circa - 1 % nei primi due trimestri) ha registrato un rallentamento in chiusura d anno (- 0,2 % nel terzo trimestre). La domanda estera netta, che ha sostenuto il prodotto per 0,6 punti percentuali, è migliorata, mentre la domanda interna si è contratta, riflettendo la perdurante debolezza dei consumi delle famiglie e degli investimenti fissi lordi. Secondo le previsioni di Confindustria e FMI, l Italia sarà in recessione anche nel 2013 (- 1 %) per tornare su un sentiero di crescita positiva nel 2014 (0,7 %). L inflazione, misurata dalla variazione annua dell indice nazionale dei prezzi al consumo, è gradualmente scesa al 2,3 % in dicembre sia per effetto della decelerazione dei prezzi dei prodotti energetici, sia per il venir meno dell impatto dell aumento delle imposte indirette nell autunno del La produzione industriale ha continuato a ridursi, sebbene a ritmi meno intensi nel complesso della seconda metà del Tale debolezza dell attività ha riguardato tutti i principali comparti industriali, particolarmente quello dei beni di consumo durevoli. Le recenti inchieste presso le imprese non prefigurano una ripresa dell attività industriale nel trimestre in corso. Gli indicatori PMI restano su valori inferiori alla soglia di espansione della produzione, mentre l indice del clima di fiducia delle imprese manifatturiere si è stabilizzato da alcuni mesi, anche se su livelli modesti. Gli investimenti delle imprese sono scesi a ritmi meno intensi nel terzo trimestre del 2012 rispetto alla prima metà dell anno (- 1,4 % su base trimestrale), grazie all attenuazione del calo della spesa in attrezzature, macchinari, mezzi di trasporto e beni immateriali. Il tasso di disoccupazione è arrivato a livelli massimi in prospettiva storica all 11,1 % (+ 1,8 % rispetto a un anno fa). Il numero di occupati (arrivato a 22,9 milioni) si è ridotto di 37 mila unità su base annua (- 0,2 %). Cresce il tasso di disoccupazione della popolazione compresa tra i 15 e i 24 anni di età (37,1 %, + 5 % su base annua). Secondo i dati di Banca d Italia nei cinque anni della crisi la ricchezza netta delle famiglie è scesa del 5,8 % (di cui uno 0,5 % solo nel primo semestre del 2012). La somma complessiva al netto del debito delle famiglie italiane è attualmente pari a 8 volte il reddito disponibile, un livello ancora piuttosto confortante se confrontato a livello internazionale (nel Regno Unito è pari a 8,2, in Francia a 8,1, in Giappone a 7,8, in Canada a 5,5, negli USA a 5,3). Questo dipende, in realtà, più dal basso livello di indebitamento che da un patrimonio consistente: il debito delle famiglie italiane è pari al 71 % del reddito disponibile, contro il 100 % di Francia e Germania, il 125 % di Stati Uniti e Giappone, il 150 % del Canada e il 165 % del Regno Unito. Negli ultimi 12 mesi, oltre la metà delle famiglie ha percepito un peggioramento delle condizioni economiche L economia del Friuli Venezia Giulia e della Provincia di Trieste Qui di seguito si analizzerà più nel dettaglio l andamento dell economia nella nostra Regione e, ove possibile, dell economia della Provincia di Trieste. Gli indicatori demografici in Friuli Venezia Giulia ad ottobre 2011, data dell ultimo censimento, riportano una popolazione di unità (+ 3 % rispetto al censimento del 2001), di cui stranieri (+ 176 % rispetto al 2001), che risultano essere il 7,95 % della popolazione regionale. Il Friuli Venezia Giulia è tra le regioni con l età media più alta d Italia, 46 anni, contro una media nazionale di 43 anni. Nella provincia di Trieste in base ai dati dell ultimo censimento, si registra una popolazione di unità (- 4 % rispetto al censimento del 2001), di cui stranieri (+ 75 % rispetto al 2001). L età media è di 48 anni, l unica superiore alla media regionale (46 anni). La popolazione residente con età fra 0 e 14 anni è il 11,3 %, quella fra 15 e 64 anni è il 60,76 %, quella con più di 65 anni è il 27,94 %. Il PIL regionale registra un calo del 2 %. Il valore aggiunto pro capite si attesta a , superiore alla media nazionale del 13,9 %. I prezzi al consumo sono aumentati del 3,9 %, in modo maggiore rispetto alla situazione nazionale (+ 2,2 %). In un contesto di fragilità socio-economica anche i consumi delle famiglie hanno subito nel 2012 delle riduzioni. La contrazione è intervenuta nonostante la riduzione della propensione al risparmio: la tipologia di beni maggiormente in calo è stata quella dei beni durevoli, aumentando così la vita media dei beni in dotazione delle famiglie; hanno fatto eccezione gli acquisti in informatica. Nel quarto trimestre 2012, i principali indicatori di attività dei settori produttivi in regione confermano un quadro di difficoltà. Prevale, infatti, la presenza di valori di segno negativo sia nel confronto tendenziale con lo stesso periodo del 2011 che nel confronto congiunturale con il trimestre precedente. In sintesi la produzione 10

11 Letno poročilo 2012 Inflacija na ravni območja, izražena kot letna variacija indeksa potrošniških cen, je ob koncu leta znašala 2,2 %, kar sovpada z znižanjem v primerjavi s prvo polovico leta (avgusta je še znašala 2,6 %). Če upoštevamo naftne terminske pogodbe (futures), bo v letu 2012 podatek upadel pod 2 %. V Italiji se je negativni trend BDP-ja, ki smo ga zabeležili v prvi polovici leta (približno - 1 % v prvih dveh četrtletjih), proti koncu leta upočasnil (- 0,2 % v tretjem četrtletju). Neto tuje povpraševanje, ki je doprineslo k proizvodu 0,6 odstotnih točk, je poraslo, medtem ko je notranje povpraševanje upadlo zaradi šibkega povpraševanja gospodinjstev in nizke ravni bruto fiksnih investicij. Združenje industrijcev Confindustria in Mednarodni denarni sklad predvidevata, da bo Italija tudi v letu 2013 v recesiji (- 1 %), kateri bo v naslednjem letu po vsej verjetnosti sledila ponovna ekonomska rast (0,7 %). Inflacija, izražena kot letna variacija nacionalnega indeksa potrošniških cen, je postopno upadla in je decembra znašala 2,3 % tako zaradi znižanja cen energentov kot zaradi manjšega učinka posrednih davkov po povišanju iz jeseni Industrijska proizvodnja je dodatno upadla, čeprav v počasnejšem tempu kot je to v splošnem veljalo v drugem polletju Upad je zajel vse glavne industrijske sektorje, vendar je bil posebej izrazit v sektorju trajnih potrošniških dobrin. Če upoštevamo nedavne podatke o industrijskem sektorju, se v tekočem četrtletju ne obeta ponovni zagon industrijske dejavnosti. Indikatorji o aktivnosti SMP-jev ostajajo nižji od praga ekspanzije proizvodnje, medtem ko je indeks zaupanja manufakturnih podjetij že nekaj mesecev stabilen, čeprav nizek. Investicije podjetij so v tretjem četrtletju 2012 upadle v počasnejšem tempu kot v prvem polletju (- 1,4 % na četrtletni ravni) po zaslugi upočasnjenega upada potrošnje v opremo, naprave, mehanizacijo in nematerialne dobrine. Stopnja brezposelnosti je dosegla zgodovinsko visoko raven, tj. 11,1 % (+ 1,8 % glede na prejšnje leto). Število zaposlenih, ki je znašalo 22,9 milijona, je v letu upadlo za 37 tisoč (- 0,2 %). Porasla je tudi stopnja brezposelnosti populacije med 15. in 24. letom starosti (37,1 % s 5-odstotnim porastom na letni ravni). Podatki Banke Italije izkazujejo, da je v prvih petih letih krize čisto premoženje gospodinjstev upadlo za 5,8 % (od katerih 0,5 % v prvem polletju 2012). Če odmislimo skupne kredite italijanskim gospodinjstvom, je trenutno skupni znesek enak osemkratniku razpoložljivih dohodkov, kar je še vedno zadovoljiv podatek, zlasti če ga primerjamo z ostalimi državami (v Veliki Britaniji znaša isti podatek 8,2, v Franciji 8,1, na Japonskem 7,8, v Kanadi 5,5, v ZDA pa 5,3). Podatek je v največji meri posledica nizke ravni zadolženosti ob istočasnem dokaj velikem premoženju: zadolženost italijanskih gospodinjstev znaša namreč 71 % razpoložljivih dohodkov (v Franciji in Nemčiji znaša 100 %, v ZDA in na Japonskem 125 %, v Kanadi 150 %, v Veliki Britaniji pa 165 %). V zadnjem 12-mesečnem obdobju je več kot polovica gospodinjstev občutila poslabšanje gospodarskih razmer Gospodarstvo Furlanije Julijske krajine in tržaške pokrajine V nadaljevanju bomo podrobneje preučili gospodarstvo naše dežele in, kjer je to mogoče, tudi gospodarstvo naše pokrajine. Demografski kazalniki Furlanije Julijske krajine izkazujejo, da je ob koncu oktobra 2011, ko je bil izvršen zadnji popis, prebivalstvo štelo ljudi (+ 3 % v primerjavi s popisom iz leta 2001). Število tujcev znaša ljudi (+ 176 % v primerjavi z letom 2001), kar sovpada s 7,95 % celotne populacije. Furlanija Julijska krajina se s povprečno starostjo 46 let uvršča med najstarejše italijanske regije, medtem ko znaša povprečna starost v Italiji 43 let. Na podlagi podatkov zadnjega popisa šteje tržaška pokrajina prebivalca (kar sovpada z upadom v višini 4 % v primerjavi s popisom iz leta 2001), od katerih je tujcev (+ 75 % v primerjavi z letom 2001). Povprečna starost znaša 48 let, kar je izjema na deželni ravni (46 let). Rezidenti med 0 in 14 letom starosti znašajo 11,3 %, med 15 in 64 letom 60,76 %, starejši od 65 let pa 27,94 %. BDP Furlanije Julijske krajine je upadel za 2 %. Dodana vrednost na prebivalca znaša in presega nacionalno povprečje za 13,9 %. Potrošniške cene so porasle za 3,9 %, kar presega nacionalni podatek (+ 2,2 %). V kontekstu družbene in ekonomske stiske je tudi potrošnja gospodinjstev v letu 2012 upadla. Do upada je prišlo kljub manjši težnji k varčevanju: največji upad beležimo pri trajnih dobrinah, kar je privedlo do povečanja povprečnega življenja dobrin, s katerimi razpolagajo gospodinjstva; edina izjema so nakupi računalniških in informacijskih storitev. V zadnjem četrtletju 2012 glavni indikatorji gospodarskega stanja produktivnih sektorjev v deželi potrjujejo težavnost razmer. Opazimo lahko prevlado negativnih vrednosti tako tendenčno glede na isto ob- 11

12 Bilancio 2012 conferma la sua fase calante scendendo dal valore di - 6,9 % a - 8,9%, le vendite segnano un minimo miglioramento passando da un - 9,8 % al - 9,5 %. Appaiono infine in recupero i nuovi ordini che ripresentano un valore positivo nel confronto congiunturale (da - 7,3 % a + 3 %). L esame degli indicatori per le attività dei settori produttivi della provincia di Trieste, alla fine del quarto trimestre 2012, restituisce una presenza di valori di segno negativo sia nel confronto congiunturale che in quello tendenziale. Per quanto riguarda il dettaglio dei principali indicatori tendenziali di Trieste, si conferma la contrazione della produzione industriale: - 8,7 % nel primo trimestre, - 2,5 % nel secondo, - 4,9 % nel terzo e - 9,6 % nel quarto. In ripresa le vendite totali, che tuttavia permangono negative: - 9,7 % nel primo trimestre, - 8,8 % nel secondo, - 17,2 % nel terzo e - 3,7 % nel quarto. Nel dettaglio, le vendite estero continuano ad esprimere valori negativi mentre le vendite Italia nel quarto trimestre 2012 recuperano arrivando a + 15,1 % (dopo tre trimestri con variazioni negative). Attenzione particolare va data al porto di Trieste che nel 2012 ha movimentato complessivamente un traffico di 49,2 milioni di tonnellate di merci, con un incremento del 2 % rispetto al Nel 2012 lo scalo ha movimentato TEU, incrementando il traffico di containers del 3,8 % sull anno precedente e con un + 44,9 % sul I passeggeri sono stati (+ 73,1 %), di cui croceristi in transito (+ 63 %) e in imbarco/ sbarco (+ 189,1 %). Il comparto edile è caratterizzato da una variazione tendenziale negativa. A livello di transazioni, la nostra regione nel primo semestre 2012 rappresenta, con transazioni, il 2,1 % del mercato nazionale, delle quali risultano esserne state effettuate a Trieste. Come c era da aspettarsi rispetto al primo semestre dell anno precedente si rileva una forte contrazione del mercato immobiliare residenziale che ha riguardato tutte le province ma con incidenza molto diversificata: Udine - 30 %, Pordenone - 27 %, Gorizia - 26% e Trieste - 13 %. Infine alcuni dati sul mercato del lavoro: su base annua le persone in cerca di occupazione sono risultate , in più rispetto al 2011, con un tasso di crescita di circa il 30 %. Il tasso di occupazione è sceso al 63,6 %, dal 64,2 % a fine Nel mese di novembre 2012 è aumentato lievemente in termini congiunturali il ricorso alla cassa integrazione ordinaria (+ 8 %), mentre è diminuito il ricorso alla CIG straordinaria (- 8,2 %). In termini tendenziali si ha un netto aumento sia della componente straordinaria, pari al %, sia di quella ordinaria, pari al + 129,3 %. A Trieste nel terzo trimestre 2012 si evidenzia un forte decremento sia del numero di rapporti di lavoro avviati sia del numero di rapporti di lavoro cessati. A differenza di quanto rilevato a inizio anno, il secondo e terzo trimestre 2012 mostrano un andamento simile per avviamenti e cessazioni. Questo dato evidenzia una situazione occupazionale critica in provincia di Trieste, soprattutto per quanto riguarda il costante calo rilevato nel numero di nuovi rapporti avviati. L ultimo dato di questa analisi economica regionale riguarda il numero delle imprese: nel 2012 si è verificata una lieve flessione del numero delle realtà che costituiscono il tessuto imprenditoriale regionale, con un bilancio anagrafico di - 1,38 %, a fronte di una dinamica nazionale pari al - 0,97 %. Pordenone e Gorizia presentano variazioni più marcate, mentre Trieste e Udine presentano valori più contenuti (- 1,31 % e - 0,99 %) Mercato del credito internazionale, nazionale ed in Friuli Venezia Giulia Il Consiglio direttivo della BCE ha ridotto i tassi ufficiali a luglio del 2012, portandoli rispettivamente allo 0,0 % (tasso di interesse per i depositi presso la banca centrale), allo 0,75 % (tasso di interesse per le operazioni di rifinanziamento principali) e all 1,5 % (tasso di interesse per le operazioni di rifinanziamento marginale). A settembre la BCE ha annunciato la conclusione del programma SMP, programma di acquisto sul secondario di titoli di Stato in vigore da maggio 2010, e l avvio di un nuovo programma di acquisto di titoli sul mercato secondario, OMT (Outright Monetary Transactions). Le aspettative di un ribasso ulteriore dei tassi hanno spinto i tassi Euribor su livelli particolarmente bassi nel corso del 2012 (quello a tre mesi si è attestato allo 0,57 % come valore medio annuo, toccando tuttavia lo 0,187 come valore puntuale di fine 2012), anche se la decisione approvata all unanimità a gennaio 2013 di mantenerli invariati ha prodotto un immediato rialzo dei future su tutte le scadenze che lascia ipotizzare un inversione di tendenza nell anno in corso. In Italia nel corso del 2012 l offerta di credito ha beneficiato della graduale rimozione dei vincoli di liquidità che gravavano sulle banche italiane, anche grazie alle politiche attuate dall Eurosistema. L offerta di finanziamenti è tuttavia ancora frenata dall elevato rischio percepito dagli intermediari in relazione agli effetti della recessione sui bilanci delle imprese. I crediti deteriorati sono aumentati in misura più che significativa. Le informazioni qualitative desunte dalle risposte degli intermediari italiani all indagine trimestrale sul credito bancario (Bank Lending Survey) dello scorso ottobre indicano che nel terzo trimestre del 2012 i criteri di 12

13 Letno poročilo 2012 dobje leta 2011 kot konjunkturno glede na prejšnje četrtletje. Proizvodnja torej še naprej upada (vrednost je prešla z - 6,9 % na - 8,9 %), medtem ko je prodaja zabeležila minimalno izboljšanje in je z - 9,8 % prešla na - 9,5 %. Naj dodamo, da konjunkturno gledano nova naročila beležijo spet pozitivno vrednost (z - 7,3 % na + 3 %). Indikatorji produktivnih sektorjev tržaške pokrajine ob koncu zadnjega četrtletja 2012 izkazujejo tako konjunkturni kot tendenčni upad. Če se ozremo na glavne indikatorje tendenčnega gibanja tržaške pokrajine, lahko ugotovimo upad industrijske proizvodnje: - 8,7 % v prvem, - 2,5 % v drugem, - 4,9 % v tretjem in - 9,6 % v zadnjem četrtletju. Skupna prodaja si je rahlo opomogla, čeprav ostaja negativna: - 9,7 % v prvem, - 8,8 % v drugem, - 17,2 % v tretjem in - 3,7 % v zadnjem četrtletju. Nekoliko podrobneje gledano, prodaja v tujino še naprej izkazuje negativno vrednost, medtem ko si je nacionalna prodaja v zadnjem četrtletju 2012 opomogla in je zabeležila porast v višini 15,1 % (po treh negativnih četrtletjih). Posebno pozornost gre nameniti tržaškemu pristanišču. Ladijski pretovor je ob koncu leta 2012 znašal 49,2 milijona blaga, kar je 2 % več kot v letu V letu 2012 je luka pretovorila TEU-jev, tj. 3,8 % višji pretovor od podatka iz leta 2011 oziroma 44,9 % višji od leta Potnikov je bilo (+ 73,1 %): so jih vkrcale/ izkrcale križarke (+ 63 %), pa druge ladje (+ 189,1 %). Gradbeništvo še naprej tendenčno upada. Če se ozremo na promet z nepremičninami, v prvem polletju 2012 beleži naša dežela kupoprodaj, kar predstavlja 2,1 % nacionalnega trga (v Trstu je bilo sklenjenih kupoprodajnih pogodb). Kot je bilo pričakovati, v primerjavi s prvim polletjem 2011 beležimo izrazit upad prometa stanovanjskih nepremičnin, ki je zaobjel vse pokrajine, vendar na različen način (Videm - 30 %, Pordenone - 27 %, Gorica - 26% in Trst - 13 %). Postregli vam bomo še z nekaj podatki o trgu dela: na letni ravni je ljudi iskalo zaposlitev, kar znaša več kot v letu 2011 oziroma porast v višini 30 %. Iz tega sledi, da je stopnja zaposlenosti znašala 63,6 %, medtem ko je ob koncu leta 2011 znašala 64,2 %. V mesecu novembru 2012 so konjunkturno gledano prošnje za redno dopolnilno blagajno zmerno porasle (+ 8 %), medtem ko so upadle prošnje za izredno dopolnilno blagajno (- 8,2 %). Tendenčno gledano beležimo izrazit porast tako izredne (+ 132 %) kot redne (+ 129,3 %) komponente. V Trstu beležimo v tretjem četrtletju 2012 močan upad tako pri novih kot pri prekinjenih delovnih razmerjih. Za razliko od tega, kar je veljalo ob začetku leta, izkazujeta drugo in tretje četrtletje 2012 podoben trend zaposlitev in prekinitev delovnih razmerij. Podatek nam pove, da je položaj delavcev v tržaški pokrajini kritičen, zlasti če se osredotočimo na stalni upad števila novih zaposlitev. Zadnji podatek, ki izhaja iz preučitve deželnega gospodarstva, zadeva podjetništvo: v letu 2012 beležimo rahel upad števila podjetij, ki sestavljajo deželni sistem. Upad znaša - 1,38 %, medtem ko znaša nacionalni podatek - 0,97 %. Pokrajini Pordenone in Gorica izkazujeta manj izrazite spremembe, medtem ko je v primeru Trsta in Vidma odklon manjši (- 1,31 % oziroma - 0,99 %) Mednarodni, nacionalni in deželni kreditni trg Julija 2012 je upravni svet Evropske centralne banke znižal uradne obrestne mere; le-te zdaj znašajo 0,0 % (ključna obrestna mera za depozite pri centralni banki), 0,75 % (obrestna mera za operacije glavnega refinanciranja) in 1,5 % (obrestna mera za operacije uravnavanja). V septembru je ECB najavila zaključek programa nakupa državnih obveznic na sekundarnem trgu SMP, ki je trajal vse od maja 2010, in uvedbo novega programa nakupa državnih obveznic na sekundarnem trgu OMT (Outright Monetary Transactions). V letu 2012 so obeti glede dodatnega znižanja donosov privedli Euribor na posebej nizko raven (letno povprečje trimesečnega Euriborja je znašalo 0,57 %, na pa je vrednost veljala 0,187), čeprav je januarja 2013 soglasno sprejeta odločitev, da ostane nespremenjen, povzročila takojšnje povišanje obrestnih terminskih pogodb (futures) za vse zapadlosti, kar napoveduje mogočo spremembo trenda v tekočem letu. V letu 2012 je na ponudbo italijanskega kreditnega trga pozitivno učinkovala postopna odprava likvidnostnih omejitev, ki so bremenile italijanske banke, tudi po zaslugi politik Evrosistema. Kreditno ponudbo sicer še vedno negativno pogojuje visoka tveganost, ki jo posredniki občutijo zaradi morebitnih učinkov recesije na bilance podjetij. Slabi krediti so zabeležili izrazit porast. Kvalitativne informacije, ki izhajajo iz oktobrskega četrtletnega anketiranja italijanskih finančnih posrednikov na temo bančnih kreditov (Bank Lending Survey), izkazujejo, da so imela podjetja v tretjem četrtletju

14 Bilancio 2012 offerta di prestiti alle imprese sono divenuti lievemente più restrittivi, riflettendo un aumento del rischio percepito connesso con il deterioramento delle prospettive dell attività economica; le inchieste presso le imprese, più recenti, segnalano che negli ultimi mesi le difficoltà di accesso al credito sarebbero rimaste ancora elevate. A novembre 2012 gli impieghi del sistema bancario presentano un tasso di variazione pari a - 1,9 % su base d anno (+ 1,8 % a fine 2011). Con riguardo alla qualità del credito erogato dalle banche italiane, il tasso di ingresso in sofferenza dei prestiti alle famiglie resta relativamente basso, all 1,4 %. Quello dei prestiti alle imprese ha raggiunto il 3,3 % e dovrebbe toccare un picco a metà del 2013, per poi diminuire. Informazioni preliminari indicano che nel bimestre ottobre-novembre l esposizione complessiva nei confronti dei debitori segnalati per la prima volta in sofferenza è ulteriormente aumentata. Sul fronte reddituale, le informazioni sull andamento di conto economico del sistema bancario a settembre 2012 indicano una crescita del 2,5 % del margine di interesse. Il margine di intermediazione risulta cresciuto del 6,9 % giovando in larga misura dell aumento dei proventi dell attività di negoziazione, conseguiti prevalentemente nel primo trimestre. Il risultato di gestione è cresciuto del 21,8 %, anche grazie alla riduzione dei costi operativi L andamento delle BCC nel contesto del sistema bancario Il persistente quadro macroeconomico sfavorevole ha ridotto la domanda di credito dell economia, mentre la necessità di contenere i rischi ed aumentare la dotazione patrimoniale ha indotto molti gruppi bancari a ridurre o contenere fortemente l erogazione di nuovo credito. In tale contesto, la Categoria ha consolidato la propria posizione di mercato sul versante dell intermediazione tradizionale, mantenendo un tasso di variazione delle masse intermediate superiore alla media del sistema bancario. Nel corso dell ultimo anno il sistema del Credito Cooperativo ha ulteriormente ampliato la copertura territoriale in accordo con il principio di vicinanza e prossimità che fa parte del modello di servizio alla clientela proprio di una banca cooperativa a radicamento locale. Nel corso degli ultimi dodici mesi gli sportelli delle BCC sono aumentati di 31 unità (+ 0,7 % a fronte di una diminuzione dell 1 % registrata nel sistema bancario complessivo) fino a raggiungere a settembre 2012 quota unità, pari al 13,3 % del sistema bancario. Alla fine del III trimestre dell anno le BCC risultano presenti in comuni, in particolare di piccole e medie dimensioni, e in 101 province. Alla stessa data le BCC rappresentano ancora l unica presenza bancaria in 551 comuni italiani, mentre in altri 549 comuni competono con un solo concorrente. I dipendenti (compresi anche quelli delle Società del sistema) approssimano a settembre 2012 le unità, in sostanziale stabilità. Il numero totale dei Soci è pari a unità, con un incremento del 3,7 % su base d anno. I Soci affidati ammontano a (+1,1 % annuo). La quota delle BCC nel mercato degli impieghi e in quello della raccolta diretta si attesta a fine anno rispettivamente al 7,1 % e al 7,3 %, in leggera crescita rispetto alla fine del precedente esercizio. Nel corso del 2012 la qualità del credito erogato dalle banche della categoria ha subito con maggiore incisività gli effetti della perdurante crisi economica. I crediti in sofferenza delle BCC sono cresciuti a ritmi elevati, superiori a quelli degli impieghi. Il rapporto sofferenze/impieghi è conseguentemente cresciuto, superando a fine 2012 il 6 %, dal 5,2 % dell anno precedente. Il rapporto sofferenze/impieghi permane, comunque, inferiore alla media di sistema, soprattutto nei comparti d elezione della categoria: famiglie consumatrici e famiglie produttrici (intorno al 3,6 % contro il 5,6 % del sistema per le famiglie consumatrici e 6,7 % contro oltre l 11 % per le famiglie produttrici). Nel corso del 2012 si è verificata una forte crescita anche degli incagli e degli altri crediti deteriorati. Il rapporto incagli/crediti ha raggiunto alla fine del III trimestre dell anno il 5,8 % (4,7 % dodici mesi prima). Nel corso dell anno le partite incagliate delle BCC hanno registrato, in linea con la media di sistema, una crescita superiore al 20 %. In particolare, il rapporto sofferenze lorde/impieghi delle BCC risulta a fine 2012 significativamente inferiore rispetto alla media di sistema in tutte le branche di attività economica maggiormente rilevanti: nel comparto costruzioni e attività immobiliari (9 % contro 10,5 %), nel comparto attività manifatturiere (8,5 % contro 11 %) e nel commercio (7,5 % contro 11,5 %). Nel primo semestre del 2012 si è progressivamente acuita la difficoltà già evidenziatasi nell esercizio precedente a reperire raccolta da clientela privata. Si stima che la raccolta da clientela comprensiva di obbligazioni delle BCC superi a dicembre 2012 i 151 miliardi di, in crescita di circa mezzo punto percentuale rispetto alla fine del precedente esercizio. Per quanto concerne la dotazione patrimoniale, si stima che a fine 2012 l aggregato capitale e riserve superi per le BCC i 19,7 miliardi di. Il tier1 ratio ed il total capital ratio delle BCC, in leggera diminuzione rispet- 14

15 Letno poročilo 2012 večje težave pri pridobivanju kreditov, kar je odraz večjega občutka tveganosti zaradi slabših gospodarskih obetov; kasnejše anketiranje podjetij je pokazalo, da je ostalo v zadnjih mesecih pridobivanje kreditov še vedno dokaj problematično. Ob koncu meseca novembra 2012 so krediti celotnega bančnega sistema izkazovali upad v višini - 1,9 % na letni ravni (+ 1,8 % ob koncu leta 2011). Če se ozremo na kakovost kreditnega portfelja italijanskih bank, lahko ugotovimo, da je delež slabih kreditov v primeru gospodinjstev še vedno precej nizek in znaša 1,4 %. V primeru podjetij znaša delež slabih kreditov 3,3 %. Višek pričakujemo nekje v polovici leta 2013, temu pa naj bi sledila umiritev. Po prvih informacijah sodeč je v dvomesečju oktober-november skupna izpostavljenost zaradi novih slabih kreditov dodatno porasla. Če pogledamo še dobičkonosnost, ob koncu septembra 2012 izkazujejo informacije o poslovnem uspehu bančnega sistema porast prihodkov od obresti v višini 2,5 %. Prihodki od poslovanja so porasli za 6,9 % zlasti po zaslugi porasta prihodkov od trgovanja s sredstvi in obveznostmi, zabeleženih v prvem četrtletju. Dobiček iz rednega poslovanja je porasel za 21,8 % tudi po zaslugi znižanja operativnih stroškov Rezultati zadružnih bank v okviru bančnega sistema Trajajoče nenaklonjene makroekonomske razmere so privedle do upada kreditnega povpraševanja s strani gospodarskih akterjev, potreba po obvladovanju tveganja in izboljšanju kapitalske ustreznosti pa je primorala marsikatero bančno skupino, da zniža oziroma močno omeji raven izdajanja novih kreditov. V takih okoliščinah je sistem zadružnih bank utrdil svoj tržni položaj kot tradicionalni posrednik in je v primerjavi s povprečjem bančnega sistema ohranil višji koeficient variacije znotraj portfelja. V zadnjem letu je sistem zadružnih bank dodatno izboljšal pokrivanje teritorija v spoštovanju načel bližine in dostopnosti, ki sta značilni za storitveni model zadružne banke, tesno vezane na lasten prostor. V zadnjem letu so zadružne banke odprle 31 novih poslovalnic (+ 0,7 %; za primerjavo beleži povprečje celotnega bančnega sistema upad v višini 1 %), tako da so ob koncu septembra 2012 štele poslovalnic, kar znaša 13,3 % celotnega bančnega sistema. Ob koncu tretjega četrtletja so zadružne banke prisotne v občinah, zlasti v manjših in srednje-velikih, oziroma v 101 pokrajini. V istem obdobju so v 551 italijanskih občinah zadružne banke edina bančna ustanova, v 549 občinah pa imajo samo enega konkurenta. Ob koncu septembra 2012 so zadružne banke zaposlovale ljudi (z vštetimi uslužbenci ostalih družb sistema), kar je približno toliko kot lani. Skupno število članov znaša z letnim porastom v višini 3,7 %. Članov, ki so hkrati kreditojemalci, je (+ 1,1 % na letni ravni). Delež zadružnih bank na trgu kreditov in neposrednih vlog je ob koncu leta znašal 7,1 % oziroma 7,3 %, pri čemer beležimo rahel porast v primerjavi s prejšnjo poslovno dobo. V letu 2012 so učinki trajajoče ekonomske krize agresivneje načeli kakovost kreditnega portfelja bank zadružnega gibanja. Slabi krediti zadružnih bank so porasli v hitrem tempu, ki presega porast dobrih kreditov. Iz tega sledi, da je delež slabih kreditov na vseh kreditih porasel in ob koncu leta 2012 tudi presegel vrednost 6 % (leto poprej je znašal 5,2 %). Ne glede na to, ostaja vrednost razmerja med slabimi in dobrimi krediti nižja od povprečja bančnega sistema, posebej v za naše gibanje tipičnih vrstah odjemalcev: potrošnikih in malih podjetjih (3,6 % v primeru potrošnikov, kjer sistem beleži 5,6 %, in 6,7 % v primeru malih podjetij, kjer znaša povprečje sistema 11 %). V letu 2012 poleg tega beležimo izrazit porast dvomljivih terjatev in ostalih oblik nerednih kreditov. Ob koncu tretjega četrtletja je delež dvomljivih terjatev na vseh kreditih znašal 5,8 % (leto poprej pa 4,7 %). Skladno s povprečjem sistema so dvomljive terjatve zadružnih bank v letu zabeležile več kot 20-odstotni porast. Razmerje med bruto slabimi krediti in bruto krediti zadružnih bank je ob koncu leta 2012 znatno nižje od povprečja sistema v vseh pomembnejših gospodarskih sektorjih: v sektorju»gradbeništvo in trgovanje z nepremičninami«(9 % proti 10,5 %), sektorju»obrtništvo«(8,5 % proti 11 %) in sektorju»trgovina«(7,5 % proti 11,5 %). V prvem polletju 2012 so se težave pri nabiranju depozitov zasebnih strank še povečale. Analitiki ocenjujejo, da ob koncu decembra 2012 depoziti strank zadružnih bank z vštetimi obveznicami presegajo 151 milijard evrov (za primerjavo so bili ob koncu prejšnje poslovne dobe za približno polovico odstotne točke nižji). Če se ozremo na kapitalsko ustreznost zadružnih bank, ob koncu leta 2012 agregirana vrednost»kapital in rezerve«presega 19,7 milijarde evrov. Količnik kapitala prvega reda (temeljni kapital, tier 1 ratio) in količnik kapitalske ustreznosti (total capital ratio) zadružnih bank sta ob koncu septembra 2012 znašala 13,9 % oziroma 15

16 Bilancio 2012 to allo stesso periodo del 2011, erano pari a settembre 2012 rispettivamente al 13,9 % ed al 14,9 %. Il confronto con il sistema bancario evidenzia il permanere di un significativo divario a favore delle banche della categoria: nel terzo trimestre del 2012 i coefficienti patrimoniali dei primi cinque gruppi relativi al patrimonio di base (tier 1 ratio) e al complesso delle risorse patrimoniali (total capital ratio) si collocavano, rispettivamente, all 11,5 e al 14,3 % L andamento del sistema bancario in Friuli Venezia Giulia Nei dodici mesi terminanti a giugno i prestiti bancari alla clientela residente, in flessione dalla fine dello scorso anno, sono scesi del 3,5 %. Il calo è ascrivibile principalmente alla contrazione dei finanziamenti alle imprese (- 4,9 %); quelli alle famiglie consumatrici sono risultati stazionari. La contrazione dei prestiti è proseguita durante l estate (- 4,2 % in agosto). Al calo del credito al consumo (- 3,1 %), che si è esteso anche alla componente di origine bancaria, si è accompagnato il rallentamento dei mutui per l acquisto di abitazioni (1,6 %; 4,2 % a dicembre del 2011). Alla fine del mese di giugno i finanziamenti al settore produttivo da parte di banche e società finanziarie sono calati del 4,7 % su base annua. Il credito si è ridotto per tutti i principali comparti produttivi, con una flessione più marcata per la manifattura e le costruzioni (rispettivamente - 8,2 e -6,9 %); risulta invece in crescita il credito al settore primario (+ 1,7 %). La debolezza delle vendite si è riflessa sul calo dei finanziamenti legati alla gestione del portafoglio commerciale (- 6,2 %) e su quelli in conto corrente. Si è intensificato il calo dei finanziamenti a medio e a lungo termine, che rappresentano circa i tre quarti dell indebitamento totale, anche per effetto della scarsa attività di investimento da parte delle imprese (- 4,5 % dal -1,1 % di dicembre). Nella media dei quattro trimestri terminanti a giugno del 2012 l incidenza delle nuove sofferenze rettificate in rapporto ai prestiti è lievemente aumentata, attestandosi all 1,8 %. L incremento ha riflesso il deterioramento della qualità del credito alle imprese: gli ingressi in sofferenza, più consistenti per le aziende di maggiori dimensioni, sono saliti al 2,5 % (2,3 % alla fine del 2011). Tra la fine di dicembre del 2011 e quella di giugno del 2012 la quota dei prestiti in temporanea difficoltà di rimborso (esposizioni incagliate) e di quelli ristrutturati sul totale dei finanziamenti a residenti è cresciuta dal 2,9 al 3,4 %; tale dinamica è riconducibile principalmente alle imprese, per le quali l indicatore è passato dal 3,9 % di dicembre 2011 al 4,8 % di giugno Le BCC del Friuli Venezia Giulia L aggregato delle 15 BCC del Friuli Venezia Giulia conta 227 sportelli in regione e 4 in Veneto, per un totale di 231 sportelli; la quota di mercato negli sportelli in Friuli Venezia Giulia è pari al 24 %. L area operativa delle BCC ha competenza in 212 comuni su 218. In 29 comuni della regione, tutti con meno di abitanti, le BCC rappresentano l unica presenza bancaria. I Soci del Credito Cooperativo regionale risultano essere, a dicembre 2012, oltre 58 mila, in crescita del 6,9 % rispetto a dicembre La massa operativa delle BCC del Friuli Venezia Giulia ha raggiunto, a fine 2012, i 13,1 miliardi di ; gli impieghi ammontano a 5,1 miliardi di, in lieve crescita rispetto a dicembre 2011 del + 0,47 %, e pesano l 88,6 % sulla raccolta diretta, in calo rispetto al 92 % registrato a dicembre L incidenza del totale delle partite deteriorate sugli impieghi si presenta in crescita, arrivando al 8,1 %, contro il 6,6 % di dicembre 2011; risultano in crescita sia l incidenza delle sofferenze, pari al 4,2 % (contro un valore del 3,6 % a dicembre 2011) sia quella degli incagli, pari al 3,3 % (2,5 % a dicembre 2011). La quota di mercato delle BCC sugli impieghi (ottobre 2012) è pari al 15,7 %, in aumento rispetto a dicembre 2011 (15,1 %). Dal lato della raccolta si evidenzia una lieve flessione sia della componente diretta, con una quota di mercato che scende dal 16,9 % di dicembre 2011 al 16,6 % di ottobre 2012, che della raccolta indiretta, che passa dal 14 % a dicembre 2011 al 13,4 %. La percentuale degli impieghi concessi dalle BCC è ripartita come segue: imprese (42,9 %), famiglie consumatrici (39,5 %), famiglie produttrici (13,7 %); le dinamiche degli impieghi ai diversi settori di attività evidenziano, rispetto alla fine del 2011, crescite contenute delle imprese (+ 0,3 %) e delle famiglie produttrici (+ 0,5 %), unitamente ad una lieve flessione delle famiglie consumatrici (-0,3 %). La raccolta complessiva del 2012 ha superato i 7,9 miliardi di, in lieve aumento rispetto alla fine dell anno precedente (+ 1,2 %); la raccolta diretta, pari a 5,8 miliardi di, risulta in crescita rispetto ai valori di dicembre 16

17 Letno poročilo ,9 %. Primerjava s povprečjem bančnega sistema izkazuje še vedno obstoj velike prednosti v korist zadružnih bank: v tretjem četrtletju 2012 sta količnika prvih petih skupin na postavki temeljnega kapitala (tier 1 ratio) in skupne kapitalske ustreznosti (total capital ratio) izkazovala 11,5 % oziroma 14,3 % Rezultati bančnega sistema Furlanije Julijske krajine V 12-mesečnem obdobju, ki se je zaključilo junija, so bančni krediti rezidentom upadli za 3,5 % in nadaljevali pot navzdol, ki se je začela ob koncu prejšnjega leta. Trend je v prvi vrsti posledica upada kreditov podjetjem (- 4,9 %), saj je raven kreditov gospodinjstvom skoraj nespremenjena. Naj dodamo, da se je upad ravni kreditiranja nadaljeval tudi med poletjem (avgusta smo beležili- 4,2 %). Negativnemu trendu potrošniških kreditov (- 3,1 %), ki je zajel tudi nebančno komponento, se vzporedi upočasnjena rast posojil za nakup bivanjskih nepremičnin (1,6 %; decembra 2011 je znašala 4,2 %). Ob koncu meseca junija beležimo upad kreditov produktivnemu sektorju, izdanih s strani bank in finančnih družb, v višini 4,7 % letno. Upadli so krediti vsem glavnim produktivnim sektorjem, pri čemer se je največ skrčilo kreditiranje obrtništva in gradbeništva (- 8,2 oziroma -6,9 %); drugačne ugotovitve veljajo za kreditiranje primarnega sektorja, ki je poraslo (+ 1,7 %). Nizka raven prodaje je povzročila upad oblik kreditiranja, vezanih na upravljanje komercialnega portfelja (- 6,2 %), in kontokorentnih kreditov. Povečan je tudi upad srednje- in dolgoročnih posojil, katera sama predstavljajo približno tri četrtine celotnega kreditnega portfelja, zlasti kot posledica upada ravni podjetniških investicij (- 4,5 %; decembra lani je bilo -1,1 %). Povprečje novih slabih kreditov napram skupnim kreditom je v štirih četrtletij, ki so se zaključila junija 2012, zmerno poraslo in znaša 1,8 %. Porast je posledica poslabšane kakovosti portfelja podjetniških kreditov: delež novih slabih kreditov je porasel in dosegel 2,5 %, pri čemer izstopajo večja podjetja (ob koncu leta 2011 je isti podatek znašal 2,3 %). Med koncem decembra 2011 in junija 2012 je delež kreditojemalcev v začasnih težavah (dvomljive terjatve) in prestrukturiranih kreditov napram vsem kreditom rezidentom porasel z 2,9 na 3,4 %. V največji meri so na ta rezultat vplivala podjetja, ki so junija 2012 bremenila kreditni portfelj za 4,8 % (decembra 2011 je isti podatek znašal 3,9 % Zadružne banke Furlanije Julijske krajine Sistem 15 zadružnih bank Furlanije Julijske krajine šteje 227 poslovalnic na območju dežele in 4 poslovalnice v Venetu, skupno torej 231 poslovalnic: delež na trgu Furlanije Julijske krajine znaša 24 %. Zadružne banke so navzoče v 212 občinah od skupaj 218. V 29 občinah naše dežele, ki ne dosežejo prebivalcev, so zadružne banke edina bančna ustanova. Ob koncu decembra 2012 je sistem zadružnih bank štel preko 58 tisoč članov, kar sovpada s porastom v višini 6,9 % glede na december Bilančna vsota zadružnih bank Furlanije Julijske krajine je ob koncu leta 2012 dosegla 13,1 milijarde evrov. Krediti znašajo 5,1 milijarde evrov in beležijo rahel porast v višini 0,47 % glede na december V razmerju z neposrednimi vlogami znašajo 88,6 %, kar je manj od vrednosti 92 %, ki smo jo zabeležili decembra Delež oslabljenih posojil glede na vsa posojila raste in je dosegel 8,1 %; za primerjavo je v decembru 2011 znašal 6,6 %. Povečal se je tako delež slabih kreditov, ki znašajo 4,2 % (za primerjavo so decembra 2011 znašali 3,6 %), kot delež dvomljivih terjatev, ki znašajo 3,3 % (decembra 2011 so znašale 2,5 %). Delež zadružnih bank na kreditnem trgu (oktober 2012) znaša 15,7 % in je torej višji od podatka, zabeleženega decembra 2011 (15,1 %). Na področju depozitov beležimo rahel upad tako pri neposredni komponenti, kjer je tržni delež prešel z vrednosti 16,9 % iz decembra 2011 na vrednost 16,6 % iz oktobra 2012, kot pri posredni komponenti, ki je prešla z decembrskih 14 % na 13,4 %. Kredite, ki so jih izdale zadružne banke, lahko razvrstimo kot sledi: podjetja (42,9 %), potrošniki (39,5 %), mala oz. samostojna podjetja (13,7 %); trend kreditnega poslovanja s posameznimi poslovnimi sektorji izkazuje v primerjavi s koncem leta 2011 zmeren porast kreditiranja večjih (+ 0,3 %) in malih oz. samostojnih podjetij (+ 0,5 %), potrošniško kreditiranje gospodinjstev pa je rahlo upadlo (- 0,3 %). Skupne vloge so v letu 2012 presegle 7,9 milijarde evrov, kar znaša rahlo več kot ob koncu leta poprej (+ 1,2 %); neposredne vloge, ki znašajo 5,68 milijarde evrov, beležijo porast v primerjavi z decembrom

18 Bilancio (+ 4,3 %), risultato imputabile in via prevalente alle dinamiche dei depositi (+ 6,3 %), che si attestano complessivamente a 3,9 miliardi di. La raccolta indiretta, pari a 2,1 miliardi di, risulta in calo del 6,1 % rispetto a dicembre 2011, con una contrazione trasversale a tutte le forme tecniche con l eccezione delle azioni (+ 1,9 %) e dei fondi comuni (+ 12,1%). 2. LA GESTIONE DELLA BANCA: ANDAMENTO DELLA GESTIONE E DINAMICHE DEI PRINCIPALI AGGREGATI DI STATO PATRIMONIALE E DI CONTO ECONOMICO 2.1. Gli aggregati patrimoniali La raccolta da clientela 31/12/ /12/2011 Variazione assoluta Variazione % Raccolta diretta ,21% Raccolta indiretta ,22% di cui: Risparmio amministrato ,28% Risparmio gestito ,37% Totale raccolta diretta e indiretta ,04% Raccolta diretta La variazione rispetto a dicembre 2011 deriva dall aumento della raccolta diretta, aumentata del 1,21 %, mentre la raccolta indiretta è diminuita del 8,22 %. Riuscire ad aumentare o almeno mantenere i volumi della nostra raccolta nell anno in esame è risultato particolarmente gravoso e dispendioso. Le turbolenze dei mercati hanno provocato infatti nei risparmiatori una attesa nei rendimenti in decisa controtendenza rispetto all andamento dei tassi attivi. Inoltre anche l attività concorrenziale sulla piazza, in particolare di alcuni Istituti, ha contribuito non poco al permanere di tassi passivi alti ed alla difficoltà di acquisire nuova liquidità che però è stata basilare per poter offrire a nostra volta dei finanziamenti ai nostri Soci e più in generale alla nostra clientela. L incertezza dei mercati ha altresì provocato in parte della nostra clientela molti disinvestimenti nel settore della raccolta indiretta, soprattutto per quella amministrata (- 12,28 %). 18

19 Letno poročilo 2012 (+ 4,3 %), ta rezultat je v prvi vrsti posledica dinamike depozitov (+ 6,3 %), ki skupaj znašajo 3,9 milijarde evrov. Posredne vloge, ki znašajo 2,1 milijarde evrov, so v primerjavi z decembrom 2011 upadle za 6,1 %. Upad zaobjema vse tehnične oblike z edino izjemo delnic (+ 1,9 %) in vzajemnih skladov (+ 12,1 %). 2. UPRAVLJANJE BANKE: POTEK POSLOVANJA IN DINAMIKE GLAVNIH POSTAVK PREMOŽENJSKEGA STANJA IN POSLOVNEGA IZIDA 2.1. Postavke premoženjske bilance Depoziti strank 31/12/ /12/2011 Absolutni odklon Odklon % Neposredni depoziti ,21 % Posredni depoziti ,22 % od katerih: Delnice in deleži ,28 % Zavarovalne police in pokojninski skladi ,37 % Depoziti skupaj ,04 % Neposredne vloge Razlika v primerjavi z decembrom 2011 je posledica porasta neposrednih depozitov v višini 1,21 %; posredni depoziti so upadli za 8,22 %. Ohranitev ravni naših depozitov je bila v preteklem letu vse prej kot enostavna in poceni stvar. Turbulence na trgih so namreč razširile med varčevalci pričakovanje po bistveno višjih donosih, kot jih je zagotavljalo gibanje aktivnih obrestnih mer. Tudi konkurenčna dejavnost na trgu, posebej nekaterih kreditnih zavodov, je konkretno pripomogla k ohranitvi visoke ravni pasivnih obrestnih mer in težavni pridobitvi nove likvidnosti; slednja je bila odločilnega pomena pri kreditiranju naših članov in strank nasploh. Negotovost na trgu je poleg tega učinkovala na nekatere stranke do te mere, da so dezinvestirale svoje posredne naložbe, zlasti v obveznice, delnice in deleže (- 12,28 %). 19

20 Bilancio 2012 Raccolta diretta: 31/12/ /12/2011 Variazione assoluta Variazione % Conti correnti e depositi a risparmio ,69% Pronti contro termine passivi ,94% Obbligazioni ,83% di cui: Valutate al fair value* ,00% Certificati di deposito ,33% Altri debiti ,67% Totale raccolta diretta ,21% * valori inclusi nello stato patrimoniale, cfr. passivo alla voce passività finanziarie valutate al fair value Analizzando la raccolta diretta si nota che continuano ad avere buon riscontro tra i risparmiatori i conti correnti ed i depositi (+ 1,69 %) e le nostre obbligazioni (+ 2,83 %). L incremento della raccolta diretta è superiore rispetto alla media sia del complessivo Sistema Creditizio che del Credito Cooperativo. Composizione percentuale della raccolta diretta: 31/12/2012 % sul totale 31/12/2011 % sul totale Variazione % Conti correnti e depositi 70,64% 70,31% +0,33% Pronti contro termine passivi 0,70% 1,17% -0,47% Obbligazioni 25,89% 25,48% +0,41% Certificati di deposito 2,50% 2,73% -0,23% Altri debiti 0,27% 0,31% -0,04% di cui: Passività a fronte di attività cedute non cancellate dal bilancio 0,00% 0,00% Totale raccolta diretta 100,00% 100,00% La raccolta indiretta da clientela 31/12/ /12/2011 Variazione assoluta Variazione % Fondi comuni di investimento e Sicav ,60% Gestioni patrimoniali mobiliari ,82% Polizze assicurative e fondi pensione ,34% Totale risparmio gestito ,74% Titoli obbligazionari ,69% Azioni e altre ,15% Totale risparmio amministrato ,75% Totale raccolta indiretta ,22% Sul versante della raccolta indiretta si evidenzia un forte calo nel comparto del risparmio amministrato (- 10,75 % rispetto all anno precedente) ed un lieve aumento nella componente gestita (+ 2,74 % rispetto all anno precedente). 20

21 Letno poročilo 2012 Neposredni depoziti: 31/12/ /12/2011 Absolutni odklon Odklon % Tekoči računi in hranilne vloge ,69 % Pasivni terminski posli ,94 % Obveznice ,83 % od katerih: Pripoznane po pošteni vrednosti* ,00 % Hranilna pisma ,33 % Druge obveznosti ,67 % Neposredni depoziti skupaj ,21 % * glej postavko izkaza premoženjskega stanja finančne obveznosti, pripoznane po pošteni vrednosti Pri preučitvi neposrednih depozitov pade v oko dober uspeh tekočih računov in hranilnih vlog (+ 1,69 %) ter naših obveznic (+ 2,83 %). Porast neposrednih depozitov presega tako povprečje celotnega bančnega sistema kot povprečje sistema zadružnih bank. Odstotna sestava neposrednih depozitov: 31/12/2012 % vseh depozitov 31/12/2011 % vseh depozitov Odklon % Tekoči računi in hranilne vloge 70,64 % 70,31 % +0,33 % Pasivni terminski posli 0,70 % 1,17 % -0,47 % Obveznice 25,89 % 25,48 % +0,41 % Hranilna pisma 2,50 % 2,73 % -0,23 % Druge obveznosti 0,27 % 0,31 % -0,04 % od katerih: Obveznosti za odprodana sredstva, ki so še prikazana v bilanci 0,00 % 0,00 % Neposredni depoziti skupaj 100,00 % 100,00 % Posredni depoziti strank 31/12/ /12/2011 Absolutni odklon Odklon % Investicijski skladi in družbe Sicav ,60 % Investicije v premičnine ,82 % Zavarovalne police in pokojninski skladi ,34 % Skladi in zavarovalne police skupaj ,74 % Obveznice ,69 % Delnice in deleži ,15 % Obveznice, delnice in deleži skupaj ,75 % Posredni depoziti skupaj ,22 % Če podrobneje preučimo posredne depozite strank, lahko opazimo izrazit upad v postavki, ki združuje obveznice, delnice in deleže (- 10,75 % v primerjavi z letom poprej), oziroma rahel porast skladov in zavarovalnih polic (+ 2,74 % v primerjavi z letom poprej). 21

22 Bilancio Gli impieghi con la clientela La difficile congiuntura economica ha indotto la Banca a mantenere profili prudenziali nello sviluppo degli impieghi verso la clientela. I crediti per cassa al netto delle rettifiche di valore (voce 70 dell attivo) si attestano al 31 dicembre 2012 a 350 milioni di, segnando un incremento dell 1,32 % rispetto al 31 dicembre In considerazione delle circostanze in cui abbiamo operato (difficoltà ad aumentare la raccolta, aumento posizioni deteriorate, peggioramento della qualità di nuovo credito), riteniamo questo un buon risultato. IMPIEGHI 31/12/ /12/2011 Variazione assoluta Variazione % Conti correnti ,06% Mutui ipotecari ,10% Mutui chirografari ,72% Altri finanziamenti ,52% Attività deteriorate ,52% Totale impieghi con clientela ,27% Titoli di debito ,50% Totale crediti verso la clientela ,32% Il saldo della voce crediti verso clientela ricomprende 80 mila inerenti a quattro anticipazioni erogate al Fondo di Garanzia dei Depositanti nell ambito di interventi realizzati nel corso del 2012 per la risoluzione di crisi di banche di credito cooperativo poste in l.c.a. (liquidazione coatta amministrativa). Tali anticipazioni, tutte infruttifere e ripartite pro quota tra le consorziate al Fondo, sono state finalizzate all acquisto da parte del Fondo stesso di portafogli crediti in contenzioso e/o delle attività per imposte differite connesse alle rettifiche di valore su crediti delle banche oggetto di intervento. Il piano di rimborso relativo alle anticipazioni finalizzate all acquisto di crediti è ancorato alle dinamiche di rientro degli stessi, come periodicamente aggiornate in funzione delle valutazioni rese disponibili semestralmente dal Fondo. Dalla data di perfezionamento delle citate operazioni non risultano intervenuti fattori rilevanti tali da comportare una modifica sostanziale rispetto alle valutazioni espresse dalle Procedure, in funzione delle quali sono stati determinati i valori di iscrizione delle poste in argomento. Composizione percentuale degli impieghi a clientela: IMPIEGHI 31/12/ /12/2011 Variazione % Conti correnti 13,59% 13,78% -0,19% Mutui ipotecari 62,05% 62,81% -0,76% Mutui chirografari 9,01% 12,46% -3,45% Altri finanziamenti 5,98% 6,41% -0,43% Crediti rappresentati da titoli 1,32% 1,27% +0,05% Attività deteriorate 8,05% 3,27% +4,78% Totale crediti verso la clientela 100,00% 100,00% 22

23 Letno poročilo Krediti strankam Huda ekonomska konjunktura je prisilila Banko, da je bila pri izdajanju kreditov strankam preudarna. Na dan 31. december 2012 znaša skupna vrednost kreditov strankam brez oslabitev (postavka št. 70 bilance stanja aktiva) 350 milijonov evrov, kar je 1,32 % več kot 31. decembra Če upoštevamo okoliščine, v katerih smo poslovali (težave pri nabiranju depozitov, poslabšanje kreditnega portfelja, slabša kakovost novih kreditov), je to dober rezultat. KREDITI 31/12/ /12/2011 Absolutni odklon Odklon % Kontokorentni krediti ,06 % Hipotekarna posojila ,10 % Krediti z osebnim jamstvom ,72 % Druge oblike kreditov ,52 % Slabi krediti in dvomljive terjatve ,52 % Posojila strankam skupaj ,27 % Obveznice ,50 % Krediti strankam skupaj ,32 % Postavka»krediti strankam skupaj«vključuje 80 tisoč evrov predujmov, izplačanih v letu 2012 Jamstvenemu skladu vlagateljev zadružnega kredita (Fondo di Garanzia dei Depositanti) v okviru podpornih posegov, katerih koristniki so zadružne banke v prisilni likvidaciji (liquidazione coatta amministrativa). Predujmi, ki so neobrestovani in katerih višina se določi na podlagi višine udeležbe v sklad, gredo taistemu skladu in so namenjeni prevzemu kreditnega portfelja in obveznosti za davek, vezanih na oslabitve kreditov bank, ki so se znašle v težavah. Načrt za povračilo predujmov, namenjenih prevzemu kreditov, je odvisen od dinamike amortizacije le-teh in je redno posodobljen na podlagi polletnega poročila, ki ga izda sklad. Od dne sklenitve zgoraj opisanih poslovanj ne beležimo katerega dogodka, zaradi katerega bi morali bistveno spremeniti ugotovitve, ki so podlaga postopka, s katerim smo opredelili višino teh postavk. Odstotna sestava kreditov strankam: KREDITI 31/12/ /12/2011 Odklon % Kontokorentni krediti 13,59 % 13,78 % -0,19 % Hipotekarna posojila 62,05 % 62,81 % -0,76 % Krediti z osebnim jamstvom 9,01 % 12,46 % -3,45 % Druge oblike kreditov 5,98 % 6,41 % -0,43 % Obveznice 1,32 % 1,27 % +0,05 % Sporne terjatve 8,05 % 3,27 % +4,78 % Krediti strankam skupaj 100,00 % 100,00 % 23

24 Bilancio 2012 Crediti verso clientela Crediti verso la clientela 31/12/2012 Tipologie esposizioni Esposizione lorda Incidenza % Rettifiche di valore specifiche Indice di copertura Rettifiche di valore di portafoglio Indice di copertura Esposizione netta Incidenza % Esposizioni per cassa Attività deteriorate a) sofferenze ,87% ,60% x x ,42% b) incagli ,42% ,19% x x ,39% c) esposizioni ristrutturate 0 0,00% 0 0,00% x x 0 0,00% d) esposizioni scadute ,47% ,53% x x ,46% Altre attività in bonis ,24% x x ,30% ,73% Totale esposizioni creditizie per cassa verso clientela ,00% ,00% Il rapporto impieghi/raccolta nel passato esercizio ammonta al 91,50 % in lieve miglioramento rispetto all anno precedente, ma non ancora ai livelli ritenuti ottimali dal Consiglio 90 %. 31/12/ /12/2011 Variazione assoluta Variazione % Totale impieghi con clientela ,27% Totale raccolta diretta ,21% Rapporto impieghi / raccolta 91,50% 91,45% +0,05% 24

25 Letno poročilo 2012 Krediti strankam Krediti strankam 31/12/2012 Bruto izpostavljenost Oslabitev Oslabitev portfelja Neto izpostavljenost Tipologija kredita Delež % Delež kritja Delež kritja Delež % Izdani krediti Sporne terjatve a) slabi krediti ,87 % ,60 % x x ,42 % b) dvomljive terjatve ,42 % ,19 % x x ,39 % c) prestrukturirani krediti 0 0,00 % 0 0,00 % x x 0 0,00 % d) neobnovljeni krediti ,47 % ,53 % x x ,46 % Dobri krediti ,24 % x x ,30 % ,73 % Kreditna izpostavljenost do strank skupaj ,00 % ,00 % Razmerje med krediti in depoziti je ob koncu prejšnje poslovne dobe znašalo 91,50 %, kar je rahlo boljši podatek kot leto poprej, a vendar še vedno višji od vrednosti, ki jo upravni odbor smatra kot optimalno (90 %). 31/12/ /12/2011 Absolutni odklon Odklon % Krediti strankam ,27 % Neposredni depoziti ,21 % Razmerje krediti / depoziti 91,50 % 91,45 % +0,05 % 25

26 Bilancio 2012 Qualità del credito: 31/12/ /12/2011 Variazione assoluta Variazione % Sofferenze ,75% Incagli ,57% Esposizioni ristrutturate Esposizioni scadute ,66% Totale crediti deteriorati netti ,52% Crediti per cassa in bonis ,79% Crediti rappresentati da titoli e altre attività ,26% Totale crediti netti verso la clientela ,48% Al 31 dicembre 2012, i crediti deteriorati netti verso clientela evidenziano, rispetto al 31 dicembre 2011, un incremento in valore assoluto pari a 17 milioni di (+ 150 %), con un aumento in termini di incidenza percentuale sul totale crediti netti (escludendo i titoli di debito ) di 4,84 punti percentuali, passando dal 3,31 % del 31 dicembre 2011 al 8,15 % del 31 dicembre Tale dinamica ha interessato tutte le tipologie di posizioni; le sofferenze sono infatti in aumento del 73,75 % mentre gli incagli e le esposizione scadute crescono, rispettivamente, del 531,57 % e del 96,66 %. Sul fronte degli indici di copertura, ovvero del rapporto tra le rettifiche di valore complessive e l esposizione lorda, si evidenzia un miglioramento della copertura complessiva dei crediti deteriorati, che passa dal 3,91 % del 31 dicembre 2011 al 8,78 % del 31 dicembre Per quanto concerne i crediti in bonis (esclusi i titoli di debito), si è proceduto nel corso dell esercizio ad un aumento progressivo del loro livello di copertura che è passato dallo 0,35 % del 31 dicembre 2011 allo 0,39 % del 31 dicembre Indici di qualità del credito: 31/12/ /12/2011 Crediti deteriorati lordi/crediti lordi 8,78% 3,91% Sofferenze lorde/crediti lordi 3,73% 2,41% Incagli lordi/crediti lordi 3,15% 0,51% Crediti deteriorati netti/crediti netti 8,15% 3,31% Copertura crediti deteriorati 8,16% 16,13% Copertura sofferenze 16,60% 24,83% Copertura incagli 2,19% 2,73% Copertura crediti verso la clientela in bonis 0,39% 0,35% Costo del credito (tasso puntuale) 3,49% 3,98% 26

27 Letno poročilo 2012 Kvaliteta kreditnega portfelja: 31/12/ /12/2011 Absolutni odklon Odklon % Slabi krediti ,75 % Dvomljive terjatve ,57 % Prestrukturirani krediti Neobnovljeni krediti ,66 % Čiste sporne terjatve ,52 % Dobri krediti ,79 % Obveznice in druge finančne obveznosti ,26 % Čisti krediti strankam ,48 % 31. decembra 2012 je vrednost neto nerednih kreditov strankam v primerjavi s podatkom na dan 31. december 2011 beležila porast v absolutni višini 17 milijonov evrov (+ 150 %) z vzporednim porastom odstotnega deleža napram čistim kreditom (brez dolžniških vrednostnih papirjev) v višini 4,84 odstotne točke, točneje s 3,31 % z dne 31. decembra 2011 na 8,15 % na dan 31. december Trend je zaobjel vse tipologije kreditnih razmerij: slabi krediti so namreč porasli za 73,75 %, dvomljive terjatve za 531,57 %, neobnovljeni krediti pa za 96,66 %. Če se ozremo na količnik kritja, tj. razmerje med skupnimi oslabitvami in bruto izpostavljenostjo, ugotovimo izboljšanje splošnega kritja nerednih kreditov, ki je prešlo s 3,91 % z dne 31. decembra 2011 na 8,78 % z dne 31. decembra Kar zadeva redne kredite (brez dolžniških vrednostnih papirjev), smo tekom poslovne dobe postopno povišali raven kritja, ki je prešla z 0,35 % z dne 31. decembra 2011 na 0,39 % na dan 31. december Količniki kakovosti kreditnega portfelja: 31/12/ /12/2011 Bruto neredni krediti/bruto krediti 8,78% 3,91% Bruto slabi krediti/bruto krediti 3,73% 2,41% Bruto dvomljive terjatve/bruto krediti 3,15% 0,51% Neto neredni krediti/neto krediti 8,15% 3,31% Kritje nerednih kreditov (delež kapitala) 8,16% 16,13% Kritje slabih kreditov (delež kapitala) 16,60% 24,83% Kritje dvomljivih terjatev (delež kapitala) 2,19% 2,73% Kritje dobrih kreditov (delež kapitala) 0,39% 0,35% Strošek kredita (dnevna vrednost) 3,49% 3,98% 27

28 Bilancio 2012 Concentrazione dei rischi 31/12/2012 % 31/12/2011 % Primi 10 10,95% 9,82% Primi 20 17,40% 16,82% Primi 30 22,00% 21,76% Primi 40 25,37% 25,72% Primi 50 28,17% 28,92% Ai sensi della disciplina prudenziale in materia di attività di rischio e conflitti di interesse nei confronti di soggetti collegati, si evidenzia che al 31 dicembre 2012 non sono presenti posizioni di rischio verso soggetti collegati che eccedano i limiti prudenziali di riferimento. Alla data di riferimento sono presenti 79 posizioni di rischio verso soggetti collegati per un ammontare complessivo di mila La posizione interbancaria e le attività finanziarie Composizione della posizione interbancaria netta e delle variazioni delle attività finanziarie Posizione interbancaria netta 31/12/ /12/2011 Variazione assoluta Variazione % Crediti verso banche ,00% Debiti verso banche ,84% Totale posizione interbancaria netta ,73% Al 31 dicembre 2012 l indebitamento interbancario netto della Banca si presentava pari a 33 milioni di a fronte del credito di 3 milioni di al 31 dicembre L evoluzione del saldo è correlata alla partecipazione all operazione di rifinanziamento (Long Term Refinancing Operation LTRO) posta in essere dalla Banca Centrale Europea (BCE) il 29 febbraio 2012, nella quale la Banca si è aggiudicata complessivamente 30 mln di con durata triennale al tasso dell 1 % (attualmente 0,75 %). Il ricorso al finanziamento presso la BCE ha permesso alla Banca di disporre di una provvista sostitutiva stabile, più coerente con la politica di bilanciamento delle scadenze prevista dalla policy aziendale. Per quanto riguarda la quota di riserva di liquidità rappresentata dal portafoglio di attività rifinanziabili presso la Banca Centrale, a fine dell esercizio 2012 il relativo stock totalizzava nominali 84 mln di rispetto ai 37 mln di di fine esercizio Il rafforzamento degli attivi rispetto a dicembre 2011 è la risultante dei seguenti interventi: l emissione di obbligazioni con garanzia dello Stato per complessivi 24 mln di nominali; l aumento dei titoli di proprietà da 75 mln di a 113 mln, principalmente a seguito di acquisti di titoli di Stato. Con riguardo al primo punto, la Banca si è avvalsa dell opportunità offerta dalla Legge 22 dicembre 2011, n. 214, recante Disposizioni urgenti per la crescita, l equità e il consolidamento dei conti pubblici - già Decreto Legge 6 dicembre 2011, n. 201, che ha introdotto la possibilità per lo Stato di concedere la propria garanzia sulle passività delle banche italiane, con scadenza da tre mesi e fino a cinque anni, emesse successivamente alla data di entrata in vigore del provvedimento. Cogliendo la possibilità di carattere eccezionale prevista dal Governo nell ambito delle disposizioni per il rafforzamento del sistema finanziario nazionale, il ricorso a tale garanzia è stato valutato positivamente con riferimento alla possibilità di avvalersi dei titoli in argomento per ricorrere a operazioni di rifinanziamento, salvaguardando il profilo di liquidità in un contesto di grave turbolenza sul mercato della raccolta. L opportunità derivante dal miglioramento benché non strutturale della situazione di liquidità e dai benefici reddituali connessi all incidenza sul costo della provvista è stata indirizzata al miglioramento delle condizioni alle quali sono state emesse le nostre obbligazioni. 28

29 Letno poročilo 2012 Koncentracija tveganja 31/12/2012 % 31/12/2011 % Prvih 10 10,95 % 9,82 % Prvih 20 17,40 % 16,82 % Prvih 30 22,00 % 21,76 % Prvih 40 25,37 % 25,72 % Prvih 50 28,17 % 28,92 % V smislu nadzornih določb o tveganem poslovanju in konfliktu interesa v odnosu do povezanih strank ugotavljamo, da na dan 31. december 2012 Banka ne vzdržuje tveganih razmerij s povezanimi strankami, ki bi prekoračila previdnostno načelo. Na ta datum obstaja 79 tveganih razmerij s povezanimi strankami v skupnem znesku tisoč evrov Poslovanje z bankami in finančna sredstva Izkaz poslovanja z bankami in sprememb pri poslovanju s finančnimi sredstvi Poslovanje z bankami Absolutni odklon Odklon % Krediti bankam ,00 % Dolgovi do bank ,84 % Čisti rezultat iz poslovanja z bankami ,73 % 31. decembra 2012 je čisti rezultat iz poslovanja z bankami sovpadal z dolgom v višini 33 milijonov evrov, medtem ko smo 31. decembra 2011 na isti postavki beležili 3-milijonski kredit. Sprememba je posledica operacije dolgoročnega refinanciranja (Long Term Refinancing Operation LTRO) pri Evropski centralni banki (ECB) z dne 29. februarja 2012, s katero je Banka pridobila triletno posojilo v skupni vrednosti 30 milijonov evrov po obrestni meri 1 % (trenutno 0,75 %). Posojilo pri ECB-ju je Banki omogočilo, da računa na bolj stabilna likvidnostna sredstva, s katerimi lažje realizirati uravnovešenje dospelosti, določeno s politikami družbe. Kar zadeva delež kapitalskih rezerv, ki sovpada s portfeljem sredstev, ki se lahko uporabijo za operacije refinanciranja pri Evropski centralni banki, je ob koncu poslovne dobe 2012 vrednost le-teh znašala 84 milijonov evrov (za primerjavo je ob koncu poslovne dobe 2011 znašala 37 milijonov evrov). Povišana raven sredstev v primerjavi z decembrom 2011 je posledica naslednjih ukrepov: izdaje obveznic z državnim jamstvom v skupni nominalni vrednosti 24 milijonov evrov; porasta vrednosti obveznic v lasti Banke; slednje so predvsem zaradi nakupov državnih obveznic prešle s 75 milijonov evrov na 113 milijonov evrov. Z ozirom na prvo točko je Banka izkoristila mehanizem, uveden z zakonom št. 214 z dne 22. decembra 2011, t.i.»nujni ukrepi za ekonomsko rast, pravičnost in utrditev državne blagajne«predtem Zakonski odlok št. 201 z dne 6. decembra Ta uvaja možnost, da država izda lastno jamstvo za obveznice italijanskih bank z dospelostjo od treh mesecev do petih let, ki so bile izdane po datumu uveljavitve zakona. Banka je izkoristila izredno priložnost, ki jo je vlada ponudila v okviru ukrepov za okrepitev nacionalnega finančnega sistema in sklenila, da pridobi državno jamstvo za obveznice, s katerimi realizirati operacijo dolgoročnega refinanciranja, s čimer se je zaščitila pred likvidnostnim tveganjem sredi hudih turbulenc na trgu depozitov. Zaradi boljšega likvidnostnega stanja in vzvoda slednji sicer ni strukturen pri nabiranju sredstev je Banka lahko izdajala lastne obveznice po bolj konkurenčnih pogojih. 29

30 Bilancio 2012 ATTIVITÀ FINANZIARIE 31/12/ /12/2011 Variazione assoluta Variazione % Attività finanziarie detenute per la negoziazione ,74% Attività finanziarie disponibili per la vendita ,91% Attività finanziarie detenute sino alla scadenza ,02% Totale Attività finanziarie ,54% Come emerge dalla tabella, l evoluzione dell aggregato è essenzialmente ascrivibile alla dinamica dei Titoli di Stato italiani giunti a rappresentare il 79 % dell intero portafoglio con quasi 90 mln di di stock presenti nei portafogli AFS e HTM. Composizione attività finanziarie ATTIVITÀ FINANZIARIE 31/12/ /12/2011 Variazione assoluta Variazione % Titoli di debito ,81% di cui Titoli di Stato ,01% Titoli di capitale ,50% Strumenti derivati ,74% Totale Attività finanziarie ,54% Nella tabella che segue è riportata la distribuzione per scadenza dei titoli di Stato italiani in portafoglio. Attività finanziarie detenute fino alla scadenza 31/12/ /12/2011 Attività finanziarie disponibili per la vendita TOTALE Incidenza % Attività finanziarie detenute fino alla scadenza Attività finanziarie disponibili per la vendita TOTALE Incidenza % Fino a 6 mesi 0 0 0,00% ,99% Da 6 mesi fino a un anno ,53% ,35% Da un anno fino a 3 anni ,31% ,39% Da 3 anni fino a 5 anni ,51% ,81% Da 5 anni fino a 10 anni ,44% ,66% Oltre 10 anni ,21% ,80% Totale complessivo Le immobilizzazioni materiali e immateriali Immobilizzazioni: composizione 31/12/ /12/2011 Variazione assoluta Variazione % Partecipazioni ,00% Attività materiali ,91% Attività immateriali ,46% Totale immobilizzazioni ,92% 30

31 Letno poročilo 2012 FINANČNA SREDSTVA 31/12/ /12/2011 Absolutni odklon Odklon % Finančna sredstva namenjena trgovanju ,74 % Finančna sredstva na razpolago za prodajo ,91 % Finančna sredstva v posesti do zapadlosti ,02 % Finančna sredstva skupaj ,54 % Kot je razvidno iz preglednice, na agregirano vrednost najbolj vpliva dinamika italijanskih državnih obveznic, ki predstavljajo 79 % celotnega portfelja oziroma skoraj 90 milijonov evrov obveznic, uvrščenih v portfelja AFS (na razpolago za prodajo) in HTM (v posesti do zapadlosti). Sestava portfelja finančnih sredstev FINANČNA SREDSTVA 31/12/ /12/2011 Absolutni odklon Odklon % Obveznice ,81 % od katerih: državne obveznice ,01 % Delnice in udeležbe ,50 % Izvedeni finančni instrumenti ,74 % Finančna sredstva skupaj ,54 % Sledi porazdelitev po dospelosti vseh obveznic italijanske države, ki jih Banka hrani v svojem portfelju: Finančna sredstva v posesti do zapadlosti 31/12/ /12/2011 Finančna sredstva na razpolago za prodajo SKUPAJ Delež % Finančna sredstva v posesti do zapadlosti Finančna sredstva na razpolago za prodajo SKUPAJ Delež % Do 6 mesecev 0 0 0,00 % ,99 % Od 6 mesecev do 1 leta ,53 % ,35 % Od 1 leta do 3 let ,31 % ,39 % Od 3 let do 5 let ,51 % ,81 % Od 5 let do 10 let ,44 % ,66 % Nad 10 let ,21 % ,80 % Skupaj Opredmetena in neopredmetena sredstva Sestava portfelja opredmetenih in neopredmetenih sredstev 31/12/ /12/2011 Absolutni odklon Odklon % Udeležbe v kapital ,00 % Opredmetena sredstva ,91 % Neopredmetena sredstva ,46 % Opredmetena in neopredmetena sredstva skupaj ,92 % 31

32 Bilancio 2012 I fondi a destinazione specifica: fondi per rischi e oneri La voce Altri fondi per rischi e oneri è costituita da: Oneri per il personale, per 121 mila euro: l importo esposto nella sottovoce oneri per il personale Altri fondi rischi ed oneri, si riferisce ai premi di anzianità/fedeltà relativi all onere finanziario, determinato in base a valutazione attuariale, che la Banca dovrà sostenere, negli anni futuri, in favore del personale dipendente in relazione all anzianità di servizio. Altri Fondo di Garanzia dei Depositanti delle BCC per 72 mila euro: per gli oneri e gli impegni relativi agli interventi di sostegno di cui al Fondo di Garanzia dei Depositanti, già deliberati nel 2012 e non corrisposti; l importo è stato accantonato su indicazione della Federazione regionale del FVG. Altri Immobiliare ZKB per 100 mila euro: necessari conferimenti in conto capitale a favore della società controllata Immobiliare ZKB Nepremičninska družba srl da operare nel periodo 2013, quale copertura della perdite di esercizio del Bilancio Fondi per rischi ed oneri: composizione Variazione 31/12/ /12/2010 assoluta 1. Fondi di quiescenza aziendali +0 Variazione % 2. Altri fondi per rischi ed oneri ,29% 2.1 Controversie legali Oneri per il personale ,72% 2.3 Altri ,44% Totale ,29% Il Patrimonio netto e di Vigilanza e l adeguatezza patrimoniale L adeguatezza patrimoniale attuale e prospettica ha da sempre rappresentato un elemento fondamentale nell ambito della pianificazione strategica aziendale. Ciò a maggior ragione nel contesto attuale, in virtù dell importanza vieppiù crescente che il patrimonio assume per la crescita dimensionale e il rispetto dei requisiti prudenziali. Per tale motivo la Banca persegue da tempo politiche di incremento della base sociale e criteri di prudente accantonamento di significative aliquote degli utili prodotti, eccedenti il vincolo di destinazione normativamente stabilito. Le risorse patrimoniali si sono collocate, anche nel contesto delle fasi più acute della crisi finanziaria, ben al di sopra dei vincoli regolamentari permettendo di continuare a sostenere l economia del territorio e, in particolare, le famiglie, le piccole e medie imprese. 31/12/ /12/2011 Variazione assoluta Variazione % Capitale ,51% Sovrapprezzi di emissione ,61% Riserve da valutazione ,46% Riserve ,26% Utile/(perdita) di esercizio ,89% Totale patrimonio netto ,71% Le movimentazioni del patrimonio netto sono dettagliate nello specifico prospetto di bilancio. Tra le Riserve da valutazione figurano le riserve relative alle attività finanziarie disponibili per la vendita pari a - 40 mila, nonché le riserve iscritte in applicazione di leggi speciali di rivalutazione pari a euro 607 mila. L incremento ri- 32

33 Letno poročilo 2012 Specifične zahteve: rezervacije Postavka»druge rezervacije«vključuje: stroške za osebje v višini 121 tisoč evrov: znesek, knjižen na postavki»stroški za osebje druge rezervacije«sovpada s projekcijo (osnovano na trenutni vrednosti) nagrad za doseženo delovno dobo/zvestobo, ki bodo v bodočnosti bremenile Banko v okviru nagrajevanja uslužbencev ob doseženi visoki delovni dobi; Drugo 72 tisoč evrov za Jamstveni sklad vlagateljev sistema zadružnih bank: znesek je namenjen kritju obveznosti in stroškov, vezanih na posege finančne pomoči, ki jih je sklad odobril v letu 2012, a še niso bili realizirani; znesek je Banka rezervirala po priporočilu Deželne zveze zadružnih bank FJk; Drugo 100 tisoč evrov za družbo Società immobiliare ZKB Nepremičninska družba srl: rezervacije v korist hčerinske družbe Società Immobiliare ZKB Nepremičninska družba srl, s katerimi je Banka v poslovni dobi 2013 poravnala izgubo družbe, zabeleženo v poslovnem letu Rezervacije: sestava Absolutni 31/12/ /12/2011 odklon 1. Upokojitveni skladi +0 Odklon % 2. Druge rezervacije ,29 % 2.1 Pravni spori Stroški za osebje ,72 % 2.3 Drugo ,44 % Skupaj ,29 % Lastniški in temeljni kapital ter kapitalska ustreznost Trenutna in bodoča kapitalska ustreznost sta od vedno bistvena elementa za strateško planiranje. Ta ugotovitev velja v sedanjih okoliščinah še toliko več, saj je kapital predpogoj za rast vsot in spoštovanje določb o previdnostnih ukrepih. Ravno zaradi tega Banka že dalj časa sledi politikam širitve članstva in preudarnim načelom o rezervaciji znatnih deležev ustvarjenega dobička, ki vselej presegajo z zakonom določene vrednosti. Tudi v najhujšem obdobju finančne krize je raven kapitala stalno presegala z zakonom določene zahteve in je omogočila neprekinjeno financiranje lokalne ekonomije, posebej gospodinjstev in srednjih ter malih podjetij. 31/12/ /12/2011 Absolutni odklon Odklon % Kapital ,51 % Vplačani presežek kapitala ,61 % Presežek iz prevrednotenja ,46 % Rezervacije ,26 % Dobiček (izguba) poslovne dobe ,89 % Čisto premoženje ,71 % Spremembe lastniškega kapitala so prikazane v specifičnem bilančnem izkazu.»presežek iz prevrednotenja«vključuje rezervacije za finančna sredstva na razpolago za prodajo v višini 40 tisoč evrov ter rezervacije v smislu predpisov posebnih zakonov o prevrednotenju v višini 607 tisoč evrov. Porast v primerjavi z 31. decem- 33

34 Bilancio 2012 spetto al 31/12/2011 è connesso alle variazioni di fair value delle attività finanziarie disponibili per la vendita contabilizzate nell esercizio Le riserve da valutazione delle attività finanziarie disponibili per la vendita sono così composte: Riserva positiva 31/12/ /12/2011 Riserva negativa Totale riserva Riserva positiva Riserva negativa Totale riserva Titoli di debito Titoli di capitale o quote di OICR Totale Come si può notare dalla tabella la variazione positiva di mila registrata dalle riserve da valutazione delle attività finanziarie disponibili per la vendita è prevalentemente riconducibile ai titoli di debito in portafoglio e, in particolare, ai Titoli di Stato italiani. La Banca si è avvalsa della facoltà di rilevare a Patrimonio gli Utili o le Perdite Attuariali che si sono manifestati sul Trattamento di fine rapporto del personale come previsto dal modificato principio contabile IAS 19. Pertanto tra le riserve da valutazione figura anche la nuova riserva da perdite attuariali IAS19 per -166 mila euro. Come evidenziato in calce agli schemi di bilancio, per effetto dell applicazione retrospettiva del nuovo principio contabile IAS 19 (Perdite attuariali su TFR a Patrimonio netto), secondo le disposizioni dello IAS 8 (mutamento di principi contabili) alcune voci relative ai dati comparativi al 31 dicembre 2011 risultano diverse rispetto al bilancio pubblicato. Le Riserve includono le Riserve di utili già esistenti (riserva legale) nonché le riserve positive e negative connesse agli effetti di transizione ai principi contabili internazionali IAS/IFRS non rilevate nelle riserve da valutazione. Il Patrimonio di Vigilanza, la cui composizione è riportata in dettaglio nella parte F della Nota Integrativa, assomma a mila, a fronte di attività di rischio ponderate per mila, come di seguito dettagliato: 31/12/ /12/2011 Variazione assoluta Variazione % Patrimonio di base ,38% Patrimonio supplementare ,59% Elementi da dedurre dal patrimonio di base e supplementare ,00% Patrimonio di vigilanza ,45% Requisiti prudenziali ,12% Attività di rischio ponderate ,12% Il coefficiente di capitale complessivo (total capital ratio) determinato dal rapporto tra patrimonio di vigilanza e attività di rischio ponderate totali si attesta al 17,40 % (rispetto al 17,34 % del 31/12/2011), mentre il rapporto tra Patrimonio di Vigilanza di base e il totale delle attività di rischio ponderate (tier 1 capital ratio) risulta pari al 17,20 % (rispetto al 17,16 % del 31/12/2011). Ai fini della determinazione del patrimonio di vigilanza e della determinazione dei requisiti patrimoniali la Banca si attiene alle disposizioni di vigilanza prudenziale per le banche di cui alla Circolare della Banca d Italia n. 263/06. La Banca, in ossequio alle disposizioni contenute nella Circolare 263/06 del 27 dicembre 2006 della Banca d Italia e successive modifiche ( Nuove disposizioni di Vigilanza prudenziale per le banche ), ha definito un processo di valutazione interna dell adeguatezza della dotazione patrimoniale (Internal Capital Adequacy Assessment Process ICAAP). Tale processo persegue la finalità di determinare, in ottica sia attuale sia prospettica, il capitale complessivo necessario a fronteggiare tutti i rischi rilevanti cui la Banca è esposta. Con riguardo ai rischi difficilmente quantificabili, nell ambito del processo viene valutata l esposizione agli stessi, sulla base di un analisi che tiene conto dei presidi esistenti, e sono predisposti/aggiornati i sistemi di controllo e di attenuazione ritenuti adeguati in funzione della propensione al rischio definita. 34

35 Letno poročilo 2012 brom 2011 je v prvi vrsti posledica spremembe poštene vrednosti finančnih sredstev na razpolago za prodajo, ki so bile knjižene v poslovni dobi Presežek iz prevrednotenja finančnih sredstev na razpolago za prodajo izkazuje spodnja razpredelnica: Pozitivna rezerva 31/12/ /12/2011 Negativna rezerva Rezerva skupaj Pozitivna rezerva Negativna rezerva Rezerva skupaj Obveznice Udeležbe v kapital in deleži skladov OICR Skupaj Kot je razvidno iz preglednice, je porast v višini tisoč evrov na postavki»rezerve ovrednotenja finančnih sredstev na razpolago za prodajo«pretežno posledica dolžniških vrednostnih papirjev v portfelju Banke, še zlasti italijanskih državnih obveznic. Skladno s spremenjenimi določbami računovodskega standarda IAS/MRS 19 je Banka izkoristila možnost, da v premoženju prikaže predvideni dobiček oz. izgubo od odpravnine uslužbencev. Iz tega sledi, da postavka»rezerva ovrednotenj«vključuje tudi rezervacije za predvidene izgube iz naslova IAS/MRS 19 v višini 166 tisoč evrov. Kot je navedeno v pojasnilih bilančnih izkazov, se v smislu določb standarda IAS/MRS 8 (sprememba računovodskih kriterijev) zaradi upoštevanja novega računovodskega standarda IAS/MRS 19 (predvidene izgube zaradi odpravnine uslužbencev) posamezne vrednosti na dan 31. december 2011 razlikujejo od lani objavljene bilance. Postavka»rezerve«vključuje že obstoječo rezervo iz dobička (zakonita rezerva) in pozitivno oziroma negativno rezervo, ki je nastala kot posledica prehoda na mednarodne računovodske standarde IAS/IFRS in ki ni knjižena na postavki»presežek iz prevrednotenja.«regulatorni kapital, podrobno sestavo katerega izkazuje del F Pojasnil k izkazom (Nota integrativa), znaša tisoč evrov. Kot je med drugim razvidno iz naslednje preglednice, znaša tehtana tvegana aktiva tisoč evrov: 31/12/ /12/2011 Absolutni odklon Odklon % Temeljni kapital ,38 % Dodatni kapital ,59 % Sestavine, ki jih je potrebno odbiti od temeljnega in dodatnega kapitala ,00 % Regulatorni kapital ,45 % Kapitalske zahteve ,12 % Tehtana tvegana aktiva ,12 % Če se ozremo na kapitalske zahteve, znaša količnik skupne kapitalske ustreznosti 17,40 % (total capital ratio ali razmerje med celotnim kapitalom in tehtano tvegano aktivo; na dan je znašal 17,34 %), medtem ko znaša razmerje med temeljnim kapitalom in tehtano tvegano aktivo 17,20 % (tier 1 capital ratio; na dan je znašal 17,16 %). Za opredelitev regulatornega kapitala in posledične kapitalske ustreznosti sledi Banka nadzornim določbam za bančne zavode, glej okrožnico Banke Italije št. 263/06. Skladno z določbami, ki jih prinašajo okrožnica Banke Italije št. 263/06 z dne 27. decembra 2006 in kasnejše spremembe (»Nove nadzorne določbe za bančne zavode«), je Banka uvedla proces ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala (Internal Capital Adequacy Assessment Process ICAAP). Cilj tega procesa je preverjanje, ali razpoložljivo premoženje Banke zadostuje kritju obstoječih in potencialnih relevantnih tveganj. Za težko opredeljiva tveganja Banka oceni izpostavljenost le-tem na podlagi preučitve, ki upošteva obstoječe omilitvene ukrepe, in uvede ustrezne kontrolne in omilitvene ukrepe, skladne z utemeljeno izpostavljenostjo. 35

36 Bilancio 2012 Ai fini della determinazione del capitale interno a fronte dei rischi quantificabili, la Banca, coerentemente con le indicazioni contenute nella citata Circolare di Banca d Italia, utilizza le metodologie di calcolo dei requisiti patrimoniali regolamentari per i rischi compresi nel I Pilastro (di credito e controparte, di mercato, operativo) e gli algoritmi semplificati indicati per i rischi quantificabili rilevanti diversi dai precedenti (concentrazione e tasso di interesse sul portafoglio bancario). Più in dettaglio, vengono utilizzati: il metodo standardizzato per il rischio di credito; il metodo del valore corrente ed il metodo semplificato per il rischio di controparte; il metodo standardizzato per il rischio di mercato; il metodo base per il rischio operativo; l algoritmo del Granularity Adjustment per il rischio di concentrazione per singole controparti; le linee guida illustrate nell allegato C) della Circolare 263/06 per il calcolo del capitale interno per il rischio di tasso di interesse sul portafoglio bancario; con riferimento al profilo geo-settoriale del rischio di concentrazione, la metodologia elaborata in sede ABI. Nell ambito delle attività di misurazione, sono altresì definite ed eseguite prove di stress in termini di analisi di sensibilità riguardo ai principali rischi assunti. La Banca effettua tali analisi relativamente al rischio di credito, al rischio di concentrazione ed al rischio di tasso di interesse sul portafoglio bancario, coerenti con le indicazioni fornite nella stessa normativa e basati anche sull utilizzo delle citate metodologie semplificate di misurazione. I relativi risultati, opportunamente analizzati, conducono ad una miglior valutazione dell esposizione ai rischi stessi e conseguente determinazione del capitale interno, nonché del grado di vulnerabilità dell azienda al verificarsi di eventi eccezionali ma plausibili. Nel caso in cui l analisi dei risultati degli stress test evidenzi l inadeguatezza dei presidi interni posti in essere, viene valutata l opportunità di adottare appropriate misure di integrazione, anche in termini di stanziamento di specifici buffer addizionali di capitale. Con riguardo al rischio di liquidità, al fine di valutare la vulnerabilità a situazioni di tensione eccezionali ma plausibili, periodicamente sono condotte delle prove di stress in termini di analisi di sensitività e/o di scenario. Con riguardo a questi ultimi, secondo un approccio qualitativo basato sull esperienza aziendale e sulle indicazioni fornite dalla normativa e dalle linee guida di vigilanza, sono contemplati due scenari di crisi di liquidità, di mercato/sistemica e specifica della Banca. I relativi risultati forniscono altresì un supporto per (I) la valutazione dell adeguatezza dei limiti operativi, (II) la pianificazione e l avvio di transazioni compensative di eventuali sbilanci; (III) la revisione periodica del Contingency Funding Plan. Ai fini di un adeguata gestione dello specifico profilo di rischio sono stati definiti: le modalità di periodica verifica del grado di liquidabilità e del valore di realizzo delle attività che rientrano nelle riserve di liquidità, nonché dell adeguatezza degli haircut sulle attività stanziabili; la mappatura dei segnali di crisi atti a monitorare su base continuativa l evolversi di possibili livelli di criticità nella gestione della liquidità; le procedure di monitoraggio e comunicazione di situazioni anomale al fine di attivare i processi di gestione degli stati di stress/crisi; le strategie di intervento degli organi e delle funzioni aziendali responsabili dell attivazione del Contingency Funding Plan; l operato del management preposto alla gestione di un eventuale stato di crisi che, in condizioni di emergenza deve essere in grado di modificare, in modo tempestivo e talvolta anche radicale, la struttura dell attivo e del passivo di bilancio. Come noto, il nuovo framework prudenziale approvato alla fine del 2010 (Basilea 3) è in corso di recepimento legislativo a livello comunitario attraverso: una nuova Capital Requirements Directive (la cosiddetta CRD4), che necessiterà del consueto processo di recepimento negli ordinamenti nazionali e contiene le disposizioni in materia di autorizzazione all esercizio dell attività bancaria, libera prestazione dei servizi, cooperazione tra le Autorità di vigilanza, II Pilastro, ambito di applicazione dei requisiti, metodologie per la determinazione dei buffer di capitale; una Capital Requirements Regulation (CRR), che disciplina i requisiti prudenziali che saranno direttamente applicabili alle banche e alle imprese di investimento che operano nel Mercato Unico. Si tratta dei requisiti che derivano dal nuovo accordo di Basilea e di quelli già in vigore, in quanto provenienti dalle direttive 2006/48 (sulle banche) e 2006/49 (sulle imprese di investimento) emesse in attuazione del precedente accordo (Basilea 2). Le principali caratteristiche del nuovo framework sono ormai note. Vengono innalzati significativamente i livelli di qualità e di quantità del capitale che le banche devono detenere a fronte dei rischi assunti. In particolare, è stato definito un concetto armonizzato di capitale bancario di primaria qualità, il common equità tier 36

37 Letno poročilo 2012 Za določanje notranjega kapitala, potrebnega za obvladovanje predvidenih tveganj, sledi Banka navodilom zgoraj omenjene okrožnice Banke Italije in uporablja metodologije za izračun premoženjskih sredstev, zahtevanih za tveganja iz 1. stebra (kreditno, zaradi nasprotne stranke, tržno in operativno), ter poenostavljene algoritme, ki veljajo za relevantna tveganja, ki se razlikujejo od prejšnjih (tveganje koncentracije in obrestno tveganje na bančnem portfelju). Pri tem uporablja: standardizirano metodo za kreditno tveganje; metodo tekoče vrednosti in poenostavljeno metodo za tveganje nasprotne stranke; standardizirano metodo za tržno tveganje; osnovno metodo za operativno tveganje; algoritem Granularity Adjustment za tveganje koncentracije posameznih nasprotnih strank; smernice priloge C okrožnice št. 263/06 za izračun notranjega kapitala za tveganje obrestne mere na bančnem portfelju; metodologijo Italijanskega združenja bank ABI za geografsko-sektorski profil tveganja koncentracije. V okviru dejavnosti vrednotenja se opredeljujejo in izvajajo tudi stresni testi za ocenitev izpostavljenosti glavnim tveganjem. Banka izvršuje omenjene teste za kreditno tveganje, tveganje koncentracije in obrestno tveganje v bančnem portfelju; testi so skladni z zakonskimi predpisi oziroma osnovani na uporabi zgoraj naštetih poenostavljenih metodologij evalvacije. Izsledki testov so predmet poglobljene preučitve in podlaga za boljše razumevanje izpostavljenosti taistim tveganjem (s posledično določitvijo notranjega kapitala) in stopnje občutljivosti družbe v izrednih, a dejansko mogočih scenarijih. V primeru, da stresno testiranje ugotovi neprimernost obstoječih notranjih varovalnih procesov, Banka preuči možnost izvršitve popravnih ukrepov, ki lahko vključujejo tudi ureditev posebne dodatne kapitalske rezerve. Za likvidnostno tveganje oziroma z namenom evalvacije občutljivosti do primerov izrednih, a konkretno mogočih napetosti, se redno izvaja stresno testiranje občutljivosti oziroma simuliranje izjemnih okoliščin. Z ozirom na slednje je Banka s kvalitativnim pristopom, ki se opira na lastne izkušnje in na priporočila nadzornih določb in usmeritev, upoštevala dva krizna scenarija likvidnostne krize: tržno/sistemsko in specifično za našo Banko. Izsledki testiranja so podlaga za (I) preučitev primernosti poslovnih pragov, (II) načrtovanje in realizacijo posegov za kritje morebitnih izgub, (III) redno posodabljanje načrta varnostnih ukrepov Contingency Funding Plan. Za ustrezno nadziranje specifičnega profila tveganosti je Banka opredelila: oblike rednega nadziranja likvidnostnega stanja, prodajne vrednosti sredstev, ki so uvrščena v likvidnostno rezervo, in pravilnega odpisa/striženja (haircut) razpoložljivih sredstev; znamenja kriznega stanja, ki jih mora Banka redno nadzirati, da ugotovi morebitno nastajanje kritičnosti pri upravljanju z likvidnostjo; procedure nadziranja in sporočanja morebitnih anomalnih situacij, ki so hkrati podlaga za uresničitev procesov upravljanja v stresnih/kriznih razmerah; strategijo, ki ji morajo slediti organi in enote družbe, odgovorne za izvajanje načrta varnostnih ukrepov Contingency Funding Plan; naloge vodilnih oseb, zadolženih za upravljanje morebitne krize. Slednje morajo biti v izrednih razmerah sposobne pravočasno in tudi korenito spremeniti strukturo sredstev in obveznosti. Kot je znano, trenutno poteka postopek uskladitve novih nadzornih določb, sprejetih ob koncu leta 2010 (Basel III), z evropsko zakonodajo. Podlaga za uskladitev sta: nova evropska direktiva o kapitalskih zahtevah (Capital Requirements Directive oziroma CRD 4), ki jo morajo kot ponavadi sprejeti posamezne države in ki prinaša nova pravila za izvrševanje bančne aktivnosti, prosto nudenje storitev, sodelovanje med nadzornimi organi, nove kvalitativne zahteve (2. steber), okvir izvajanja zahtev in metodologije za opredelitev posebnih dodatnih kapitalskih rezerv; nova uredba o kapitalskih zahtevah (Capital Requirements Regulation oziroma CRR), ki prinaša kapitalske zahteve, katere bodo neposredno veljale za banke in investicijske družbe, poslujoče na enotnem trgu. Zahteve izhajajo iz novega, a tudi iz že veljavnega baselskega sporazuma, saj so vezane na direktivi 2006/48 (o bančnih zavodih) in 2006/49 (o investicijskih družbah), ki sta izvedbena instrumenta prejšnjega sporazuma (Basel 2). Glavne značilnosti novega regulatornega okvira so že znane. Nova pravila so znatno povišala količinske in kvalitativne zahteve po kapitalu, ki ga morajo Banke posedovati za kritje prevzetih tveganj. Posebej gre omeniti novo, usklajeno pojmovanje najkakovostnejšega bančnega kapitala, tj. common equity tier 1 oziroma CET1, ki dejansko sovpada z rednimi delnicami in rezervo od dobička. Ni čudno, da ga analitiki vse pogosteje uporabljajo kot primerjalni indeks (benchmark) pri opredelitvi solidnosti bank. Poleg tega, nove določbe uvajajo minimal- 37

38 Bilancio (CET1), corrispondente di fatto alle azioni ordinarie e alle riserve di utili, non a caso diffusamente utilizzato dagli analisti di mercato come benchmark per la valutazione della solidità delle banche. Vengono, inoltre, introdotti requisiti minimi a livello di tale aggregato e di patrimonio di base (cd. Tier 1) oltre che di patrimonio complessivo. In particolare, le banche dovranno rispettare due indicatori volti a garantire che: l ammontare delle risorse altamente liquide sia pari almeno ai fabbisogni di liquidità derivanti da mercati particolarmente instabili per un periodo di 30 giorni; le fonti di provvista ritenute stabili siano sufficienti a coprire le attività con scadenza residua superiore a un anno. A causa della notevole complessità della materia e delle divergenze riscontrate nell ambito della procedura di co-decisione presso le istituzioni europee su altre importanti tematiche regolamentari (tra le quali la liquidità), la votazione in seduta plenaria da parte del Parlamento europeo è stata più volte posticipata. Al rallentamento dei lavori ha, presumibilmente, contribuito anche la decisione della Federal Reserve americana del 9 novembre scorso di non rendere operative le norme di Basilea 3 il prossimo 1º gennaio. Con riguardo alle misure attinenti il capitale, pur nel contesto di un ormai certo slittamento applicativo delle nuove regole, la Banca, con riguardo alle misure di capitalizzazione programmate, sta valutando in stretto raccordo con le strutture di 2 livello di Categoria le opportune iniziative atte ad assicurare la conformità prospettica al prossimo quadro di riferimento regolamentare degli strumenti in via di emissione. Montante Raccolta diretta Crediti verso clientela

39 Letno poročilo 2012 ne zahteve glede razmerja med temeljnim kapitalom in tehtano tvegano aktivo (t.i. tier 1 ratio) in skupno kapitalsko ustreznostjo. Banke bodo morale odslej spoštovati dva kazalnika, katerih namen je zagotavljanje: skladnosti med visoko likvidnimi sredstvi in minimalnimi kapitalskimi zahtevami v primeru 30-dnevne izrazite nestabilnosti trga; višine stabilnih virov financiranja, ki morajo zadostovati kritju sredstev s preostalo dospelostjo nad 1 letom. Zaradi izrazite zahtevnosti zadeve in nesoglasij, nastalih med postopkom soodločanja evropskih institucij o drugih pomembnih vprašanjih (vključno z upravljanjem z likvidnostjo), je bilo plenarno glasovanje v Evropskem parlamentu že večkrat preloženo. K upočasnitvi del je verjetno prav tako prispevala odločitev ameriške centralne banke z dne 9. novembra 2012, da»ne upošteva 1. januarja kot datum uveljavitve določb Basel III.«Z ozirom na ukrepe, ki zadevajo kapitalsko ustreznost, je Banka kljub zdaj že zanesljivemu zdrsu uvedbe novih pravil v okviru načrtovanih ukrepov kapitalizacije, v tesnem sodelovanju z drugostopenjskimi zavodi našega gibanja sprožila postopek opredelitve najprimernejših ukrepov, katerih cilj je zagotavljanje bodoče skladnosti z novimi regulativnimi instrumenti. Bilančna vsota Neposredne vloge Krediti strankam

40 Bilancio I risultati economici del periodo 2012 I proventi operativi Il margine di interesse Il margine di interesse è passato da 10,9 milioni di del 2011 a 11,4 milioni di del 2012, con un netto incremento del 5,04 %. Principalmente a causa della difficoltà in precedenza citate (diminuzione dei tassi attivi, ancorati a tassi Euribor non controbilanciata dalla discesa dei tassi passivi) si è registrata una notevole riduzione della forbice dei tassi, fattore che ha pesantemente influito sui volumi dei margini. Questo fenomeno si può facilmente verificare se analizziamo la tabella sottostante: a fronte di un aumento degli interessi attivi del 9,74 % riscontriamo un aumento doppio di quelli passivi, a causa dell accresciuto pricing della raccolta diretta. Non dobbiamo però nemmeno dimenticare che una buona parte dell aumento dei tassi attivi deve essere ascritto al rendimento dei Titoli di Stato che la Banca ha acquistato grazie al finanziamento BCE. 31/12/ /12/2011 Variazione assoluta Variazione % 10. Interessi attivi e proventi assimilati ,74% 20. Interessi passivi e oneri assimilati ,01% 30. Margine di interesse ,04% L incremento degli interessi attivi è principalmente da attribuire all incremento dell attività disponibile per la vendita in seguito alla liquidità ricevuta dalla BCE. L incremento degli interessi passivi è da attribuire a maggiori debiti verso banche inerenti al finanziamento con la BCE ed all incremento della raccolta diretta. Il margine di intermediazione Il Margine d intermediazione è passato da 13,6 milioni di dell esercizio 2011 a 15,3 milioni di, con un importante crescita del 12,29 %, e ciò soprattutto grazie alla gestione del portafoglio finanziario (+ 1,2 milioni di ) e da una manovra sulle commissioni relativa alla gestione dei conti correnti con il fine di compensare la forte riduzione della forbice dei tassi descritta nel punto precedente della presente relazione. 31/12/ /12/2011 Variazione assoluta Variazione % 30. Margine di interesse ,04% 40. Commissioni attive ,05% 50. Commissioni passive ,80% 60. Commissione nette ,43% 70. Dividendi e proventi simili ,61% 80. Risultato netto dell attività di negoziazione ,05% 100. Utili (perdite) da cessione/riacquisto di: ,09% 110. a) Crediti b) Attività disponibili per la vendita ,43% d) Passività finanziarie ,31% Risultato netto delle attività e passività finanziarie valutate al fair value ,27% Margine dell attività finanziaria ,62% 120. Margine di intermediazione ,29% 40

41 Letno poročilo Ekonomski rezultati poslovne dobe 2012 Poslovni prihodki in čiste obresti Čiste obresti so prešle z 10,9 milijona evrov iz leta 2011 na 11,4 milijona evrov v letu 2012, kar sovpada z neto porastom v višini 5,04 %. Zlasti zaradi zgoraj navedenih težav (upad aktivnih obrestnih mer, vezanih na Euribor, ki ga ni uravnovesil upad pasivnih obrestnih mer) beležimo izrazit upad obrestne marže, kar je posebej negativno učinkovalo na poslovne prihodke. Pojav nazorno prikazuje spodnja preglednica: če so aktivne obrestne mere porasle za 9,74 %, so pasivne porasle dvakrat več zaradi cene nabiranja depozitov. Poleg tega ne gre pozabiti, da je porast aktivnih obrestnih mer v veliki meri povezan z donosom državnih obveznic, ki jih je Banka kupila s pomočjo operacije refinanciranja pri ECB-ju. 31/12/ /12/2011 Absolutni odklon Odklon % 10. Prihodki iz obresti in podobni prihodki ,74% 20. Odhodki za obresti in podobni odhodki ,01% 30. Čiste obresti ,04% Porast prihodkov iz obresti je prednostno posledica povišanja sredstev na razpolago za prodajo kot posledica operacije refinanciranja pri ECB-ju. Porast odhodkov za obresti je posledica višjih dolgov do bank v okviru operacije refinanciranja pri ECB-ju in porasta neposrednih vlog. Prihodki iz poslovanja Prihodki iz poslovanja so v primerjavi s 13,6 milijona evrov iz poslovne dobe 2011 porasli na 15,3 milijona evrov, kar sovpada z zelo dobrim porastom v višini 12,29 %, prednostno zaradi učinkovitega upravljanja finančnega portfelja (+ 1,2 milijona evrov) in uskladitve provizij, vezanih na poslovanje s tekočimi računi, katere namen je bila kompenzacija v prejšnji točki tega poročila opisanega izrazitega upada obrestne marže. 31/12/ /12/2011 Absolutni Odklon % odklon 30. Čiste obresti ,04 % 40. Prejete provizije ,05 % 50. Dane provizije ,80 % 60. Čiste provizije ,43 % 70. Prihodki iz dividend in podobni prihodki ,61 % 80. Čisti poslovni izid iz finančnih sredstev in obveznosti, namenjenih trgovanju ,05 % 100. Dobički (izgube) od odprodaje ali odkupa: ,09 % 110. a) Kreditov b) Finančnih sredstev razpoložljivih za prodajo ,43 % d) Finančnih obveznosti ,31 % Čisti poslovni izid iz finančnih sredstev in obveznosti pripoznanih po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida ,27 % Čisti prihodki iz poslovanja s finančnimi sredstvi ,62 % 120. Prihodki iz poslovanja ,29 % 41

42 Bilancio Margine di interesse Margine di intermediazione Costi operativi Utile netto L incremento delle commissioni attive è da attribuire principalmente al sevizio di incasso e pagamento ed alla tenuta e gestione dei conti correnti. L incremento delle commissioni passive è da attribuire alle commissioni per garanzie ricevute dallo Stato italiano su nuove emissioni obbligazionarie utilizzate come sottostanti per operazioni di finanziamento con la BCE. L incremento del risultato netto dell attività di negoziazione è inerente alla negoziazione di valute ed alle plusvalenze delle opzioni floor su mutui. Il rilevante utile da cessione di attività disponibile per la vendita è dovuto anche alla parziale vendita dei titoli acquistati con la liquidità ricevuta dalla BCE. Il risultato netto della gestione finanziaria Sul risultato della gestione finanziaria ha molto pesantemente influito principalmente un fattore: le rettifiche per deterioramento di crediti: nell esercizio in esame la Banca ha quantificato infatti ben 3,4 mln di di probabili ulteriori perdite su crediti, l 80 % in più rispetto all anno passato. Su questi numeri hanno sostanzialmente influito due fattori: la svalutazione in sede esecutiva di alcuni beni immobili ed alcune dolorose dichiarazioni di fallimento. Entrando ancor più nel dettaglio, le rettifiche per deterioramento del credito sono così suddivise: rettifiche per previsioni di perdita per 585 mila euro (nel 2011 erano 946 mila ); rettifiche da attualizzazione su crediti deteriorati per 959 mila (nel 2011 erano 232 mila ); perdite definitive al netto degli incassi per mila (nel 2011 erano 603 mila ); rettifiche collettive su crediti in bonis per 83 mila (nel 2011 erano 132 mila ). 31/12/ /12/2011 Variazione assoluta Variazione % 120. Margine di intermediazione ,29% 130. Rettifiche/riprese di valore per deterioramento di: ,32% a) Crediti ,32% 140. Risultato netto della gestione finanziaria ,18% 42

43 Letno poročilo Čiste obresti Poslovni prihodki Operativni stroški Čisti dobiček Povečanje prihodkov iz provizij gre v prvi vrsti pripisati prilivnim in odlivnim plačilom ter hrambi in upravljanju tekočih računov. Povišanje danih provizij gre pripisati provizijam za jamstva italijanske države na novoizdanih obveznicah, katere smo uporabili kot zavarovanje za operacije refinanciranja pri ECB-ju. Porast čistih prihodkov iz poslovanja s finančnimi sredstvi je neločljivo povezan s trgovanjem z valutami in dobičkom zaradi obrestnega dna na dolgoročnih posojilih. Velik dobiček od prodaje sredstev, razpoložljivih za prodajo, je tudi posledica delne prodaje vrednostnih papirjev, kupljenih z denarjem, ki smo ga prejeli od ECB-ja. Čisti rezultat finančnega poslovanja Na rezultat finančnega poslovanja so močno vplivale predvsem oslabitve kreditov: v preučeni poslovni dobi je namreč Banka namenila nič manj kot 3,4 milijona evrov za morebitne dodatne kreditne izgube, kar znaša 80 % več kot v preteklem letu. Na ti dve številki sta dejansko vplivala dva dejavnika: izguba vrednosti nepremičnin med proceduro prisilne prodaje in nekateri boleči stečaji. Podrobneje gledano, so oslabitve kreditov razdeljene, kot sledi: - oslabitve za predvidene izgube v višini 585 tisoč evrov (v letu 2011 je bilo 946 tisoč evrov); - oslabitve za prevrednotenje oslabljenih kreditov v višini 959 tisoč evrov (v letu 2011 je bilo 232 tisoč evrov); - dokončne neto izgube v višini tisoč evrov (v letu 2011 je bilo 603 tisoč evrov); - skupni popravki dobrih kreditov v višini 83 tisoč evrov (v letu 2011 je bilo 132 tisoč evrov). 31/12/ /12/2011 Absolutni odklon Odklon % 120. Prihodki iz poslovanja ,29 % 130. Popravki čiste vrednosti za oslabitve in odprava oslabitev: ,32 % a) s krediti ,32 % 140. Čisti poslovni dobiček/izguba iz finančnih poslov ,18 % 43

44 Bilancio 2012 Gli oneri operativi Come meglio si può verificare nella tabella sottostante, nel corso del 2012 i salari e gli stipendi sono aumentati del 5,5 % sostanzialmente in virtù degli aumenti previsti dal nuovo CCNL e del pagamento del premio di produzione (PEP) così come prevede la normativa vigente. 31/12/ /12/2011 Variazione assoluta Variazione % 150. Spese amministrative ,94% a) Spese per il personale ,26% b) Altre spese amministrative ,05% 160. Accantonamenti netti ai fondi rischi e oneri ,47% 170. Rettifiche/riprese di valore su attività materiali ,12% 180. Rettifiche/riprese di valore su attività immateriali ,04% 190. Altri oneri/proventi di gestione ,87% 200. Costi operativi ,80% Le spese del personale e le altre spese amministrative sono così suddivise: 31/12/ /12/2011 Variazione assoluta Variazione % Salari e stipendi ,57% Oneri sociali ,33% Altri oneri del personale ,83% Spese Amministratori e Sindaci ,28% Spese del personale ,26% Spese di manutenzione e fitti passivi ,06% Spese informatiche ,57% Spese per servizi professionali ,55% Spese di pubblicità e rappresentanza ,58% Spese di trasporto e vigilanza ,79% Premi assicurativi ,36% Contributi associativi ,75% Spese generali ,87% Imposte e tasse ,05% Altre spese amministrative ,05% L incremento delle spese per il personale è dovuto al rinnovo del contratto nazionale del lavoro per 57 mila, alle ferie e banca ore non utilizzate per 64 mila ed al premio contrattualmente previsto per l anno 2011 di 134 mila, le spese per gli Amministratori e Sindaci sono invece diminuite del 5,28 %. La Banca ha esercitato la facoltà di portare a Patrimonio le perdite attuariali con applicazione anticipata al 2012 del cosiddetto metodo OCI Other Comprensive Income previsto dal nuovo principio IAS 19 pari a 310 mila. Ed è proprio in base alla nuova direttiva dello IAS 19 che la Banca è stata costretta ad adattare i conti dell esercizio precedente. È ovvio che tale modifica non inficia il risultato conseguito nell esercizio precedente (2011), ma il raffronto dei risultati ne tiene comunque debitamente conto. 44

45 Letno poročilo 2012 Operativni stroški Kot je razvidno iz spodnje preglednice, so v letu 2012 stroški za plače porasli za 5,5 %, kar je prednostno posledica uskladitve plač na podlagi nove kolektivne pogodbe in izplačila nagrade za uspešnost (premio di produzione oziroma PEP) v skladu z veljavnimi zakonskimi določbami. 31/12/ /12/2011 Absolutni odklon Odklon % 150. Administrativni stroški ,94 % a) Stroški za zaposlence ,26 % b) Ostali administrativni stroški ,05 % 160. Oblikovanje čistih rezervacij ,47 % 170. Popravki čiste vrednosti za oslabitve in odprava oslabitev opredmetenih sredstev ,12 % 180. Popravki čiste vrednosti za oslabitve in odprava oslabitev neopredmetenih sredstev ,04 % 190. Ostali odhodki/prihodki poslovanja ,87 % 200. Operativni stroški ,80 % Stroške dela in ostale administrativne stroške prinaša spodnja preglednica: 31/12/ /12/2011 Absolutni odklon Odklon % Plače ,57 % Socialne dajatve ,33 % Ostali stroški za zaposlence ,83 % Stroški za upravitelje in nadzornike ,28 % Stroški dela ,26 % Stroški za vzdrževanje nepremičnin in najemnine ,06 % Stroški za informacijske storitve ,57 % Stroški za pravne in strokovne storitve ,55 % Stroški za oglaševanje in zastopanje ,58 % Prevozni in nadzorni stroški ,79 % Zavarovalne premije ,36 % Članarine ,75 % Splošni stroški ,87 % Davki in dajatve ,05 % Ostali administrativni stroški ,05 % Porast stroškov dela je posledica obnovitve nacionalne delovne pogodbe za 57 tisoč evrov, neizkoriščenih dopustov in dovoljenj za izostanek z dela za 64 tisoč evrov ter pogodbeno dogovorjene nagrade za leto 2011 za 134 tisoč evrov ; odhodki za člane upravnega in nadzornega odbora so nasprotno upadli za 5,28 %. Banka je izkoristila možnost, da po novem IAS/MRS 19 v poslovni dobi 2012 predčasno upošteva metodo, znano kot»oci Other Comprehensive Income«, in odšteje lastnemu kapitalu 310 tisoč evrov. Ravno tako je bila v skladu z novo direktivo IAS/MRS 19 Banka prisiljena prilagoditi računovodske izkaze za preteklo leto. Ta sprememba seveda ne vpliva na rezultat, dosežen v preteklem letu (2011), vendar jo primerjava rezultatov ustrezno upošteva. 45

46 Bilancio 2012 Le spese informatiche sono notevolmente incrementate per l aggiornamento delle procedure informatiche (+ 10,57 %), le imposte e tasse sono aumentate per l IMU e per l imposta di bollo. Accantonamenti netti ai fondi rischi e oneri L accantonamento si riferisce: per euro 72 mila agli interventi già deliberati nel 2012 dal Fondo di Garanzia dei Depositanti non ancora addebitati come da circolare della Federazione BCC del FVG di data 28/01/2013; per euro 100 mila ai necessari conferimenti in conto capitale/copertura perdite di esercizio da operare nel periodo 2013 per la società controllata Immobiliare ZKB Nepremičninska družba srl. Altri oneri/proventi di gestione L incremento dei proventi è dovuto all introduzione delle commissioni di istruttoria veloce (CIV) per 136 mila ed al maggiore recupero del bollo per 29 mila. Perdite delle partecipazioni Le perdite si riferiscono alla svalutazione dell interessenza nella società controllata Immobiliare ZKB Nepremičninska družba srl sulla quale sono state rilevate delle diminuzioni durevoli di valore. Precisamente la svalutazione si riferisce: per euro 117 mila a copertura della perdita di bilancio del 2011; per euro 100 mila quale intera svalutazione della partecipazione. L utile di periodo 31/12/ /12/2011 Variazione assoluta Variazione % Utile/perdita dell operatività corrente al lordo delle imposte ,84% Imposte sul reddito dell esercizio dell operatività corrente ,38% Utile/perdita dell operatività corrente al netto delle imposte ,46% Utile/perdita dell esercizio ,46% Le minori imposte sono dovute all iscrizione di 226 mila inerenti ai crediti d imposta pregressi in virtù della integrale deduzione a fini Ires dell Irap sul costo di lavoro. Si evidenzia che alcune voci relative ai dati comparativi al 31 dicembre 2011 risultano diverse rispetto al bilancio pubblicato, per effetto dell applicazione retrospettiva del nuovo principio contabile IAS 19 secondo le disposizioni dello IAS 8. L utile 2011 prima della riclassificazione era di L utile non particolarmente brillante anche nell esercizio 2012 si spiega sostanzialmente: con l imprevisto quanto consistente aumento delle rettifiche su crediti di 3,44 mln di che risultano superiori per oltre 1,5 mln di rispetto alle previsioni iniziali; all aumento delle spese per il personale pari a 398 mila ; all aumento delle spese amministrative pari a 272 mila. 46

47 Letno poročilo 2012 IT stroški so znatno porasli zaradi posodobitve informacijskega sistema (+ 10,57 %), davki in pristojbine pa so višji zaradi novega davka na nepremičninah IMU in kolkovine. Čiste rezervacije za tveganja in stroške Rezervacije se nanašajo na: 72 tisoč evrov za Jamstveni sklad vlagateljev. Znesek je namenjen kritju obveznosti in stroškov, vezanih na posege, ki še niso bili realizirani (glej okrožnico Deželne zveze zadružnih bank FJk z dne 28. januarja 2013); 100 tisoč evrov za obvezni kapitalski vložek/kritje izgub iz poslovanja, s katerimi je Banka v poslovni dobi 2013 poravnala izgubo hčerinske družbe Immobiliare ZKB Nepremičninska družba srl. Ostali prihodki/odhodki iz poslovanja Porast prihodkov je posledica uvedbe provizije za hitro preučitev zahtevka (Commissione di Istruttoria Veloce oziroma CIV) za 136 tisoč evrov in višjih odbitkov kolkovine za 29 tisoč evrov. Izgube iz kapitalskih naložb Izgube se nanašajo na oslabitev udeležbe v hčerinski družbi Società immobiliare ZKB Nepremičninska druž ba srl, pri kateri smo zabeležili trajno znižanje vrednosti. Oslabitev vključuje: 117 tisoč evrov za kritje izgube, zabeležene v poslovnem letu 2011; 100 tisoč evrov za oslabitev celotne udeležbe. Dobiček poslovne dobe 31/12/ /12/2011 Absolutni odklon Odklon % Dobiček (izguba) iz rednega poslovanja pred obdavčitvijo ,84 % Davek iz dohodka pravnih oseb iz rednega poslovanja ,38 % Dobiček (izguba) iz rednega poslovanja po obdavčitvi ,46 % Čisti dobiček (izguba) poslovne dobe ,46 % Davki so upadli zaradi odtegljaja v višini 226 tisoč evrov, ki se nanaša na obstoječi davčni kredit zaradi odpisa celotnega zneska davka na produktivne dejavnosti/strošek dela IRAP od davka na dohodke družb IRES. Treba je opozoriti, da se skladno z določbami IAS/MRS 8 posamezne postavke, ki izkazujejo primerjalne podatke na dan 31. december 2011, razlikujejo od objavljenih računovodskih izkazov zaradi retroaktivnega upoštevanja novega računovodskega standarda IAS/MRS 19. Dobiček poslovne dobe 2011 je pred porazdelitvijo znašal Tudi dobiček poslovne dobe 2012 ni posebej visok. Utemeljimo ga lahko z naslednjimi razlogi: nepričakovan in visok porast oslabitev kreditov v višini 3,44 milijona evrov, kar presega v proračunu izkazano vrednost za 1,5 milijona evrov; porast stroškov dela v višini 398 tisoč evrov; porast administrativnih stroškov v višini 272 tisoč evrov. 47

48 Bilancio 2012 Indici economici, finanziari e di produttività Indici patrimoniali Patrimonio netto/impieghi lordi 16,90% 16,38% Patrimonio netto/raccolta diretta da clientela 15,84% 15,31% Indici di solvibilità Patrimonio netto/crediti netti a clientela 17,09% 16,53% Impieghi/Depositi 92,73% 92,63% Indici di rischiosità del credito Crediti netti in sofferenza/crediti netti vs. clientela 3,10% 1,81% Crediti netti in incaglio/crediti netti vs. clientela 3,07% 0,49% Crediti netti in sofferenza/patrimonio netto 18,16% 10,94% Indici di redditività Margine di interesse/margine di intermediazione 71,20% 79,94% Costi operativi/margine di interesse 104,75% 100,16% Costi operativi/margine di intermediazione 74,58% 80,07% Indici di efficienza Impieghi a clientela/numero dipendenti 3.402, ,22 Raccolta da clientela/numero dipendenti 3.669, ,15 Spese per il personale/margine di intermediazione 50,00% 53,24% Risultato lordo di gestione/patrimonio netto 19,78% 20,47% Costi operativi/totale attivo 2,20% 2,27% 3. LA STRUTTURA OPERATIVA 3.1. Gli organi sociali Nel corso della passata Assemblea dei Soci sono stati riconfermati gli Amministratori uscenti: risultano pertanto eletti alla carica di Amministratore del CdA l arch. Marino Kokorovec, l avv. Mitja Ozbič, il dott. Walter Stanissa ed il sig. Fabrizio Polojaz. In data 13 novembre 2012 il dott. Walter Stanissa ha rassegnato, per motivi personali, le proprie dimissioni dalla carica di Amministratore. Si coglie l occasione per esprimergli i nostri più sentiti ringraziamenti per la lunga collaborazione e per il contributo dato al nostro Istituto Struttura operativa La nostra Banca dispone attualmente di 11 sportelli, compreso quello di sede, tutti ubicati nella Provincia di Trieste. L organico è composto da 105 risorse, una in meno rispetto all anno precedente, così suddivise: 2 dirigenti, 26 quadri direttivi e 77 tra impiegati ed impiegati con grado. 48

49 Letno poročilo 2012 Ekonomsko-finančni kazalniki in produktivnost Kapitalska ustreznost Kapital/Bruto krediti 16,90 % 16,38 % Kapital/Neposredne vloge strank 15,84 % 15,31 % Količnika solventnosti Kapital/Neto krediti strankam 17,09 % 16,53 % Krediti/Depoziti 92,73 % 92,63 % Količniki kreditnega tveganja Neto slabi krediti/neto krediti strankam 3,10 % 1,81 % Neto dvomljive terjatve/neto krediti strankam 3,07 % 0,49 % Neto slabi krediti/kapital 18,16 % 10,94 % Količniki profitabilnosti Čiste obresti/prihodki iz poslovanja 71,20 % 79,94 % Operativni stroški/čiste obresti 104,75 % 100,16 % Operativni stroški/prihodki iz poslovanja 74,58 % 80,07 % Količniki učinkovitosti Čisti krediti strankam/povprečno število zaposlencev 3.402, ,22 Neposredni depoziti/povprečno število zaposlencev 3.669, ,15 Stroški za zaposlence/prihodki iz poslovanja 50,00 % 53,24 % Čisti rezultat iz finančnega poslovanja/čisto premoženje 19,78 % 20,47 % Operativni stroški/aktiva 2,20 % 2,27 % 3. OPERATIVNA STRUKTURA 3.1. Zadružni organi Spominjamo vas, da je ob priliki zadnjega zbora skupščina članov potrdila upravitelje, ki se jim je iztekel mandat, in sicer arhitekta Marina Kokorovca, odvetnika Mitjo Ozbiča, diplomiranega ekonomista Walterja Stanisso in gospoda Fabrizia Polojaza. Dne 13. novembra 2012 je dipl. ekonomist Walter Stanissa iz osebnih razlogov podal odstop. Ob tej priliki mu izrekamo iskreno zahvalo za dolgoletno sodelovanje in doprinos, ki ga je dal našemu zavodu Operativna struktura Trenutno razpolaga naša Banka z 11 poslovalnicami, h katerim prištevamo tudi tisto na sedežu; vse se nahajajo na ozemlju tržaške pokrajine. Osebje šteje 105 sodelavcev, 1 manj v primerjavi s prejšnjo poslovno dobo, ki so tako porazdeljeni: 2 poslovodji, 26 vodstvenih kadrov in 77 uradnikov oz. uradnikov s činom. 49

50 Bilancio 2012 Alla formazione delle risorse è stata data anche quest anno particolare attenzione. La partecipazione a vari corsi di aggiornamento o specialistici e specifici master è stata pari a 416 giornate, che corrispondono a ore lavorative. Come ormai da tradizione, anche quest anno la nostra Banca è tra le prime in Regione per quanto riguarda la partecipazione ai corsi di formazione. Riteniamo inoltre utile segnalare che lo scorso 21 dicembre è stato sottoscritto l accordo per il rinnovo del contratto collettivo nazionale di lavoro a favore degli oltre 37 mila collaboratori delle Banche di Credito Cooperativo, Casse Rurali, Casse Raiffeisen, Enti e Società del sistema del Credito Cooperativo, dopo oltre un anno di trattative. Si è così concluso un negoziato difficile che purtroppo non ha raggiunto gli obiettivi che le 400 BCC/ CR italiane si erano poste con un innovativa piattaforma datoriale. Il nuovo CCNL scadrà il 31 dicembre di quest anno ed è auspicabile che la prossima contrattazione risulti coerente con le esigenze di responsabilità, sobrietà e coraggio innovativo che i tempi ci impongono Riorganizzazione interna Da tempo la Banca perseguiva l obbiettivo di migliorare l operatività in alcuni ambiti che però anche per motivi di carattere decisamente straordinario (lunga indisponibilità di alcune figure apicali) tardava ad essere implementata. Anche grazie alle richieste che Banca d Italia ci ha fatto in sede ispettiva (vedi successivo punto 7.3. Ispezione di Banca d Italia) il Consiglio ha deliberato nel corso del secondo semestre 2012 parecchie novità, tutte di grande rilievo e impatto: per migliorare l efficacia e l efficienza della nostra rete, nel nostro organigramma è stata aggiunta la figura di Direttore commerciale con il relativo ufficio di Segreteria commerciale. A tale proposito è stata assunta a partire dal una nuova risorsa, formata e di collaudata esperienza, che per i prossimi 18 mesi perseguirà l obbiettivo di migliorare e razionalizzare i servizi e prodotti offerti dalle nostre Filiali; allo stesso tempo questa figura avrà cura anche della formazione e della crescita professionale di alcune nostre promettenti giovani risorse. Il nuovo ufficio Segreteria commerciale avrà invece la funzione di pianificazione e controllo di gestione, come da Regolamento generale, nonché di elaborazione prodotti e trasparenza. Fungerà quindi da supporto alle filiali (sono state eliminate le 3 aree) per i processi di vendita ed in particolare per il raggiungimento degli obiettivi quantitativi e qualitativi stabiliti dal budget commerciale nell attuare i correttivi necessari nell applicazione della politica di prodotti e della politica di prezzo dei prodotti; è stato creato l Ufficio organizzazione che ha il compito di perseguire nel continuo il miglioramento di tutta l operatività; è stato costituito l Ufficio crediti problematici che ha il compito di seguire e possibilmente risolvere le situazioni creditizie irregolari (crediti in sofferenza, incagli, crediti scaduti) senza dover adire le vie legali. Riteniamo che tale attività potrà contribuire alla diminuzione del nostro portafoglio crediti con andamento anomalo. 4. ATTIVITÀ ORGANIZZATIVE Sul piano organizzativo, nel corso dell anno si sono realizzati vari interventi volti ad adeguare la Banca alle numerose nuove disposizioni, norme o indicazioni emanate da parte di varie Istituzioni: Nuove disposizioni della Banca d Italia in materia di partecipazioni detenibili dalle banche e dai gruppi bancari, Titolo V, Capitolo 4, Circolare 263/06. La Banca ha condotto una valutazione con riguardo agli adeguamenti necessari per adempiere alle citate nuove disposizioni al fine di individuare in modo puntuale le attività da porre in essere ai fini di compliance. Con particolare riguardo alle prescrizioni in materia di organizzazione e controlli interni è stato predisposto e adottato un documento di Politiche interne in materia di partecipazioni in imprese non finanziarie e di classificazione degli investimenti indiretti in equity, approvato dal Consiglio di Amministrazione, sentito il Collegio Sindacale, nella seduta del Le soluzioni organizzative delineate nell ambito delle policy sono, nel rispetto del principio di proporzionalità, ritenute adeguate alle caratteristiche e strategie della Banca ed efficaci rispetto alla finalità di prevenzione e gestione dei conflitti di interesse. Il documento formalizza le politiche inter- 50

51 Letno poročilo 2012 Tudi v zadnjem letu smo usposabljanju naših sodelavcev namenili posebno pozornost. Sodelovanje na raznih specialističnih tečajih ali tečajih strokovnega usposabljanja znaša 416 dni oziroma delovnih ur. V slogu tradicije je tudi letos naša Banka med vodilnimi v deželi po udeležbi na raznih programih usposabljanja. Prav tako je vredno omeniti, da je bil 21. decembra po skoraj enoletnih pogajanjih podpisan sporazum za obnovo nacionalne kolektivne delovne pogodbe v korist več kot zaposlencev zadružnih bank, kmečkih hranilnic, Raiffeisen bank, zavodov in družb sistema zadružnega kredita. Sklenila so se kompleksna pogajanja, ki pa žal kljub inovativnemu pristopu delodajalcev niso dosegla ciljev 400 zadružnih bank in kmečkih hranilnic. Nova nacionalna kolektivna delovna pogodba bo prenehala veljati 31. decembra tega leta; upamo, da bodo naslednja pogajanja prežeta z duhom odgovornosti, treznosti in inovativnega poguma, ki je za današnje krizne čase prepotreben Notranje prestrukturiranje Že nekaj časa je Banka zasledovala cilj izboljšanja poslovanja na nekaterih področjih, vendar iz določenih izrednih razlogov (dolgotrajna odsotnost nekaterih vodilnih zaposlencev) ji ga še ni uspelo uresničiti. Tudi zaradi zahtev, ki jih je Banka Italije izrazila med inšpekcijskim pregledom (glej spodnjo točko 7.3 Inšpekcija Banke Italije), je upravni odbor v drugi polovici leta 2012 uvedel zajeten kup pomembnih in relevantnih novosti: da bi izboljšali učinkovitost in uspešnost naše mreže, smo obogatili našo organizacijsko strukturo s komercialnim direktorjem in tajništvom komercialnega sektorja. S tem namenom smo 1. januarja 2013 sprejeli v službo novega, zelo izkušenega in visoko usposobljenega sodelavca, ki bo v naslednjih 18 mesecih zasledoval cilj izboljšanja in racionalizacije storitev in produktov, ki jih ponujajo naše podružnice; hkrati bo ta oseba izobraževala in skrbela za strokovno rast nekaterih obetavnih mlajših sodelavcev. Novo tajništvo komercialnega sektorja pa bo skladno s splošnim poslovnikom izvrševalo dejavnost načrtovanja in nadziranja poslovanja ter izdelave produktov in informativnih listov v spoštovanju načela transparentnosti. Poleg tega bo podpiralo podružnice (odpravili smo 3 področja) v okviru procesa prodaje in zlasti pri doseganju kvalitativnih in kvantitativnih ciljev, določenih s komercialnim proračunom, ter pri izvajanju potrebnih korektivnih ukrepov v zvezi s produkti in cenovnimi politikami; ustanovili smo Urad za organizacijo, katerega naloga je stalna skrb za izboljševanje poslovnih procesov; ustanovili smo Urad za upravljanje problematičnih posojil, katerega naloga je spremljanje in po možnosti izvensodno reševanje problematičnih kreditov (slabi in neobnovljeni krediti, dvomljive terjatve). Nadejamo si, da bo ta dejavnost prispevala k zmanjšanju našega portfelja problematičnih kreditov. 4. ORGANIZACIJSKE AKTIVNOSTI Če se ozremo na organizacijske vidike, smo tekom leta realizirali več posegov, da bi uskladili strukturo Banke s številnimi novimi predpisi, določbami in smernicami, ki so jih izdale razne institucije: nove določbe Banke Italije o kapitalskih naložbah v lasti bank in bančnih skupin, okrožnica 263/06, 5. naslov, 4. poglavje. Banka je izvršila preučitev prilagoditev, potrebnih za spoštovanje zgoraj navedenih novih določb, da bi točno opredelila aktivnosti, ki so nujne v okviru zagotovitve skladnosti (compliance). V odgovor na zahteve glede notranjih organizacijskih in kontrolnih ukrepov je bil izdelan in sprejet dokument Notranje politike v zvezi z naložbami v nefinančnih družbah in obravnavanjem posrednih kapitalskih naložb; slednjega je upravni odbor odobril na svojem zasedanju z dne 18. junija 2012 po pridobitvi soglasja nadzornega odbora. V dokumentu opisane organizacijske rešitve se v spoštovanju načela sorazmernosti zdijo skladne z značilnostmi in strategijo Banke oziroma učinkovite pri preprečevanja in upravljanju konfliktov interesa. Dokument opredeljuje notranje politike v zvezi z 51

52 Bilancio 2012 ne in materia di partecipazioni in imprese non finanziarie e di classificazione degli investimenti indiretti in equity, al fine di garantire il rispetto delle previsioni normative di riferimento; Lettera dell 11 gennaio 2012 del Governatore della Banca d Italia in materia di organizzazione e governo societario delle banche. In ottemperanza a quanto richiesto nella citata comunicazione del Governatore la Banca ha posto in essere uno specifico processo di autovalutazione attraverso il quale sono state analizzate le effettive modalità con le quali, pur nel peculiare contesto statutario/regolamentare e ambientale di riferimento, la Banca ha dato applicazione pratica alle Disposizioni di Vigilanza relative al governo societario. In particolare sono state analizzate le professionalità, la composizione e la funzionalità degli organi aziendali. A esito di tale processo, con specifico riguardo agli aspetti attinenti la funzionalità degli organi, sono state individuate le principali aree di miglioramento in merito alle quali sono state attivate opportune iniziative procedurali ed organizzative. Con delibera del CdA del 19 marzo 2012, è stato approvato lo specifico documento di autovalutazione, che è stato poi trasmesso alla Banca d Italia entro il termine del 31 marzo 2012; Linee guida in materia di gestione del contante. Il 14 febbraio 2012 la Banca d Italia, dando attuazione alla Decisione della Banca Centrale Europea 2010/14, volta ad assicurare che gli enti creditizi ed i soggetti che operano con il contante ridistribuiscano unicamente banconote in euro di cui siano state controllate autenticità e idoneità, ha adottato il provvedimento relativo al controllo delle banconote in euro e al loro ricircolo ; Nuove disposizioni della Banca d Italia in materia di attività di rischio e conflitti di interesse nei confronti di soggetti collegati alla banca o al gruppo bancario, Titolo V, Capitolo 5, Circolare 263/06. A dicembre 2011 la Banca d Italia ha introdotto nella Circolare 27 dicembre 2006, n. 263, la nuova disciplina in materia di attività di rischio e conflitti d interesse nei confronti di soggetti collegati. L obiettivo delle richiamate disposizioni è presidiare il rischio che la vicinanza di taluni soggetti ai centri decisionali della Banca possa compromettere l oggettività e l imparzialità delle decisioni relative alla concessione di finanziamenti e alle altre transazioni nei confronti dei medesimi soggetti, con possibili distorsioni nel processo di allocazione delle risorse, esposizione della Banca a rischi non adeguatamente misurati o presidiati, potenziali danni per depositanti e azionisti. In conformità a quanto richiesto dalle norme, il Consiglio di Amministrazione ha disciplinato, attraverso appositi riferimenti dispositivi interni, i limiti prudenziali e le procedure deliberative applicabili, rispettivamente, all assunzione di attività di rischio e all esecuzione di operazioni nei confronti dei soggetti collegati, allo scopo di preservare la correttezza formale e sostanziale di tutte le operazioni con tali soggetti, nonché ad assicurare l integrità dei relativi processi decisionali da condizionamenti esterni. Tali riferimenti sono stati integrati nelle politiche assunte con assetti organizzativi e controlli interni volti a individuare ruoli e responsabilità degli organi e delle funzioni aziendali in tema di prevenzione e gestione dei conflitti d interesse, di accurato censimento dei soggetti collegati, di monitoraggio dell andamento delle relative esposizioni e del costante rispetto dei limiti nonché della corretta e completa applicazione delle procedure deliberative previste. In tale ambito, la Banca ha definito altresì i livelli di propensione al rischio e soglie di tolleranza coerenti con il profilo strategico e le caratteristiche organizzative; Linee Guida ESMA in tema di valutazione di adeguatezza e requisiti della funzione di compliance ai fini Mifid. Le Linee Guida dell ESMA si pongono in linea con gli orientamenti e con gli approcci di vigilanza già maturati in ambito nazionale. In tale contesto, la Banca ha avviato le necessarie valutazioni relative alle attività di adeguamento da porre in essere; Disposizioni di vigilanza prudenziale per le banche sistema dei controlli interni, sistema informativo e continuità operativa. Nel mese di settembre la Banca d Italia ha pubblicato per la consultazione le nuove disposizioni di vigilanza prudenziale in materia di sistema dei controlli interni, sistema informativo e continuità operativa. Lo schema delle nuove disposizioni definisce il quadro di principi e regole cui deve ispirarsi il sistema dei controlli interni e costituisce la cornice di riferimento per le disposizioni in materia di controlli definite nell ambito di altri specifici contesti disciplinari. La proposta normativa mira a rafforzare la capacità delle banche di gestire i rischi e a promuoverne la sana e prudente gestione. In particolare, le disposizioni proposte definiscono i principi generali di organizzazione, il ruolo ed i compiti degli organi aziendali, le caratteristiche ed i compiti delle funzioni aziendali di controllo per rafforzare la capacità delle banche di gestire i rischi aziendali secondo un approccio di tipo integrato. La Banca ha avviato, in stretto raccordo con le strutture associative di Categoria, un processo di valutazione degli impatti delle modifiche in via di introduzione e di preliminare definizione delle iniziative di carattere organizzativo ed operativo da intraprendere; La Banca si è adeguata alla normativa regolamentata dal D.Lgs. 231/2001, recante la Disciplina della responsabilità amministrativa delle persone giuridiche, delle società e delle associazioni anche prive di 52

53 Letno poročilo 2012 naložbami v nefinančnih družbah in obravnavanjem posrednih kapitalskih naložb in zagotavlja skladnost z veljavnimi predpisi. pismo guvernerja Banke Italije z dne 11. januarja 2012 glede organizacije in upravljanja bank. V skladu z zahtevami navedenega sporočila guvernerja Banke Italije je Banka vzpostavila poseben postopek samoevalvacije, s katerim je preučila dejanske načine, na katere je (sicer v posebnem zakonsko-regulativnem scenariju in razmerah) spoštovala nadzorne določbe, ki se nanašajo na upravljanje družbe. Posebej smo analizirali strokovnost, sestavo in oblike delovanja organov družbe. Rezultat tega procesa, zlasti v zvezi z vidiki, ki zadevajo delovanje organov, je bila opredelitev potencialnih izboljšav in aktiviranje ustreznih procesnih in organizacijskih ukrepov. Upravni odbor je na svojem zasedanju z dne 19. marca 2012 sprejel specifičen dokument o samoevalvaciji, ki je bil nato v roku posredovan Banki Italije. smernice za upravljanje z gotovino. Dne 14. februarja 2012 je Banka Italije v smislu sklepa Evropske centralne banke 2010/14, katerega cilj je zagotavljanje, da kreditne institucije in pravne osebe, ki poslujejo z gotovino, pošljejo v promet samo pristne in primerne evrobankovce, sprejela sklep o nadzoru evrskih bankovcev in njihovem»kroženju.«nove določbe Banke Italije o tveganem poslovanju in konfliktu interesa v odnosu do oseb, povezanih z bankami ali bančnimi skupinami, okrožnica 263/06, 5. naslov, 5. poglavje. V mesecu decembru 2011 je Banka Italije vključila v besedilo okrožnice št. 263 z dne 27. decembra 2006 nova pravila o tveganem poslovanju in navzkrižju interesa v odnosu do povezanih oseb. Namen teh določb je obvladovanje tveganja, da bi bližina nekaterih oseb centrom odločanja bank ogrozila objektivnost in nepristranskost sklepov, ki se nanašajo na dodelitev kreditov in pooblastitev transakcij taistih oseb, z možnim izkrivljanjem procedur porazdelitve sredstev, izpostavljenostjo banke nepričakovanim in nenadzorovanim tveganjem in potencialno škodo za deponente in člane. V skladu z zahtevami iz predpisov je upravni odbor sestavil specifične notranje pravilnike, s katerimi je določil previdnostne omejitve in procedure za sprejemanje tveganih razmerij oziroma odobritev transakcij, katerih naročniki so z družbo povezane osebe. Cilj je ohranitev stvarne in formalne korektnosti transakcij teh oseb in zaščita odgovarjajočih sklepov pred zunanjimi vplivi. Banka je navedene predloge vključila v sprejete politike in uresničila organizacijske in notranjerevizijske ukrepe, katerih cilj je opredelitev vlog in odgovornosti organov in uradov na področju preprečevanja in obvladovanja konflikta interesa, natančnega popisa povezanih oseb, spremljanja tovrstnih razmerij in stalnega spoštovanja varnostnih omejitev oziroma celovitega spoštovanja postopkov odločanja. Naj še dodamo, da je Banka s tem v zvezi opredelila stopnjo nagnjenosti k tveganju in tolerančne prage, skladne z lastnimi strateškimi in organizacijskimi značilnostmi. smernice Evropskega organa za vrednostne papirje in finančne trge (European Securities and Markets Authority oziroma ESMA) v zvezi z oceno primernosti in ureditvijo strukture za nadziranje regulativne ter zakonske skladnosti v okviru zahtev direktive MiFID. Smernice ESMA so skladne z usmeritvami in nacionalno že uveljavljenimi nadzornimi pristopi. S tem v zvezi je Banka utemeljila potrebne prilagoditvene ukrepe. določbe za varno in skrbno poslovanje bank sistem notranjih kontrol, informacijski sistemi in neprekinjenost poslovanja. V septembru je Banka Italije objavila osnutek novih nadzornih določb v zvezi s sistemom notranjih kontrol, z informacijskimi sistemi in neprekinjenostjo poslovanja. Nove določbe predstavljajo okvir načel in pravil, ki naj vodijo sistem notranjih kontrol, oziroma referenčni okvir za podrejene določbe s področja kontrol. Predlagana zakonodaja želi okrepiti sposobnost bank, da obvladajo tveganja, in spodbuditi pravilno in preudarno upravljanje. Predlagana pravila opredeljujejo splošna načela organizacije, vlogo in odgovornosti upravnih organov, značilnosti in naloge kontrolnih struktur družbe z namenom krepitve sposobnosti Banke, da obvlada poslovna tveganja na podlagi celostnega pristopa. Banka je v tesnem sodelovanju s konzorcijskimi ustanovami našega gibanja sprožila proces evalvacije učinkov sprememb, ki se uvajajo, in predhodne opredelitve nujnih organizacijskih in operativnih ukrepov; Banka je uskladila lasten poslovnik z zakonsko uredbo št. 231/2001, ki prinaša»določbe o upravni odgovornosti pravnih oseb, družb in združenj, ki lahko nimajo pravne osebnosti.«cilj določb je poravnava škode, nastale zaradi nekaterih vrst kaznivega dejanja, s premoženjem zavodov, ki so se okoristili z istimi kaznivimi dejanji. Tej odgovornosti se lahko Banka izogne, če»dokaže, da je pred prekrškom sprejela in učinkovito uvedla organizacijski in upravni model, primeren za preprečevanje nastale tipologije prekrška.«s 53

54 Bilancio 2012 personalità giuridica. Detta disciplina mira a coinvolgere nella punizione di taluni illeciti penali il patrimonio degli enti che hanno tratto un vantaggio dalla commissione dell illecito. Tale responsabilità può però essere evitata se la Banca dimostra di aver adottato ed efficacemente attuato, prima della commissione del fatto, un modello di organizzazione e di gestione idoneo a prevenire reati della specie di quello verificatosi. Con delibera del il Consiglio ha deliberato la costituzione dell Organismo di Vigilanza che risulta composto da tre Membri: dal Presidente prof. Giovani Simonetto (Membro esterno), dall avv. Mitja Ozbič (Amministratore della Banca) e dal rag. Vojko Lovriha (membro del Collegio sindacale). Detto Organismo è operante a partire dallo scorso mese di aprile e si riunisce con cadenza mensile; tra le prime attività svolte risulta essere stato redatto il Modello di organizzazione e di gestione idoneo a prevenire reati della specie di quello verificatosi ; Accordi in relazione alla moratoria debiti PMI; Istruzioni per l applicazione del Regolamento CE 1781/2006 riguardante i dati informativi relativi all ordinante che accompagnano i trasferimenti di fondi e sui pagamenti di copertura. 5. ATTIVITÀ DI RICERCA E SVILUPPO È proseguita l attività di sviluppo commerciale e di promozione dei servizi. Sono stati intensificati gli accordi di collaborazione e commercializzazione di prodotti offerti da Società del Movimento, sono stati ideati dei nuovi prodotti. L attività di ricerca e sviluppo di nuovi prodotti e servizi resi ai Soci ed alla clientela della Banca ha interessato più aspetti. La proposta di risparmio, alle famiglie in particolare, ha riguardato modalità di investimento consone ad una crescita sana del capitale: per tutte le obbligazioni della Banca, sempre molto apprezzate e sinonimo di solidità, l investimento è reso ancor più sicuro dalla presenza accessoria del Fondo di Garanzia degli Obbligazionisti. I prestiti obbligazionari della ZKB, sia a tasso fisso che variabile, costituiscono uno dei prodotti più ricercati dalla nostra clientela, a maggior ragione in un anno il cui contesto di mercato ha presentato molte insidie. Sul fronte dei conti correnti, l offerta è proseguita nel segno del collocamento di soluzioni a pacchetto lanciate negli anni scorsi, caratterizzate da un costo contenuto e da un facile impatto di trasparenza. L offerta è declinata su target diversi in funzione sia dell età che della predisposizione ai canali bancari (giovani, famiglie, utenti internet ed aziende). Attenzione è stata dedicata allo sviluppo dei servizi via web, ormai utilizzati da una larga fetta di clientela. Nel comparto Aziende il sostegno alle esigenze di liquidità non è mancato, pur nel contesto economico decisamente peggiorato. Sono proseguiti i progetti intrapresi negli anni passati in collaborazione con le maggiori istituzioni del territorio. 6. Il PRESIDIO DEI RISCHI E IL SISTEMA DEI CONTROLLI INTERNI 6.1. Il sistema dei controlli interni Un efficace sistema di controllo costituisce condizione essenziale per il perseguimento degli obiettivi aziendali. Le regole di governo societario e gli assetti organizzativi interni devono assicurare condizioni di sana e prudente gestione. Il complesso dei rischi aziendali è presidiato nell ambito di un preciso modello organizzativo che integra metodologie e presidi di controllo a diversi livelli, tutti convergenti con gli obiettivi di assicurare efficienza ed efficacia dei processi operativi, salvaguardare l integrità del patrimonio aziendale, tutelare dalle perdite, garantire l affidabilità e l integrità delle informazioni e verificare il corretto svolgimento dell attività nel rispetto della normativa interna ed esterna. Coerentemente con il proprio modello di business e operativo, la Banca è esposta a diverse tipologie di rischio che attengono principalmente alla tipica operatività di intermediazione creditizia e finanziaria, prevalentemente al rischio di credito ed a talune manifestazioni di rischi operativi intrinseci all attività bancaria. Per un ulteriore dettaglio si rinvia all informativa qualitativa e quantitativa riportata nella parte E della nota Integrativa informazioni sui rischi e sulle relative politiche di copertura. 54

55 Letno poročilo 2012 sklepom z dne 19. marca 2012 je upravni odbor ustanovil nadzorno telo, v katerem sedijo trije člani: predsednik prof. Giovanni Simonetto (zunanji član), odvetnik Mitja Ozbič (član upravnega odbora Banke) in računovodja Vojko Lovriha (član nadzornega odbora Banke). Nadzorno telo je operativno od lanskega aprila in se sestaja mesečno; eden izmed prvih rezultatov je izdelava»organizacijskega in upravnega modela, primernega za preprečevanje nastale tipologije prekrška.«sporazumi v zvezi z moratorijem dolgov MSP-jev; navodila za spoštovanje Uredbe ES 1781/2006 o identifikacijskih podatkih plačnika, ki spremljajo prenose sredstev, in prikritih plačilih. 5. RAZISKOVALNE IN RAZVOJNE DEJAVNOSTI Nadaljevala se je dejavnost komercialnega razvoja in promocije storitev. Povečali smo število sporazumov o sodelovanju in trženju produktov družb našega gibanja, izdelali smo tudi nove produkte. Dejavnost preučevanja in razvijanja novih produktov in storitev za člane in stranke Banke je upoštevala več vidikov. Depozitna ponudba, zlasti namenjena gospodinjstvom, se je osredotočila na naložbene oblike, skladne z zdravo rastjo kapitala: naložba v obveznice Banke, katere so od vedno zelo priljubljene in simbol solidnosti, je varnejša zaradi dodatnega zavarovanja Jamstvenega sklada obvezničarjev (Fondo di Garanzia degli Obbligazionisti). Obveznice ZKB, bodisi s fiksno ali spremenljivo obrestno mero, so med našimi strankami posebej priljubljene. Letos je ta ugotovitev še aktualnejša, saj je trg postregel s številnimi pastmi. Če se ozremo na tekoče račune, je ponudba nadaljevala v znamenju paketnih rešitev, ki smo jih uvedli v preteklih letih in za katere so značilni nizki stroški in posebej pregledna struktura. Ponudba je razčlenjena po ciljnih skupinah glede na starost in uporabo različnih bančnih kanalov (mladi, družine, spletni uporabniki in podjetja). Posebno pozornost smo namenili razvoju spletnih storitev, ki jih uporablja že velik del odjemalcev. Kljub znatnemu poslabšanju gospodarskih razmer, je Banka ustregla likvidnostnim potrebam podjetij. Nadaljevali so se tudi projekti, ki smo jih začeli v preteklih letih v sodelovanju z glavnimi ustanovami našega teritorija. 6. SISTEM NOTRANJEGA NADZORA IN OBVLADOVANJA TVEGANJ 6.1. Sistem notranjega nadzora Učinkovit sistem nadzora je predpogoj za doseganje poslovnih ciljev. Pravila o upravljanju družbe in notranja organizacijska struktura morajo zagotavljati varno in skrbno upravljanje. Celoto tveganj, katerim je izpostavljena družba, se nadzira v okviru organizacijskega modela, ki združuje raznovrstne metodologije in orodja nadzora z namenom, da se zasleduje cilj zagotavljanja uspešnosti in učinkovitosti poslovnih procesov, zaščite celovitosti kapitala družbe, obvarovanja pred izgubami, zagotavljanja zanesljivosti in celovitosti informacij ter preverjanja pravilnega delovanja v skladu z notranjimi in zunanjimi predpisi. Zaradi svojega poslovnega in operativnega modela je Banka izpostavljena različnim vrstam tveganj, ki se nanašajo predvsem na tipično bančno in finančno poslovanje, predvsem kreditnemu tveganju in nekaterim oblikam za banke tipičnih operativnih tveganj. Druge informacije prinaša kvalitativno in kvantitativno poročilo, vsebovano v delu E Pojasnil k izkazom informacije o tveganjih in politikah obvladovanja le-teh. 55

56 Bilancio 2012 Di seguito si riporta una sintetica descrizione del complessivo assetto dei controlli interni. La Banca ha posto in essere un sistema di controllo e gestione dei rischi nel quale è assicurata la separazione delle funzioni di controllo da quelle produttive, articolato sulla base dei seguenti livelli, definiti dall Organo di Vigilanza: I livello: Controlli di Linea, effettuati dalle stesse strutture produttive che hanno posto in essere le operazioni o incorporati nelle procedure e diretti ad assicurare il corretto svolgimento delle operazioni; II livello: controlli sulla gestione dei rischi, condotti a cura di strutture diverse da quelle produttive, con il compito di definire le metodologie di misurazione dei rischi, di verificare il rispetto dei limiti assegnati alle varie funzioni operative e di controllare la coerenza dell operatività delle singole aree produttive con gli obiettivi di rischio/rendimento, quantificando il grado di esposizione ai rischi e gli eventuali impatti economici; controlli di conformità normativa, svolti dalla Funzione indipendente all uopo costituita con il compito specifico di promuovere il rispetto delle leggi e norme regolamentari e dei codici interni di comportamento, per minimizzare il rischio di non conformità normativa e i rischi reputazionali ad esso collegati, e collaborare per gli aspetti di competenza alla realizzazione del modello aziendale di monitoraggio e gestione dei rischi; controlli in materia di gestione del rischio di riciclaggio e di finanziamento del terrorismo internazionale, svolti dalla Funzione indipendente all uopo costituita con il compito specifico di verificare nel continuo che le procedure aziendali siano coerenti con l obiettivo di prevenire e contrastare la violazione di norme di eteroregolamentazione (leggi e norme regolamentari) e di autoregolamentazione in materia di riciclaggio e di finanziamento del terrorismo. III livello: attività di revisione interna (Internal Auditing), esternalizzata presso la Federazione regionale, indirizzata a valutare l adeguatezza e la funzionalità del complessivo Sistema dei Controlli Interni. Tale attività è condotta sulla base del piano annuale delle attività di auditing approvato dal Consiglio di Amministrazione o attraverso verifiche puntuali sull operatività delle funzioni coinvolte, richieste in corso d anno. Nel soffermarsi in particolare sui controlli di II e III livello, si evidenzia che l impianto dei controlli sulla gestione dei rischi è stato oggetto di un importante evoluzione, tuttora in corso, a seguito dell attivazione del processo interno di determinazione dell adeguatezza patrimoniale (ICAAP Internal Capital Adequacy Assessment Process). Nell ambito dell ICAAP, la Banca definisce la mappa dei rischi rilevanti che costituisce la cornice entro cui sono sviluppate tutte le attività di misurazione/valutazione, monitoraggio e mitigazione dei rischi, provvede all individuazione di tutti i rischi verso i quali è o potrebbe essere esposta, ossia dei rischi che potrebbero pregiudicare la propria operatività, il perseguimento delle strategie definite e il conseguimento degli obiettivi aziendali. Per ciascuna tipologia di rischio identificata vengono individuate le relative fonti di generazione, gli strumenti e le metodologie a presidio della loro misurazione e gestione e le strutture responsabili della gestione tenendo conto del contesto normativo di riferimento, dell operatività in termini di prodotti e mercati di riferimento e delle specificità connesse alla propria natura di banca cooperativa a mutualità prevalente operante in un network e, per individuare gli eventuali rischi prospettici, degli obiettivi strategici definiti dal Consiglio di Amministrazione e declinati nel piano annuale. Sulla base di quanto rilevato dalle attività di analisi svolte, la Banca ha identificato come rilevanti i seguenti rischi: rischio di credito e di controparte; rischio di concentrazione; rischio di mercato; rischio operativo; rischio di tasso di interesse; rischio di liquidità; rischio strategico; rischio di reputazione; rischio residuo. Le valutazioni effettuate con riferimento all esposizione ai cennati rischi e ai connessi sistemi di misurazione e controllo sono state oggetto di analisi da parte dei vertici aziendali. La Funzione di Risk Controlling, preposta al controllo sulla gestione dei rischi, assume un ruolo cardine nello svolgimento di attività fondamentali dell ICAAP. Tale Funzione ha, infatti, il compito di definire le metodologie di misurazione dei rischi, sviluppare e manutenere i modelli e gli strumenti di supporto per la misurazione/ valutazione ed il monitoraggio dei rischi, individuare i rischi cui la Banca è o potrebbe essere esposta, controllare la coerenza dell operatività delle singole aree/unità di business con gli obiettivi di rischio/rendimento, quantificare/valutare il grado di esposizione ai rischi. Le attività della Funzione sono tracciate e i relativi risultati sono 56

57 Letno poročilo 2012 Sledi sintetična predstavitev celovitega sistema notranjega nadzora. Banka je vzpostavila sistem nadziranja in obvladovanja tveganj, ki zagotavlja ločitev funkcij nadzora od proizvodnih funkcij; skladno z določbami nadzornega organa je sistem razčlenjen v naslednje ravni nadzora: 1. raven: linijski nadzor, ki ga izvajajo proizvodne strukture, katere izvršujejo poslovanja ali so vanje soudeležene oziroma morajo zagotoviti uspešen izid poslovanj. 2. raven: nadzor nad upravljanjem tveganja, ki ga izvajajo neproduktivne strukture; k njihovim nalogam prištevamo opredelitev metod za merjenje tveganj, zagotavljanje skladnosti z mejnimi vrednostmi, ki so dodeljene raznim operativnim strukturam, in nadzor skladnosti delovanja posameznih proizvodnih struktur s cilji tveganja/rezultata, pri čemer mora vrednotiti stopnjo izpostavljenosti tveganju in potencialne ekonomske učinke; nadzor regulativne ter zakonske skladnosti, ki ga izvaja neodvisna struktura in ki ima kot cilj spodbujanje spoštovanja raznih predpisov (zakoni in druge določbe), kodeksov ravnanja in notranjih pravilnikov za obvladovanje tveganja neskladnosti z zakoni in s tem povezanega tveganja dobrega imena; ob tem z izvrševanjem svojih nalog prispeva k oblikovanju modela za spremljanje in obvladovanje tveganja. nadzor nad obvladovanjem tveganja pranja denarja in financiranja mednarodnega terorizma, ki ga izvršuje samostojna struktura, ustanovljena s specifičnim namenom rednega ugotavljanja, ali so poslovne procedure družbe skladne s ciljem preprečevanja in onemogočanja nespoštovanja raznih predpisov (zakoni in druge določbe) in notranjih pravilnikov o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma. 3. raven: notranje revidiranje (Internal Auditing), za katero se poslužujemo storitev Deželne zveze zadružnih bank FJk, ocenjuje ustreznost in učinkovitost celovitega sistema notranjega nadzora. Dejavnost sledi letnemu planu notranjega revidiranja, ki ga odobri upravni odbor, včasih pa se oblikuje kot izreden pregled poslovanja posameznih struktur na podlagi potrebe, nastale v teku leta. V zvezi s kontrolami 2. in 3. ravni opozarjamo, da je nadzor nad upravljanjem tveganj doživel pomemben razvoj, ki še traja in ki je posledica uvedbe procesa ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala (ICAAP Internal Capital Adequacy Assessment Process). V okviru procesa ICAAP opredeli Banka seznam pomembnih tveganj, ki predstavlja okvir, znotraj katerega razvije vse ostale dejavnosti merjenja/evalvacije, spremljanja in obvladovanja tveganj. S tem namenom opredeli vsa tveganja, katerim je dejansko oziroma potencialno izpostavljena, tj. tveganja, ki lahko ogrozijo njeno poslovanje, realizacijo njene strategije in doseganje poslovnih ciljev. Za vsako posamezno vrsto opredeljenega tveganja se definirajo tudi okoliščine, v katerih le-to nastane, in strukture, odgovorne za njegovo obvladovanje. Pri izvajanju zgoraj opisanih dejavnosti upošteva Banka veljavno zakonodajo, svoje poslovanje v smislu produktov in trgov, posebnosti, ki izvirajo iz njene narave zadružne banke, ki sledi pretežnemu načelu vzajemnosti in deluje znotraj mreže, in za določitev morebitnega bodočega tveganja strateške cilje, ki jih določi upravni odbor in ki jih prinaša letni plan aktivnosti. Na podlagi izsledkov izvršenih pregledov je Banka opredelila kot pomembna naslednja tveganja: kreditno tveganje, tveganje nasprotne stranke, tveganje koncentracije, tržno tveganje, operativno tveganje, obrestno tveganje, likvidnostno tveganje, strateško tveganje, tveganje dobrega imena, preostalo tveganje. Preučitev izpostavljenosti naštetim tveganjem in z njimi povezane sisteme merjenja in obvladovanja je pregledalo najvišje vodstvo. Struktura za obvladovanje tveganja (Risk Controlling), ki je zadolžena za izvajanje kontrole nad obvladovanjem tveganj, odigrava ključno vlogo pri izvrševanju osnovnih dejavnosti procedure ICAAP. Ta struktura ima namreč nalogo, da opredeli metodologije za merjenje tveganj, razvija in vzdržuje modele in podporne instrumente za merjenje, vrednotenje in spremljanje tveganj, ugotavlja dejanska in potencialna tveganja, ki jim je Banka izpostavljena, preverja skladnost poslovanja posameznih poslovnih struktur s cilji tveganja/profitabilnosti, vrednoti/ocenjuje stopnjo izpostavljenosti tveganjem. Dejavnosti strukture so registrirane in rezultati le-teh 57

58 Bilancio 2012 opportunamente documentati e formalizzati. La Funzione garantisce l informativa inerente la propria operatività attraverso opportuni sistemi di reporting. Riguardo alla gestione del rischio di non conformità alle norme, a seguito di un accurata analisi organizzativa e di una valutazione costi benefici, la Banca ha adottato un modello che si fonda sulla presenza di una Funzione Interna che svolge direttamente alcune attività e si avvale inoltre del supporto della struttura della Federazione. La funzione opera sulla base di un piano programmatico annuale concordato con i vertici aziendali e formalizza i risultati delle proprie attività in specifici report oltre al report annuale consuntivo presentato al CdA cui, in quanto responsabile del Sistema dei Controlli Interni, spetta la complessiva supervisione del processo di gestione del rischio di non conformità normativa e, in tale ambito, la periodica valutazione dell adeguatezza della funzione di conformità alle norme nonché la definizione del programma di attività della funzione stessa. Riguardo alla gestione del rischio di riciclaggio e di finanziamento del terrorismo, in ossequio alla disciplina di riferimento ed a seguito di un accurata analisi organizzativa che ha tenuto conto delle dimensioni aziendali, della complessiva operatività e dei profili professionali in organico, la Banca ha provveduto a istituire una specifica funzione di controllo di secondo livello (strutturata nell ambito del servizio controllo rischi) ed a nominare il relativo responsabile. L attività di controllo viene svolta dalla Funzione sulla base di un piano annuale approvato dal Consiglio di Amministrazione e avvalendosi delle metodologie e dei supporti sviluppati nell ambito del progetto nazionale di Categoria. I risultati delle attività di controllo sono formalizzati in specifici report e oggetto di illustrazione annuale al Consiglio di Amministrazione. La Funzione di Internal Audit svolge la propria attività sulla base del piano annuale delle attività di auditing approvato dal Consiglio di Amministrazione e attraverso verifiche puntuali sull operatività delle funzioni coinvolte, richieste in corso d anno. In tale ambito effettua la verifica e l analisi dei sistemi di controllo di primo e secondo livello, attivando periodici interventi finalizzati al monitoraggio delle variabili di rischio. La Banca, per quanto concerne quest ultimo livello di controlli, avvalendosi della facoltà in tal senso prevista nelle istruzioni di vigilanza e valutata l adeguatezza ai requisiti richiesti dalle disposizioni in materia della struttura all uopo costituita presso la Federazione, ha deciso di continuare l esternalizzazione alla Federazione regionale della funzione di Internal Audit. La Funzione di Internal Audit opera sulla base di uno specifico piano delle attività deliberato dai vertici aziendali e definito sulla base dell esposizione ai rischi nei vari processi che i vertici aziendali hanno valutato. L attività di controllo svolta dalla Funzione poggia sulle metodologie e supporti sviluppati nell ambito del Progetto di Categoria sul Sistema dei Controlli Interni. Per l anno 2012 è stata eseguita l attività di Audit dei seguenti processi: Sistemi di remunerazione, Gestione della liquidità, Incassi e Pagamenti, Estero, Sistemi informativi, ICAAP, Finanza, Continuità operativa, Credito (intervento consulenziale sul monitoraggio andamentale) e tre verifiche di Filiale, con i relativi report ed il report consuntivo annuale. I vertici della Banca hanno preso visione dei report prodotti per ogni verifica di processo e del report consuntivo che sintetizza la valutazione dell Internal Audit sul complessivo sistema dei controlli della Banca e riporta l elencazione degli interventi di miglioramento ritenuti opportuni al fine di riportare i rischi residui entro un livello coerente con la propensione al rischio definita dai vertici aziendali. L informativa di sintesi delle attività svolte dalle funzioni di controllo interno nel corso dell anno è stata esaminata dal Consiglio di Amministrazione che ha definito sulla base dei relativi contenuti uno specifico programma di attività. La Funzione di Internal Audit della Banca ha ottenuto la certificazione di conformità relativamente all organizzazione e allo svolgimento delle proprie attività agli Standard per la pratica professionale dell Internal Auditing e al Codice Etico della Professione; tale giudizio è stato elaborato da parte di un ente terzo indipendente al Sistema a fronte di un processo di analisi e verifiche condotte secondo la metodologia definita nel Quality Assessment Manual pubblicato dall Institute of Internal Auditors (IIA). La certificazione si inserisce nel più ampio progetto del costituendo Fondo di Garanzia Istituzionale, che ha come obiettivo quello di aumentare la resilienza delle banche del sistema e di potenziare le tutele che il Credito Cooperativo offre ai propri soci, depositanti e obbligazionisti. 58

59 Letno poročilo 2012 so zajeti v specifičnem poročilu. Struktura zagotavlja informacijski tok o lastni dejavnosti z ustreznimi sistemi poročanja. Za obvladovanje tveganja neskladnosti z zakonom je Banka po temeljiti organizacijski analizi in ocenitvi stroškov in koristi, ki je upoštevala velikost zadruge, kompleksnost poslovanja in poklicne profile uslužbencev, uvedla model, ki temelji na prisotnosti notranje strukture za neposredno opravljanje posameznih dejavnosti, medtem ko se za druge poslužuje pomoči Deželne zveze. Struktura sledi letnemu planu, ki je določen sporazumno z najvišjim vodstvom, in objavi rezultate svoje dejavnosti v specifičnih poročilih, ki jih enkrat letno združi v končno poročilo, namenjeno upravnemu odboru; slednji je odgovoren za sistem notranjega nadzora in za celovit nadzor nad procesom upravljanja tveganja regulativne neskladnosti. S tem namenom redno ocenjuje skladnost strukture s predpisi kot tudi njen program aktivnosti. V okviru obvladovanja tveganja pranja denarja in financiranja terorizma je Banka v spoštovanju predpisov s tega področja in po poglobljeni preučitvi organizacijskih vidikov, ki je upoštevala velikost družbe, celovito poslovanje in strokovno znanje osebja, ustanovila specifičen nadzorni organ za strukturirani nadzor druge ravni v okviru službe nadzora nad tveganjem (Risk Controlling), pri čemer je tudi imenovala odgovorno osebo. Struktura izvršuje nadzorne aktivnosti na podlagi letnega plana, ki ga odobri upravni odbor. Pri tem se poslužuje metodologije in podpornih instrumentov, ki so bili izdelani v okviru specifičnega nacionalnega projekta našega gibanja. Izsledki nadzorne dejavnosti sestavljajo letno poročilo, ki je izneseno upravnemu odboru. Struktura notranje revizije (Internal Audit) deluje na podlagi letnega načrta revizijskih dejavnosti, ki ga letno odobri upravni odbor, oziroma na podlagi izrednih pregledov poslovanja struktur družbe, ki se med letom izkažejo kot nujni. S tem namenom izvršuje pregled in analizo nadzornih sistemov prve in druge ravni in realizira periodične ukrepe za redno spremljanje kazalnikov tveganja. Z ozirom na to raven nadzora in poslužujoč se možnosti, ki jih predvidevajo nadzorne določbe, ter po ugotovitvi, ali specifična struktura Deželne zveze izpolnjuje zahteve nadzornih določb, je Banka sklenila, da še naprej koristi notranjerevizijske storitve Deželne zveze. Notranjerevizijska struktura posluje na podlagi posebnega načrta aktivnosti, ki ga odobri najvišje vodstvo družbe in ki upošteva izpostavljenost tveganjem posameznih procesov, katere je vodstvo družbe preučilo. Kontrolne dejavnosti, ki jih izvršuje struktura, temeljijo na metodologijah in instrumentih, razvitih v okviru specifičnega nacionalnega projekta našega gibanja. V preučeni poslovni dobi smo izvršili revizijo naslednjih procesov: plačilni sistemi, upravljanje likvidnosti, prilivna in odlivna plačila, poslovanje s tujino, informacijski sistemi, proces ICAAP, finančno poslovanje, neprekinjenost poslovanja, kreditno poslovanje (svetovanje v sklopu preverjanja poslovanja) in revizija treh podružnic. Izsledke revizijske dejavnosti prinašajo posamezna poročila in skupno letno poročilo. Vodstvo Banke se je seznanilo z vsebino posameznih poročil in končnega poročila, ki povzema mnenje notranjerevizijske službe o celovitem sistemu nadzora Banke in navaja popravne ukrepe, s katerimi privesti preostalo tveganje pod prag, sorazmeren z naklonjenostjo tveganju, ki jo je definiralo najvišje vodstvo. Upravni odbor je preučil informativni povzetek aktivnosti, ki jih je tekom leta izvršila notranjerevizijska služba. Na podlagi preučitve je odbor izdelal poseben program aktivnosti. Notranjerevizijska služba Banke je pridobila certifikat o skladnosti lastnega organizacijskega in poslovnega modela s strokovnimi zahtevami za izvrševanje dejavnosti notranjega revidiranja ter etičnim kodeksom revizorjev; mnenje je izdelala neodvisna tretja stranka, ki ne pripada našemu gibanju, na podlagi analiz in pregledov, skladnih z metodologijo Priročnika za ocenitev kakovosti (Quality Assessment Manual) inštituta notranjih revizorjev (Institute of Internal Auditors oziroma IIA).Certifikat je del širšega projekta Institucionalnega jamstvenega sklada (Fondo di Garanzia Istituzionale), katerega cilj je povečati odpornost bank sistema in povišanje ravni zaščite, ki jo zadružne banke nudijo svojim članom, deponentom in obvezničarjem. 59

60 Bilancio LE ALTRE INFORMAZIONI 7.1. Criteri seguiti nella gestione sociale per il conseguimento dello scopo mutualistico della società cooperativa ai sensi art. 2 L. 59/92 e dell art cod. civ. I principi di mutualità e di operatività che ci caratterizzano sono stati perseguiti anche nel corso dell esercizio 2012: l attività della Banca è ispirata dai principi della Carta dei Valori del Credito Cooperativo Nazionale, approvata nel 1999, che rappresenta il comune codice di comportamento per il conseguimento dello scopo mutualistico della Banca sottolineando il ruolo e la centralità del Socio. L attività di coinvolgimento della compagine sociale si è esplicitata secondo tre diverse ma complementari modalità: la diffusione dell informazione e la promozione della partecipazione, l incentivazione di carattere bancario e di carattere extrabancario. Per qualificare il rapporto con i Soci, sotto il profilo dell informazione, anche per il corrente esercizio, è proseguita la pubblicazione della rivista Skupaj, affiancata dall attivazione del sito internet che permette ai privati, aziende e Soci di avere una visione completa su novità, prodotti, servizi e le molteplici attività che la Banca pone in essere nel territorio. Accanto alle agevolazioni di carattere bancario sono state promosse nel corso dell anno attività per favorire la partecipazione diretta dei Soci alla vita della Banca attraverso: incontri zonali: la ZKB ha continuato con l organizzazione degli incontri zonali. Alla fine di marzo ha ospitato l economista veneto prof. Enrico Geretto, docente presso l Università di Udine, che ha intitolato il suo intervento Presente e futuro dell euro: cronaca e patologia di un semestre epocale. Dapprima ha analizzato le debolezze del sistema continentale, in primis l assenza di una politica economica coordinata nell intera area dell euro, per poi passare all analisi delle politiche adottate dall Italia per ridurre il proprio debito, accrescere la credibilità del paese nel mondo e attrarre gli investimenti di capitale straniero. Festa del Socio: l ultima domenica di giugno si è svolta la prima edizione della Festa del Socio. Sotto il tendone bianco di Borgo Grotta Gigante si sono riuniti più di 900 Soci che hanno assistito ad un ricco programma conclusosi con una gustosa cena e con l esibizione del cantautore dalmata Oliver Dragojević. Oltre agli interventi dei rappresentanti del Credito Cooperativo, vanno ricordati i saluti del Sindaco dell amministrazione comunale ospitante Mirko Sardoč e del Sindaco di Trieste Roberto Cosolini. convegno Evoluzione in corso indietro non si torna: il 17 ottobre presso la sala cerimoniale del Palazzo del Governo a Trieste si è svolto il secondo convegno organizzato dalla nostra Banca, a cui hanno preso parte numerosi imprenditori ed amministratori pubblici. Introdotto dall interessante intervento di Chiara Mio, professoressa ordinaria presso il Dipartimento di Management dell Università Ca Foscari di Venezia, che ha indicato le possibili vie per trovare delle soluzioni per un nuovo equilibrio di crescita, il convegno si è concluso con una tavola rotonda moderata dal direttore del Piccolo dott. Paolo Possamai. gita sociale: la Banca ha quest anno organizzato a settembre la gita sociale intitolata Langhe e Roero, il Piemonte da vedere e da gustare. borse di studio: anche quest anno è stato bandito un concorso per l assegnazione di borse di studio agli studenti più meritevoli sulla base del quale sono state consegnate 10 borse di studio a studenti che hanno conseguito il diploma di scuola media superiore, 3 studenti che hanno conseguito la laurea breve e 7 studenti che hanno conseguito la laurea specialistica. Ai sensi dell art. 2 della Legge 59/92 circa i criteri seguiti nella gestione sociale, ad integrazione di quanto dianzi esposto, è stato garantito ai Soci l accesso a prodotti e servizi bancari secondo modalità e condizioni agevolate, dai conti correnti a tassi più vantaggiosi e con costi moderati, ai depositi di risparmio a spese di gestione che in nessun caso superano le competenze maturate. I tassi sui prestiti in conto corrente riservati ai Soci risultavano mediamente inferiori rispetto a quanto applicato ai non Soci; inferiori sono pure le spese d istruttoria delle varie pratiche di finanziamento. Pure le spese previste sulle carte di pagamento sono inferiori per i Soci della Banca. Nei confronti dei Soci è stata svolta la consueta attività che ci caratterizza, riservando la massima attenzione nel promuovere, informare ed assistere i singoli e le aziende. Tale attività consulenziale viene portata avanti dall Ufficio Soci e Territorio. 60

61 Letno poročilo OSTALE INFORMACIJE 7.1. Kriteriji upravljanja družbe za doseganje cilja vzajemnosti v smislu 2. člena zakona št. 59/1992 in člena civilnega zakonika Tudi v poslovnem letu 2012 je Banka sledila zanjo značilnim vzajemnim in poslovnim načelom. Banka se pri svojem poslovanju sklicuje po načelih Listine vrednot zadružnega kredita, odobrene v letu Slednja predstavlja skupni kodeks ravnanja za doseganje vzajemnih ciljev, ki daje poudarek na centralnost vloge člana. Sodelovanje članov smo stimulirali na tri različne, vendar komplementarne načine: s širjenjem informacij, spodbujanjem udeležbe in promocijo bančnih in izvenbančnih aktivnosti. Da bi omogočili aktiven dialog s člani in da bi jih informirali o raznih pobudah, je tudi v pričujoči poslovni dobi izhajala revija Skupaj, h kateri je potrebno prišteti spletno stran ki zasebnikom, podjetjem in članom omogoča širok vpogled v novosti, produkte, storitve in številne aktivnosti, ki jih Banka realizira na teritoriju. Poleg ugodnosti pri bančnem poslovanju je Banka tekom leta spodbujala neposredno sodelovanje članov pri življenju banke z naslednjimi pobudami: območna srečanja: ZKB je tudi v letu 2012 organizirala območna srečanja. Ob koncu marca je sprejela v goste ekonomista iz Veneta prof. Enrica Geretta, docenta na univerzi v Vidmu, ki je imel predavanje z naslovom»sedanjost in bodočnost evrske valute: kronika in patologija zgodovinskega polletja.«sprva je analiziral šibkosti evropskega sistema, začenši s pomanjkanjem usklajene gospodarske politike znotraj evroobmočja, nato pa je poglobil ukrepe, ki jih je Italija uresničila za znižanje dolga, povečanje kredibilnosti države v svetu in privabitev tujega kapitala; Praznik člana: na zadnjo junijsko nedeljo je bila prva izvedba praznika člana. Pod briškovskim belim šotorom se je zbralo preko 900 članov, ki so spremljali bogat program. Višek dneva sta predstavljala okusna večerja in koncert dalmatinskega šansonjera Oliverja Dragojevića. Poleg pozdravov predstavnikov gibanja zadružnega kredita gre omeniti še pozdrave gostujočega župana Mirka Sardoča in tržaškega župana Roberta Cosolinija; simpozij Evolucija v polnem teku poti nazaj ni: 17 oktobra je bil v slavnostni dvorani vladne palače v Trstu drugi simpozij v organizaciji naše Banke, katerega so se udeležili številni podjetniki in upravitelji javnih zavodov. Po uvodnem predavanju gospe Chiare Mio, redne profesorice na oddelku za management univerze Ca Foscari v Benetkah, ki je predstavila poti do bolj uravnovešene rasti, se je simpozij zaključil z okroglo mizo, ki jo je moderiral direktor časnika Il Piccolo Paolo Possamai. članski izlet: v septembru je Banka organizirala članski izlet z naslovom Langhe in Roero, očarljivi in okusni Piemonte; štipendije: tudi letos je Banka razpisala natečaj za dodelitev štipendij zaslužnim študentom. Letos smo izdali 10 štipendij dijakom, ki so prejeli diplomo višje-srednje šole, 3 štipendije prejemnikom diplome triletnega univerzitetnega študijskega programa in 7 štipendij za imetnike specialistične univerzitetne diplome. V smislu 2. člena zakona št. 59/92 o»kriterijih za upravljanje društev«, kot dopolnilo zgornjim določilom je bil za člane zajamčen dostop do ugodnejših bančnih produktov in storitev, kot so cenovno konkurenčni tekoči računi in varčevalni računi, katerih stroški nikakor ne presegajo letnih aktivnih obresti. Obresti na kontokorentnih kreditih, zaračunane članom, so bile v povprečju nižje od tistih, zaračunanih navadnim strankam. Do članov smo izvrševali običajne aktivnosti, pri tem pa smo namenili največjo pozornost promociji, informiranju in podpiranju posameznikov in podjetij, zlasti na področju izdajanja posebej ugodnih kreditov. Banka je kot običajno namenila članom maksimalno pozornost v smislu promocije, informiranja in podpiranja posameznikov in podjetij. Za svetovalno dejavnost skrbi Urad za člane in teritorij. 61

62 Bilancio 2012 Per quanto riguarda il collegamento con la base sociale e con i membri delle Comunità locali, la Banca è sempre più consapevole che l economia mutualistica sia un modo specifico e moderno di fare impresa, coniugando il rispetto delle regole del mercato con le prerogative di azienda cooperativa che detiene un originale e caratterizzante responsabilità sociale. In base a questa responsabilità come traspare dalla successiva tabella è stato redatto nel corso dell esercizio 2012 il Bilancio sociale, ovvero il rendiconto annuale dell attività svolta della Banca in relazione e in collaborazione con i diversi soggetti presenti nel territorio. Categoria Variazione % Iniziative culturali e artistiche ,70 21,49% ,77 25,36% 10,93% Iniziative per il mondo della scuola ,00 7,68% ,00 5,93% -27,39% Sport e tempo libero ,00 43,97% ,36 46,15% -1,30% Promozione dello sviluppo economico ,00 12,99% ,73 16,01% 15,92% Volontariato, assistenza e aiuti alle parrocchie ,00 13,87% ,00 6,55% -55,58% Totale ,70 100,00% ,86 100,00% -5,97% Dalla tabella si evidenzia inoltre che anche nel 2012 la Banca ha erogato un cospicuo importo a favore delle varie iniziative sul territorio. Il Consiglio ha infatti ritenuto che anche in questi anni di crisi dove sempre più difficile risulta reperire sovvenzioni, contributi o anche semplicemente dei finanziamenti a tasso agevolato, il Territorio non debba, per quanto possibile, subire forti riduzione in questo frangente da parte della Banca. Riteniamo che questa sia la vera dimostrazione della nostra sensibilità nei confronti della nostra comunità Informazioni sulle ragioni delle determinazioni assunte con riguardo all ammissione dei nuovi Soci ai sensi dell art del codice civile Con riferimento alle disposizioni portate dall art c.c. si provvede ora a fornire una sintetica illustrazione delle determinazioni assunte dal Consiglio con riguardo alla politica per l ammissione di nuovi Soci. L obiettivo della Banca è quello di proseguire nella campagna di crescita della compagine sociale con l intento di accrescere il radicamento territoriale della Banca nella propria zona di competenza e di continuare a rispettare i vincoli normativi in materia di operatività prevalente nei confronti dei Soci e di operatività fuori zona di competenza. In particolare il Consiglio ha delineato la politica di ammissione dei nuovi Soci, privilegiando: l opportunità di ammissione a Socio di soggetti che, all interno della comunità ove è insediata la Banca, siano conosciuti per lo svolgimento di attività di interesse sociale, nel campo della solidarietà, della mutualità e del volontariato in genere; l inclusione di clienti affidati, sia privati che imprenditori, ricordando la necessità di presidiare adeguatamente il vincolo posto dall art. 35 del Testo Unico Bancario e dalle disposizioni di Vigilanza a carico delle Banche di Credito Cooperativo di assumere, nell ambito della zona di competenza territoriale, attività di rischio prevalentemente nei confronti dei propri Soci; le domande di aspiranti Soci che, in ragione delle esperienze di vita e di lavoro, possano fornire un contributo positivo di conoscenza e di idee per un arricchimento mutualistico della vita sociale; l ammissione nella compagine sociale di giovani prossimi all inserimento nel mondo del lavoro, tra cui i vincitori delle borse di studio, assegnate dalla Banca, che abbiano completato il loro percorso di studio. La compagine sociale è aumentata nell esercizio di 125 nuovi Soci; al la ZKB annoverava nella propria compagine sociale Soci, considerando le 39 cancellazioni per vari motivi dalla compagine sociale. Nonostante l attuale crisi valoriale e finanziaria, la Banca è riuscita ad aumentare la base sociale grazie alla reputazione di vera banca del territorio. 62

63 Letno poročilo 2012 Kar zadeva stik s članstvom in predstavniki lokalne skupnosti, se Banka vse bolj zaveda, da je zadružno gospodarstvo specifičen in sodoben podjetniški model, ki združuje spoštovanje tržnih pravil s potrebami zadruge, ki poseduje izvirno in drugačno družbeno odgovornost. Slednja, kot je razvidno iz spodnje tabele, je v letu 2012 navdihnila Poročilo o družbeni odgovornosti (Bilancio sociale), tj. letno poročilo o dejavnostih banke v zvezi in v sodelovanju z različnimi interesnimi skupinami na teritoriju. Tipologija Odklon % Kultura in umetnost ,70 21,49 % ,77 25,36 % 10,93 % Šolstvo in izobraževanje ,00 7,68 % ,00 5,93 % -27,39 % Šport in rekreacija ,00 43,97 % ,36 46,15 % -1,30 % Promocija gospodarskega razvoja ,00 12,99 % ,73 16,01 % 15,92 % Prostovoljno delo, socialna pomoč in prispevki župnijam ,00 13,87 % ,00 6,55 % -55,58 % Skupaj ,70 100,00 % ,86 100,00 % -5,97 % Preglednica izkazuje, da je Banka v letu 2012 namenila znaten znesek različnim pobudam, ki so nastale na teritoriju. Upravni odbor je sklenil, da v teh kriznih letih, ko se je vedno težje dokopati do donacij, prispevkov ali celo subvencioniranih posojil, Banka ne sme prikrajšati teritorija za ta sredstva. Prepričani smo, da je to najbolj nazoren dokaz bližine naši skupnosti Utemeljitev odločitev v zvezi s sprejemanjem novih članov v smislu člena civilnega zakonika V smislu določb člana civilnega zakonika prinašamo v nadaljevanju kratko utemeljitev odločitev upravnega odbora v zvezi s politikami za sprejemanje novih članov. Banka si zastavlja cilj, da nadaljuje na poti širitve članstva, s čimer se želi ukoreniniti v prostor, v katerem posluje, in še naprej spoštovati zakonski obvezi»pretežnega poslovanja«s člani in poslovanja znotraj območja geografske pristojnosti. Politike sprejemanja novih članov, ki jih je začrtal upravni odbor, dajejo poseben poudarek naslednjim vidikom: včlanitvi oseb, ki so v skupnosti, v kateri posluje Banka, poznane zaradi izvrševanja aktivnosti družbenega pomena na področju solidarnosti, vzajemnosti in prostovoljnega dela nasploh; včlanitvi posojilojemalcev, tako zasebnikov kot podjetnikov, pri čemer je primorana ustrezno nadzorovati spoštovanje zavezujočih določb 35. člena enotnega besedila zakonov o bančništvu (Testo Unico Bancario) in določb nadzornega organa, s katerimi je določeno, da morajo zadružne banke znotraj lastnega območja geografske pristojnosti sprejemati tveganje predvsem v odnosu do svojih članov; včlanitvi oseb, ki lahko na podlagi življenjskih in delovnih izkušenj doprinesejo pozitiven kulturni in idejni prispevek za vzajemno obogatitev družbenega življenja; včlanitvi mladih, ki trkajo na vrata trga dela, vključno z dobitniki štipendij, ki jih Banka podeljuje ob uspešnem zaključku katerega študijskega programa. Članstvo se je v teku poslovne dobe povečalo za 125 novih članov; ob koncu leta je ZKB štela članov, medtem ko je iz različnih razlogov iz zadruge izstopilo 39 fizičnih ali pravnih oseb. Banka je kljub trenutni krizi financ in vrednot uspela povečati število članov, saj je uveljavljena kot»prava banka teritorija.«63

64 Bilancio 2012 Comune Soci % TRIESTE % AURISINA % S. DORLIGO % SGONICO % MONRUPINO 99 5 % FUORI PROVINCIA 58 3 % MUGGIA 30 1 % Totale % 7.3. Accertamenti ispettivi dell Organo di vigilanza Nel mese di aprile 2012 la Banca ha sostenuto la periodica ispezione da parte dell Organo di Vigilanza che si è protratta fino al mese di giugno. Il susseguente verbale d ispezione ha segnalato alcune mancanze e/o irregolarità che qui di seguito evidenziamo: a) l assetto organizzativo risente di una regolamentazione non aggiornata. Sostanzialmente due sono state le irregolarità maggiori: l eccessivo coinvolgimento della direzione nell operatività ordinaria e la mancanza dell Ufficio organizzazione; b) necessità di interventi di rafforzamento del processo del credito; c) insufficiente e per certi versi irregolare informativa nei confronti dei Soci sull attività della nostra partecipata Immobiliare ZKB Nepremičninska družba srl. Riteniamo di aver posto le basi per il rimedio ai primi due punti nel corso del secondo semestre 2012 ed in merito si rimanda a quanto riportato al precedente capitolo 3.3. Per quanto riguarda invece l attività della nostra partecipata, qui di seguito evidenziamo i fatti salienti. La nostra partecipata gestisce attualmente quattro operazioni immobiliari (le stesse dell anno precedente): 1) ultimazione di una palazzina composta da 4 unità abitative in viale Miramare; la costruzione è praticamente ultimata. Nel corso dell anno passato è stata affidata la vendita degli appartamenti ad una primaria agenzia immobiliare di Trieste. Per uno di essi è già stata concordata la vendita (sottoscritto contratto preliminare di vendita notarile). Inoltre tenuto conto che l immobile è ubicato in una location invidiabile (affaccio sul mare con vista sul castello di Miramare), ciò fa ben sperare in una prossima vendita anche delle restanti unità abitative; 2) nel mese di novembre u.s. l Albergo Ristorante Valeria è stato affittato ad una società del settore. Il rogito notarile prevede, tra l altro, il diritto dell affittuario di acquistare l immobile nei successivi max 36 mesi ad un prezzo già prefissato; 3) è stata acquisita all asta la metà parte indivisa di un immobile ubicato a Opicina in via Nazionale; tuttora stiamo valutando se acquistare l altra metà parte indivisa, ristrutturarlo e quindi porlo in vendita o venderlo nello stato attuale; 4) allo scopo di evitare la totale svalutazione del nostro credito, nel 2010 è stato acquistato un immobile ubicato in Comune di San Canzian d Isonzo, località Isola Morosini. L immobile è stato ovviamente posto in vendita ad un prezzo più che appetibile, ma la crisi del settore sicuramente non aiuta a trovare un possibile acquirente. L operazione viene reclamizzata anche nella vicina Austria. Alcune ulteriori notizie in merito all attività della nostra Immobiliare risultano necessarie per meglio delineare il quadro della situazione: la società risulta il secondo maggior affidato della nostra Banca. A fine anno l esposizione totale che la Banca vantava nei confronti dell immobiliare ammontava a ,11 ; 64

65 Letno poročilo 2012 Občina Št. članov % TRST % NABREŽINA % DOLINA % ZGONIK % REPENTABOR 99 5 % DRUGO 58 3 % MILJE 30 1 % Skupaj % 7.3. Inšpekcija nadzornega organa V aprilu 2012 je bila Banka podvržena rednemu pregledu s strani nadzornega organa, ki je trajal do meseca junija. Kasnejše poročilo o inšpekcijskem pregledu je opozorilo na nekatere pomanjkljivosti oz. nepravilnosti, ki jih navajamo tu spodaj: a) organizacijska struktura trpi zaradi neposodobljenega poslovnika. Pregled je pokazal zlasti dve pomanjkljivosti: dejstvo, da se direkcija preveč ukvarja z rednim poslovanjem, in pomanjkanje urada za organizacijo; b) potreba po ukrepih za utrditev kreditnih procesov; c) neustrezno in nekoliko nepravilno informiranje članov z dejavnostjo naše hčerinske družbe Immobiliare ZKB Nepremičninska družba srl. Prepričani smo, da smo postavili temelje za odpravo prvih dveh pomanjkljivosti v drugi polovici leta 2012 (glej vsebino poglavja 3.3). Kar pa zadeva poslovanje naše hčerinske družbe, v nadaljevanju izpostavljamo najpomembnejša dejstva: Trenutno naša hčerinska družba upravlja štiri nepremičninske posle (iste kot lani): 1) dograditev objekta na ul. Miramare, ki vključuje 4 stanovanjske enote; gradnja je skoraj zaključena. V preteklem letu smo zaupali prodajo stanovanj eni izmed tržaških vodilnih nepremičninskih agencij. Prodaja enega stanovanja je že dogovorjena (pred notarjem smo podpisali predpogodbo o prodaji). Če upoštevamo še dejstvo, da nepremičnina stoji na zavidljivi lokaciji (s pogledom na morje in miramarski grad), je to dobra popotnica za prodajo preostalih enot; 2) v mesecu novembru smo dali v najem hotel in restavracijo Valeria uveljavljenemu podjetju. Notarska pogodba predvideva med drugim pravico najemnika, da po 36 mesecih odkupi nepremičnino po predhodno določeni ceni; 3) na dražbi smo pridobili polovični delež nerazdeljene nepremičnine, ki stoji ob narodni ulici na Opčinah; zaenkrat še vedno ocenjujemo, ali kupiti tudi drugo polovico, obnoviti nepremičnino in jo nato prodati ali prodati nepremičnino v sedanjem stanju; 4) da bi preprečili totalno razvrednotenje nekega kredita, smo v letu 2010 odkupili nepremičnino, ki stoji v občini Škocjan ob Soči (San Canzian d'isonzo) na Morozinskem otoku (Isola Morosini). Nepremičnino seveda prodajamo po nadvse ugodni ceni, vendar pa kriza nepremičninskega sektorja zagotovo ne olajša iskanja morebitnega kupca. Ponudba se oglašuje tudi v sosednji Avstriji. Dovolite, da vam za boljše razumevanje aktivnosti naše nepremičninske družbe postrežemo z drugimi informacijami: družba je drugi največji kreditojemalec naše Banke. Ob koncu leta je skupna izpostavljenost Banke do nepremičninske družbe znašala ,11 evra; 65

66 Bilancio 2012 allo stato attuale non riteniamo di dover procedere a svalutazioni del nostro credito in quanto riteniamo che il valore degli immobili di proprietà dell immobiliare sia stato correttamente valutato; in tutti i precedenti esercizi (2010, 2011 e 2012) l immobiliare ha chiuso con delle perdite (rispettivamente di ,00, ,00 e ,00 ) che sono facilmente comprensibili: negli esercizi passati l immobiliare non ha avuto nessun tipo di ricavo ad eccezione dell incremento del valore dell immobile di cui al punto 1). Pertanto le perdite conseguite in massima parte risultano conseguenti al conteggio degli interessi passivi. Per fare un esempio, il bilancio 2012 dell immobiliare presenta, come già detto, una perdita di ,00 principalmente dovuta ai costi sostenuti a titolo di interessi passivi, che nel periodo ammontano ad oltre ,00. Riteniamo che nel corso del 2013 la situazione subirà un notevole cambiamento (miglioramento) in quanto altri appartamenti potranno essere venduti e soprattutto dovrebbe essere effettuata la vendita dell Albergo Ristorante Valeria Altri profili gestionali Progetto Slovenia: nel corso dell anno 2012 la Banca ha rinunciato a procedere nell intento di acquisire un ramo d azienda costituito dalla rete sportellare della Hranilnica in Posojilnica Vipava d.d. Questo progetto, peraltro condiviso da oltre l 80 % degli azionisti della banca e di gran parte dell opinione pubblica locale, è stato avversato da alcuni soci di minoranza e dal Consiglio di Gestione della Hranilnica in Posojilnica Vipava d.d. che non ci ha mai autorizzato ad effettuare la due diligence della banca. Conseguentemente, non disponendo delle necessarie informazioni, è risultato impossibile per noi definire un progetto industriale serio e un businnes plan realistico. Pertanto, dopo quasi un anno di tentativi infruttiferi, il Consiglio d Amministrazione ha preso atto dell impossibilità di percorrere questa strada deliberando susseguentemente di rinunciare all operazione di acquisto di ramo d azienda e di mettere in vendita la propria partecipazione. Gestione immobili aziendali: come abbiamo già riportato nella relazione al bilancio del precedente esercizio, il Consiglio d Amministrazione ritiene necessario razionalizzare il nostro patrimonio immobiliare. Nel corso del passato esercizio è stata ultimata l operazione con la quale abbiamo ceduto parte dell immobile di Aurisina ad un imprenditore locale per adibirlo a farmacia. In questo modo riteniamo di aver anche reso un ottimo servizio alla popolazione locale, in quanto abbiamo contribuito al notevole miglioramento dell accesso per gli utenti ad un servizio che prima risultava decisamente più difficoltoso. 8. FATTI DI RILIEVO INTERVENUTI DOPO LA CHIUSURA DELL ESERCIZIO Nel mese di febbraio 2013 è stato ultimato il rifacimento degli spazi adibiti a sala bancomat presso la sede di Opicina. Abbiamo effettuato questo investimento per due ragioni: il precedente locale adibito a quest attività si presentava datato e doveroso di notevole manutenzione. Tenuto conto dell affluenza in particolare nelle giornate festive è stata ritenuta necessaria l installazione di un secondo ATM in modo da evitare spiacevoli quanto ricorrenti attese nel ritiro di contante. Il Consiglio d Amministrazione ha continuato la politica di ottimizzazione nella gestione degli immobili aziendali: in questi mesi abbiamo recuperato spazi prima non utilizzati (vedi il primo piano della filiale di Dolina dove è stato collocato l ufficio contabilità della Banca). Nei prossimi mesi si proseguirà su questa strada: nel primo piano di Aurisina verrà verosimilmente collocato un ufficio di back office. Ritornando sull argomento Immobiliare ZKB Nepremičninska družba srl riteniamo di dover aggiungere che gli amministratori di questa società, arch. Marino Kokorovec, avv. Mitja Ozbič e dott. Alessandro Podobnik hanno recentemente rassegnato le proprie dimissioni. Tale decisione è stata presa per ottemperare alle riserve recentemente avanzateci dalla Banca d Italia in merito alla composizione del CdA dell Immobiliare e del conflitto d interessi tra controllante e controllata, così come prevede la normativa vigente. Per questo motivo il socio unico (la Banca) si è attivato nella ricerca di nuovi amministratori esterni; nel mese di marzo tali figure sono state identificate nelle persone della rag. Lidia Praselj, del rag. Igor Cuk e dell avv. Piero Santi. Nei primi mesi del corrente esercizio abbiamo intrapreso un percorso assieme ad una BCC consorella per verificare la fattibilità di un ipotetico progetto di fusione tra le due banche. Trattasi di una grande opportunità di 66

67 Letno poročilo 2012 trenutno menimo, da ni razlogov za slabitev naših kreditov, saj smo mnenja, da je bila vrednost nepremičnin v lasti nepremičninske družbe pravilno ocenjena; v vseh preteklih poslovnih dobah (2010, 2011 in 2012) je nepremičninska družba izkazala izgubo (20.680,00, ,00 oziroma ,00 evrov), ki jo lahko enostavno pojasnimo: v preteklih poslovnih dobah nepremičninska družba ni imela nikakršnih prihodkov z izjemo povečanja vrednosti premoženja iz točke 1), zato gre večino izgub pripisati plačanim obrestim. Če se na primer ozremo na poslovno leto 2012, izkazuje bilanca nepremičninske družbe, kot je navedeno zgoraj, izgubo v višini ,00 evrov. Razlog so v prvi vrsti stroški, ki nastanejo v zvezi s plačilom obresti in ki so v obdobju znašali preko ,00. Prepričani smo, da se bo v letu 2013 položaj korenito spremenil (izboljšal), saj bomo lahko prodali druga stanovanja in predvsem hotel in restavracijo Valeria Drugi vidiki upravljanja Projekt Slovenija: v letu 2012 je Banka sklenila, da opusti namen prevzema poslovnih enot/poslovalnic Hranilnice in posojilnice Vipava d.d.; projektu je bilo naklonjeno več kot 80 % delničarjev hranilnice in večji del lokalnega javnega mnenja, nasprotovali pa so mu posamezni manjšinski delničarji in nadzorni odbor Hranilnice in posojilnice Vipava d.d., ki nam ni izdal pooblastila za izvršitev skrbnega pregleda. Glede na to, da nismo razpolagali s potrebnimi informacijami, nismo bili v stanju, da sestavimo resen industrijski načrt in realističen poslovni plan. Zato se je po skoraj enem letu neplodnih poskusov upravni odbor sprijaznil z nepremostljivimi ovirami na poti uresničitve projekta in je posledično sklenil opustitev namena prevzema poslovnih enot in prodajo svoje udeležbe v hranilnici. Upravljanje nepremičninskega premoženja družbe: kot smo že omenili v poročilu o bilanci prejšnje poslovne dobe, je upravni odbor mnenja, da je treba racionalizirati naše nepremičninsko premoženje. V preteklem poslovnem letu smo zaključili posel, s katerim smo prodali del nabrežinskega objekta nekemu lokalnemu podjetniku, da v njem uredi lekarno. Menimo, da smo s tem naredili tudi koristno uslugo lokalni skupnosti, saj smo prispevali k znatno boljšemu koriščenju neke storitve, ki je bila prej veliko bolj problematična. 8. POMEMBNEJŠI DOGODKI, KI SO NASTOPILI PO ZAKLJUČKU POSLOVNEGA LETA V mesecu februarju leta 2013 smo dokončali prenovo prostorov openskega sedeža, kjer je nameščen bančni avtomat. Za to naložbo smo se odločili iz dveh razlogov: prostor, kjer je bil prej nameščen avtomat, je bil preživet in potreben obsežnih obnovitvenih del. Glede na visoko število uporabnikov avtomata (zlasti ob praznikih), se nam je zdelo primerno namestiti dodatni avtomat. S tem se bodo uporabniki izognili prej pogostemu in neprijetnemu čakanju na dvig v vrsti. Upravni odbor je nadaljeval s politiko bolj racionalne uporabe nepremičninskega premoženja družbe: v zadnjih mesecih smo preuredili prej neizkoriščene prostore (glej prvo nadstropje podružnice v Dolini, kamor smo namestili računovodsko službo Banke). V prihodnjih mesecih bomo nadaljevali po tej poti: v prvo nadstropje nabrežinske poslovalnice bomo po vsej verjetnosti namestili neko zaledno pisarno. Če se povrnemo k hčerinski družbi Immobiliare ZKB Nepremičninska družba srl, moramo dodati, da so upravitelji te družbe arhitekt Marino Kokorovec, odvetnik Mitja Ozbič in dipl. ekonomist Alessandro Podobnik pred kratkim odstopili. Odločitev je bila sprejeta na podlagi dvomov, ki jih je nedavno izrazila Banka Italije v zvezi s sestavo upravnega odbora nepremičninske družbe in konflikta interesa med matično in hčerinsko družbo, kot je določeno z veljavnimi zakoni. Iz tega razloga je edini delničar (Banka) poiskal nove, zunanje upravitelje; v mesecu marcu so položaj nastopili računovodji Lidia Praselj in Igor Cuk ter odvetnik Piero Santi. V prvih mesecih letošnjega leta smo z neko sestrsko zadružno banko stopili na pot skupnega preverjanja izvedljivosti hipotetične spojitve. To je odlična priložnost za povezovanje in razvoj dveh bližnjih, a ne prekri- 67

68 Bilancio 2012 integrazione e di sviluppo di due territori, peraltro limitrofi e non sovrapposti, e delle comunità che ivi operano. Provvederemo ad informare per tempo la base sociale in merito a possibili sviluppi positivi dell operazione. 9. INFORMATIVA SULLE OPERAZIONI CON PARTI CORRELATE Le informazioni sui rapporti con parti correlate, come definite dallo IAS 24, sono riportate nella parte H operazioni con parti correlate della nota integrativa, cui si fa rinvio. Ai sensi della disciplina prudenziale in materia di attività di rischio e conflitti di interesse nei confronti di soggetti collegati si evidenzia che non sono state compiute operazioni con soggetti collegati, di maggiore rilevanza ai sensi della normativa di riferimento e dei criteri adottati nell ambito delle politiche assunte, sulle quali l Amministratore Indipendente e/o il Collegio Sindacale abbiano reso parere negativo o formulato rilievi. 10. EVOLUZIONE PREVEDIBILE DELLA GESTIONE In questi momenti di crisi è difficile fare delle previsioni che possano essere considerate probabili e realistiche. Troppo spesso negli ultimi anni abbiamo dovuto registrare fenomeni imprevedibili fino a pochi mesi prima, crisi di settori che si ritenevano meno esposti a rischi, imprese sane che improvvisamente diventano insolventi, etc. In questo contesto la Banca ha delineato le proprie previsioni per l anno 2013 che indicano una crescita modesta delle masse intermediate e dinamiche di intermediazione in linea ai risultati ottenuti nel L aspetto della rischiosità rappresenterà un tema fondamentale sul quale verrà posta la massima attenzione con presidi che verranno ulteriormente rafforzati. Pertanto possiamo semplicemente assicurare che la Banca porrà ancora maggiore cautela nel assumersi nuovi rischi e si concentrerà nel diminuire l importo non trascurabile dei crediti irregolari. Infine uno sforzo ancora maggiore verrà fatto per aumentare la nostra raccolta complessiva. Varie saranno le iniziative poste in essere a questo scopo, non ultima una radicale riorganizzazione della nostra operatività in questo settore. Questo obbiettivo non è finalizzato solo ad aumentare i nostri volumi, ma ha scopo ben più importante ed anche strategico: aumentando la raccolta potremo aumentare anche gli impieghi. In questi momenti problematici per tutti è molto importante poter sostenere, se possibile ancora più e meglio, in primis i nostri Soci, ma anche i nostri clienti ed il nostro Territorio. Come già detto in passato, la Banca deve vendere ombrelli quando piove e non quando fuori c è bel tempo. Il 2012 è stato, peraltro come i precedenti, un anno molto difficile che ha inciso profondamente sui risultati economici e patrimoniali delle banche. Le prospettive di mercato, come abbiamo visto, non sono delle migliori. Siamo comunque convinti che, grazie alle modifiche organizzative apportate dalla Banca, unite allo spirito di squadra che il personale dipendente ha mostrato in questi anni, nessun traguardo ci è precluso. Continueremo a svolgere un ruolo primario all interno del nostro territorio di competenza e gli obiettivi che ci siamo prefissati non potranno che essere raggiunti. 11. CONSIDERAZIONI FINALI Cari soci, nel 2013 il Credito Cooperativo celebra il 130 anniversario della costituzione della prima BCC, a Loreggia, in provincia di Padova. Ci occorrono anche oggi la tensione ideale dei pionieri, il realismo pragmatico degli imprenditori, la volontà determinata dei cooperatori. È grazie alla tensione ideale che i pionieri trovarono il coraggio di dare vita ad imprese considerate impossibili o economicamente assurde. È grazie al realismo pragmatico di chi sa fare impresa, con la giusta previdenza e lungimiranza, che negli anni le Casse Rurali sono cresciute e le Banche di Credito Cooperativo rappresenta- 68

69 Letno poročilo 2012 vajočih se teritorijev, in skupnosti, ki na njih poslujejo. Člane bomo vsekakor pravočasno obvestili o morebitnih pozitivnih razpletih. 9. INFORMACIJE O POSLOVANJU S POVEZANIMI OSEBAMI Skladno z določbami mednarodnega računovodskega standarda IAS 24 prinaša informacije o poslovanju s povezanimi strankami Del H Poslovanje s povezanimi strankami pojasnil k izkazom (Nota integrativa). V smislu bonitetnih predpisov glede tveganega poslovanja in navzkrižja interesov v odnosu do povezanih strank gre opozoriti, da Banka ni vzdrževala poslovnih razmerij (višjega zneska v smislu zadevne zakonodaje in notranjih politik) s povezanimi osebami, za katera bi neodvisni upravitelj oziroma nadzorni odbor podal negativno mnenje ali katero pripombo 10. PRIČAKOVANI SCENARIJ V teh kriznih časih so napovedi težko zanesljive in realistične. Prepogosto smo se v zadnjih letih soočali s pojavi, ki so bili šele nekaj mesecev prej nepredvidljivi: kriza nekega sektorja, za katerega smo si upali trditi, da je manj izpostavljen tveganjem, zdrava podjetja, ki so nenadoma postala plačilno nesposobna, itd. To je scenarij, v katerem je Banka definirala proračun za leto 2013, ki izkazuje rahel porast bilančne vsote in poslovne prihodke, skladne z rezultati poslovne dobe Vidik tveganja bo ključnega pomena; nanj bomo usmerili maksimalno pozornost in še dodatno okrepili raven nadzora. Zato vam lahko enostavno zagotovimo, da bo Banka še bolj preudarna pri prevzemanju novih tveganj in se bo osredotočila na znižanje nezanemarljivega zneska spornih kreditov. Še bolj si bomo prizadevali za povečanje naših skupnih depozitov. S tem namenom bomo izvršili številne ukrepe, kot je temeljita reorganizacija našega poslovanja na tem področju. Ta prizadevanja ne gredo samo v smer povečevanja našega obsega, ampak imajo veliko bolj pomemben kot tudi strateški pomen: s porastom depozitov bomo lahko povišali raven kreditiranja. V teh težkih časih, ki tarejo vsakogar, če je to mogoče, je zelo pomembno, da še več in še bolje podpremo naše člane, ampak tudi naše stranke in naš prostor. Kot že nekajkrat v preteklosti rečeno, mora Banka prodajati dežnike ko zunaj dežuje, ne pa ko sije sonce. Leto 2012 je bilo tako kot prejšnja zelo težko leto, ki je globoko učinkovalo na ekonomske in finančne rezultate bank. Kot smo videli, tržni obeti niso najboljši, vendar smo prepričani, da po organizacijskem prestrukturiranju Banke in s timskim duhom, ki so ga zaposleni prikazali v zadnjih letih, noben cilj ni neuresničljiv. Še naprej bomo odigravali primarno vlogo v našem prostoru in dosegli bomo cilje, ki smo si jih zastavili. 11. ZAKLJUČNE UGOTOVITVE Dragi člani, v letu 2013 praznuje zadružni kredit 130. obletnico ustanovitve prve zadružne banke, ki je zagledala luč v Loreggi, v pokrajini Padova. Tudi v današnjem času potrebujemo idejno napetost pionirjev, pragmatičen realizem podjetnikov, odločno voljo zadružnikov. Idejna napetost je navdihnila pionirje, da so našli v sebi pogum, s katerim so ustanovili družbe, ki so tedaj veljale za»nemogoče«ali»ekonomsko nesmiselne.«zahvaljujoč pragmatičnemu realizmu ljudi, ki so bili podjetniki v pravem pomenu besede, in zahvaljujoč pravi meri preudarnosti in planiranja, so v letih kmečke banke prerasle v zadružne banke, ki so danes pomemben akter na bančnem trgu. Po zaslugi odločne volje zadružni- 69

70 Bilancio 2012 no oggi una realtà significativa dell industria bancaria. È grazie alla volontà determinata dei cooperatori, che sanno di essere costruttori e collaboratori di qualcosa di più grande e più importante delle singole imprese, ovvero il progetto di una buona economia, che la nostra non è soltanto una banca locale, ma una realtà con una specifica e distintiva identità. Di queste realtà c è crescente necessità per garantire pluralità al mercato bancario e per difendere quel prezioso e modernissimo ingrediente della democrazia che è la partecipazione alla gestione delle cooperative bancarie e mutualistiche da parte dei Soci-clienti. Il tutto confermando straordinaria vitalità e capacità innovativa (dalla vicinanza ad aziende in crisi a iniziative per e con i giovani). Tensione ideale. Realismo pragmatico. Volontà determinata. Sono ingredienti che non ci mancheranno. Infine, prima della proposta del riparto dell utile netto, un doveroso e cordiale ringraziamento va agli esponenti dell Organo di Vigilanza della Filiale della Banca d Italia di Trieste, in particolare al Direttore dott. Pietro Sambati, al dott. Enrico Paccagnella, agli Ispettori dott.ssa Maddalena Ferri, dott.ssa Angela Balboni e rag. Nelzi- Vanin, e più in generale, a tutto il personale di Banca d Italia, per la costante disponibilità, l assistenza e la fattiva collaborazione offerteci. Un sentito ringraziamento va a tutto il nostro personale che con grande impegno e professionalità ha contribuito tangibilmente al raggiungimento dei, riteniamo, comunque buoni risultati conseguiti. 12. PROGETTO DI DESTINAZIONE DEGLI UTILI DI ESERCIZIO L utile di esercizio ammonta a ,86. Si propone all Assemblea di procedere alla seguente ripartizione: 1. Alla riserva legale: ,80 (pari almeno al 70% degli utili netti annuali) 2. Ai fondi mutualistici per la promozione e lo sviluppo della cooperazione (pari al 3% degli utili netti annuali) 8.496,06 Ciò premesso proponiamo al Vostro esame ed alla Vostra approvazione il bilancio dell esercizio 2012 come esposto nella documentazione di stato patrimoniale e di conto economico, nel prospetto della redditività complessiva, nel prospetto delle variazioni di patrimonio netto, nel rendiconto finanziario nonché nella nota integrativa. Opicina, lì Il Consiglio di Amministrazione 70

71 Letno poročilo 2012 kov, ki vedo, da gradijo in souresničujejo nekaj večjega in pomembnejšega od navadnega podjetja, tj. projekt»dobrega gospodarstva,«naš zavod ni samo lokalna banka, ampak del stvarnosti s posebno in prepoznavno identiteto. Povečuje se potreba po naši stvarnosti in zagotavljanju pluralnosti na bančnem trgu, da se obrani dragoceno in moderno sestavino demokracije, ki se glasi na ime sodelovanje (v našem primeru sodelovanje članov/ strank pri upravljanju vzajemnih in zadružnih bank). Poleg tega naša stvarnost še naprej izkazuje izredno vitalnost in inovativne sposobnosti (od pomoči podjetjem v težavah do pobud za mlade, ki jih sooblikujemo z mladimi). Idejna napetost, pragmatični realizem, odločna volja. To so sestavine, s katerimi bomo tudi vnaprej razpolagali. Ob koncu tega poročila in pred predlogom porazdelitve dobička se nam zdi primerno, da se prisrčno zahvalimo predstojnikom nadzornega organa tržaške podružnice Banke Italije, posebej direktorju Pietru Sambatiju, Enricu Paccagnelli, inšpektoricam Maddaleni Ferri, Angeli Balboni in Nelzi Vanin ter celotnemu osebju za veliko razpoložljivost, pomoč in tvorno sodelovanje. Topla zahvala naj gre tudi vsem našim uslužbencem, ki so s stalno prizadevnostjo in strokovnostjo konkretno prispevali k doseganju rezultatov, za katere si upamo zatrditi, da so dobri. 12. PREDLOG PORAZDELITVE ČISTEGA DOBIČKA POSLOVNE DOBE Čisti dobiček poslovne dobe znaša ,86 evrov. Občnemu zboru predlagamo naslednjo porazdelitev: 1. Zakoniti rezervi: ,80 (najmanj 70% dobička poslovne dobe) 2. Vzajemniškim skladom za promocijo in razvoj zadružništva 8.496,06 (3% dobička poslovne dobe) Na podlagi zgornjih ugotovitev vam v preučitev in odobritev dajemo bilanco poslovne dobe 2012, kot je prikazana v izkazu premoženjskega stanja, izkazu poslovnega izida, izkazu skupne dobičkonostnosti, izkazu gibanja kapitala, izkazu denarnih tokov ter v pojasnilih k izkazom (Nota integrativa). Na Opčinah, 26. marca 2013 Upravni odbor 71

72

73 Relazione del Collegio Sindacale sul Bilancio d esercizio 2012 Poročilo nadzornega odbora o bilanci poslovne dobe 2012

74 Bilancio 2012 Signori Soci della Banca di Credito Cooperativo del Carso, PARTE PRIMA: Relazione ai sensi dell art. 14 del Decreto Legislativo 27 gennaio 2010, n. 39. Abbiamo svolto la revisione legale del bilancio di esercizio della Banca di Credito Cooperativo del Carso chiuso al 31/12/2012 e costituito dallo Stato patrimoniale, dal Conto economico, dal Prospetto delle variazioni del patrimonio netto, dal Prospetto della redditività complessiva, dal Rendiconto finanziario e dalla relativa Nota integrativa. La responsabilità della redazione del bilancio compete agli Amministratori della Banca. È nostra la responsabilità del giudizio professionale espresso sul bilancio e basato sulla revisione contabile. Il suddetto bilancio d esercizio è stato redatto e predisposto in conformità agli International Financial Reporting Standards adottati dall Unione Europea. Il nostro esame è stato condotto secondo i principi statuiti per la revisione legale. In conformità ai predetti principi, la revisione è stata pianificata e svolta al fine di acquisire ogni elemento necessario per accertare se il bilancio di esercizio sia viziato da errori significativi e se risulti, nel suo complesso, attendibile. Il procedimento di revisione comprende l esame, sulla base di verifiche a campione, degli elementi probativi a supporto dei saldi e delle informazioni contenute nel bilancio, nonché la valutazione dell adeguatezza e della correttezza dei criteri contabili utilizzati e della ragionevolezza delle stime effettuate dagli Amministratori. Riteniamo che il lavoro svolto fornisca una ragionevole base per l espressione del nostro giudizio professionale. Il bilancio di esercizio presenta ai fini comparativi i dati corrispondenti dell esercizio precedente predisposti in conformità ai medesimi principi contabili. Per il giudizio relativo al bilancio dell esercizio precedente si fa riferimento alla relazione del Collegio Sindacale emessa in data 12 aprile A nostro giudizio, il soprammenzionato bilancio d esercizio è conforme alle norme che ne disciplinano i criteri di redazione; esso pertanto è stato redatto con chiarezza e rappresenta in modo veritiero e corretto la situazione patrimoniale e finanziaria ed il risultato economico della Banca di credito Cooperativo del Carso per l esercizio chiuso al 31 dicembre La responsabilità della redazione della relazione sulla gestione in conformità a quanto previsto dalle norme di legge compete agli Amministratori della Banca. È di nostra competenza l espressione del giudizio sulla coerenza della relazione sulla gestione con il bilancio, come richiesto dall art. 14, comma 2, lettera e), del decreto legislativo 27 gennaio 2010 n. 39. A tal fine, abbiamo svolto le procedure indicate dal principio di revisione n. PR 001 emanato dal Consiglio Nazionale dei Dottori Commercialisti e degli Esperti Contabili e raccomandato dalla Consob. A nostro giudizio la relazione sulla gestione è coerente con il bilancio d esercizio della Banca al 31 dicembre

75 Letno poročilo 2012 Cenjeni člani! PRVI DEL Poročilo v smislu 14. člena zak. odloka št. 39 z dne Nadzorni odbor je izvršil računovodsko preverjanje (revizijo) bilance poslovne dobe Zadružne kraške banke na dan , ki jo sestavljajo bilanca stanja, izkaz poslovnega uspeha, izkaz gibanja kapitala, izkaz skupne dobičkonosnosti, izkaz denarnih tokov ter pojasnila k izkazom. Odgovornost za sestavo bilance pripada upraviteljem banke, naša pa je odgovornost za strokovno mnenje, ki ga podamo o bilanci in je osnovano na računovodskem preverjanju (reviziji). Omenjena bilanca poslovne dobe je sestavljena v smislu mednarodnih računovodskih standardov IFRS, ki jih je sprejela Evropska Unija. Naš pregled je potekal po načelih o zakonitem preverjanju (reviziji). V skladu s temi načeli smo zastavili in izvajali revizijo z namenom, da se seznanimo z vsemi potrebnimi podatki in da ugotovimo, če so v bilanci poslovne dobe morebitne pomembne napake kot tudi če je bilanca, v njeni celoti, zanesljiva. Postopek revizije obsega pregled na osnovi vzorčnih preverjanj, dokaznih podatkov o postavkah in o informacijah bilance kot tudi ocenjevanje ustreznosti in korektnosti računovodskih kriterijev ter smiselnosti cenitev, ki so jih uporabljali upravitelji. Nadzorni odbor ocenjuje, da opravljeno delo predstavlja ustrezno osnovo za podajo lastnega strokovnega mnenja. Bilanca poslovne dobe vsebuje tudi podatke prejšnje poslovne dobe in tako omogoča primerjavo skladno z omenjenimi računovodskimi standardi. Nadzorni odbor je dne 10. aprila 2012 podal mnenje o bilanci za leto Nadzorni odbor ocenjuje, da je bilanca Zadružne kraške banke na dan sestavljena skladno s predpisi. Bilanca je sestavljena jasno in na resničen in pravilen način izkazuje premoženjsko in finančno stanje ter poslovni uspeh omenjene banke za poslovno dobo, ki se je pravkar zaključila. Na osnovi zakonskih predpisov je odgovornost za pripravo poročila o upravljanju v pristojnosti upraviteljev Zadružne kraške banke, naša pa je pristojnost za oblikovanje mnenja o skladnosti poročila o upravljanju z bilanco, kot to zahteva črka e) drugega odstavka 14. člena zakonodajnega odloka št. 39 z dne 27. januarja Zato smo postopke izvajali v skladu z revizijskim standardom PR001, ki ga je izdala Zbornica računovodskih izvedencev in ga je pripročila tudi Komisija za nadzorstvo nad kotiranimi družbami CONSOB. Nadzorni odbor potrjuje, da je omenjeno poročilo skladno z bilanco poslovne dobe Zadružne kraške banke na dan

76 Bilancio 2012 PARTE SECONDA: Relazione ai sensi dell art del codice civile Signori Soci, il Consiglio di Amministrazione ha messo a nostra disposizione il Bilancio d esercizio chiuso al 31 dicembre 2012 unitamente alla relazione sulla gestione nei termini di legge. Il progetto di bilancio è composto da sei distinti documenti lo Stato patrimoniale, il Conto economico, il Prospetto delle variazioni di patrimonio netto, il Prospetto della redditività complessiva, il Rendiconto finanziario e la Nota integrativa e può essere riassunto nelle seguenti risultanze: Stato patrimoniale Attivo Passivo e Patrimonio netto Utile dell esercizio euro euro, di cui: euro Conto economico Utile dell operatività corrente al lordo delle imposte Imposte sul reddito dell esercizio dell operatività corrente Utile dell esercizio euro euro euro La Nota integrativa, poi, contiene le ulteriori informazioni ritenute utili per una rappresentazione più completa degli accadimenti aziendali e per una migliore comprensione dei dati di bilancio ed è altresì integrata con appositi dati ed informazioni, anche con riferimento a specifiche previsioni di legge. In tale ottica, la stessa fornisce le informazioni richieste da altre norme del codice civile e dalla regolamentazione secondaria cui la Banca è soggetta, nonché altre informazioni ritenute opportune dall organo amministrativo per rappresentare in modo veritiero e corretto la situazione patrimoniale, economica e finanziaria della Banca. Unitamente al bilancio chiuso al 31 dicembre 2012 sono riportati i dati patrimoniali e di conto economico al 31 dicembre 2011, anch essi determinati in applicazione dei principi contabili internazionali IAS/IFRS. Alcune voci relative ai dati comparativi al 31 dicembre 2011 risultano diverse rispetto al bilancio pubblicato per effetto dell applicazione retroattiva del nuovo principio contabile IAS 19 secondo le disposizioni dello IAS 8. Nel corso dell esercizio abbiamo partecipato alle riunioni del Consiglio di Amministrazione e del Comitato Esecutivo. In tali interventi abbiamo potuto verificare come l attività dei suddetti organi sia improntata al rispetto della corretta amministrazione e di tutela del patrimonio della Banca. Nel corso del periodo abbiamo operato n. 32 verifiche sia collegiali che individuali. Nei riscontri e nelle verifiche sindacali ci siamo avvalsi, ove necessario, della collaborazione della struttura dei controlli interni e dell ufficio Contabilità generale della Banca. Il nostro esame è stato svolto secondo i principi di comportamento del Collegio Sindacale raccomandati dal Consiglio Nazionale Dottori Commercialisti ed Esperti Contabili e, in conformità a tali principi, abbiamo fatto riferimento alle norme di legge che disciplinano il bilancio di esercizio, sia con riferimento alle disposizioni generali del codice civile e dei principi contabili internazionali che alle disposizioni specifiche dettate dal Decreto Legislativo 58/98, interpretate ed adeguate conseguentemente all applicazione dei principi contabili internazionali IAS/IFRS, giusta la previsione legislativa 28/2/2005 n. 38 in esecuzione del Regolamento Comunitario n del 18/7/2002, e come interpretato anche dall O.I.C. (Organismo Italiano per la Contabilità). 76

77 Letno poročilo 2012 DRUGI DEL Poročilo v smislu člena civ. zakonika Upravni odbor nam je v predvidenem roku izročil bilanco poslovne dobe na dan skupno s poročilom o upravljanju. Osnutek bilance sestavlja šest ločenih dokumentov: bilanca stanja, izkaz poslovnega uspeha, izkaz gibanja kapitala, izkaz skupne donosnosti, izkaz denarnih tokov ter pojasnila k izkazom. Dokumenti izkazujejo v povzetku naslednje podatke: Bilanca stanja Postavke na aktivi Postavke na pasivi in čisto premoženje Čisti dobiček poslovne dobe evrov evrov, od tega znaša evrov Izkaz poslovnega uspeha Dobiček iz rednega poslovanja pred obdavčitvijo Davek iz dohodka pravnih oseb iz rednega poslovanja Čisti dobiček poslovne dobe evrov evrov evrov Pojasnila k izkazom obsegajo tudi podrobne informacije, ki so koristne za izčrpen opis podjetniških dogodkov in za boljše razumevanje bilančnih podatkov. Prav tako obsega podatke in informacije o specifičnih zakonskih določbah. Zato omenjeno poročilo podaja tudi informacije, ki jih zahtevajo drugi predpisi civilnega zakonika in predpisi nadzornega organa B.I., ter druge informacije, ki so se upravnemu odboru zdele koristne za resničen in korekten prikaz premoženjskega, ekonomskega in finančnega stanja banke. Skupno z bilanco 2012 so prikazani tudi podatki premoženjskega stanja in poslovnega uspeha na dan 31. december 2011, ki so ravno tako določeni na osnovi mednarodnih računovodskih standardov. Nekatere bilančne postavke iz leta 2011 so spremenjene v primerjavi z uradno objavljeno bilanco in to zaradi primerjave z novimi predpisi mednarodnega standarda 19 in v skladu s pravili, ki jih predvideva standard 8. V teku poslovne dobe smo se udeleževali sej upravnega odbora in izvršnega odbora. Na tak način smo lahko ugotovili, da omenjeni organi korektno upravljajo Banko in da ščitijo njeno premoženje. V teku leta 2012 smo opravili skupno 32 pregledov, tako skupinskih kot posamičnih. Pri preverjanjih in pregledih smo se posluževali, če je bilo to potrebno, sodelovanja služb notranjega nadzora in knjigovodskega oddelka banke. Naše preverjanje je potekalo ustrezno z načeli o delovanju nadzornih odborov, ki jih priporoča Zbornica knjigovodskih izvedencev. Skladno z omenjenimi načeli smo upoštevali zakonske predpise, ki urejajo sestavljanje bilanc poslovne dobe, ter splošna navodila civilnega zakonika in mednarodne računovodske standarde. Pri tem smo še posebej upoštevali specifične predpise zakonskega odloka 58/98, kot jih dopolnjuje kasnejši zakon št. 38 z dne , ki je bil odobren na osnovi Pravilnika Evropske Unije št z dne ter navodil OIC (Italijanskega računovodskega organa). 77

78 Bilancio 2012 Dalla nostra attività di controllo e verifica non sono emersi fatti significativi tali da richiedere la segnalazione alla Banca d Italia. In ossequio all art del codice civile, il Collegio: 1) ha ottenuto dagli Amministratori le informazioni sul generale andamento della gestione e sulla sua prevedibile evoluzione nonché sulle operazioni di maggior rilievo economico, finanziario e patrimoniale; 2) in base alle informazioni ottenute, ha potuto verificare che le azioni deliberate e poste in essere sono conformi alla legge e allo Statuto sociale e che non appaiono manifestatamene imprudenti, azzardate, in potenziale conflitto di interessi o in contrasto con le deliberazioni assunte dall Assemblea o tali da compromettere l integrità del patrimonio; 3) ha vigilato sull osservanza della Legge e dello Statuto, nonché sul rispetto dei principi di corretta amministrazione; 4) ha acquisito conoscenza e vigilato, per quanto di sua competenza, sull adeguatezza dell assetto organizzativo della Banca anche tramite la raccolta di informazioni dai responsabili delle funzioni e, a tal riguardo, non abbiamo osservazioni particolari da riferire; 5) ha esaminato e valutato il sistema di controllo interno al fine di verificarne l indipendenza, l autonomia e la separazione da altre funzioni, e ciò anche in relazione allo sviluppo e alle dimensioni dell attività sociale nonché ai particolari obblighi e vincoli ai quali la Banca è soggetta; in proposito è stata posta attenzione all attività di analisi sulle diverse tipologie di rischio e sulle modalità per il loro governo, con specifica attenzione al processo interno di determinazione dell adeguatezza patrimoniale (ICAAP), ed è stata verificata la separatezza della funzione di Compliance. Inoltre, è stata sollecitata la costante implementazione, in una con la formazione, delle procedure connesse agli obblighi degli intermediari; 6) ha acquisito conoscenza e vigilato, per quanto di competenza, sull adeguatezza della struttura organizzativa della Banca e sul rispetto dei principi di corretta amministrazione. A tal fine il Collegio ha operato sia tramite la raccolta di informazioni dai responsabili delle diverse funzioni, sia con incontri ricorrenti con i responsabili stessi, che con riscontri diretti in merito agli adempimenti ripetitivi, nonché con la richiesta alla funzione di Internal Auditing di apposite relazioni in ordine all attività dalla medesima svolta. Vi evidenziamo infine che non sono pervenute denunce ex art del codice civile o esposti di altra natura. Nel corso dell esercizio 2012 la BCC è stata assoggettata all ispezione ordinaria della Banca d Italia. Come segnalato nella Relazione del Consiglio di Amministrazione, la BCC ha sostanzialmente rimediato nel secondo semestre dell anno alle lacune riguardanti l assetto organizzativo e la necessità di interventi di rafforzamento del processo del credito. È stata inoltre fornita un adeguata informativa ai Soci sull attività della società controllata Immobiliare ZKB Nepremičninska družba srl. Il Collegio Sindacale, in ottemperanza alle disposizioni di cui all art. 2 Legge n. 59/1992 e dell art cod. civ., comunica di condividere i criteri seguiti dal Consiglio di Amministrazione nella gestione sociale per il conseguimento degli scopi mutualistici in conformità col carattere cooperativo della Banca e dettagliati nella relazione sulla gestione presentata dagli stessi Amministratori. Si segnalano qui, in particolare, l accesso ai prodotti e servizi bancari secondo modalità e condizioni agevolate, dai conti correnti a costi moderati, ai depositi di risparmio a spese di gestione che in nessun caso superano le competenze maturate, nonché ai tassi sui prestiti in conto corrente riservati ai Soci che risultavano mediamente inferiori rispetto a quanto applicato ai non Soci. In considerazione di quanto sopra, il Collegio esprime parere favorevole all approvazione del bilancio dell esercizio e concorda con la proposta di destinazione del risultato di esercizio formulata dal Consiglio di Amministrazione. Il Collegio ringrazia tutto il personale della Banca per la collaborazione offerta in occasione delle verifiche. Opicina, 10 aprile 2013 I Sindaci Dott. Stevo Kosmač Rag. Boris Kuret Rag. Vojko Lovriha 78

79 Letno poročilo 2012 Ob preverjanjih in pregledih nismo ugotovili pomembnih dogodkov, ki bi zahtevali, da o tem poročamo Banki Italije. Na osnovi člena civ. zakonika je nadzorni odbor: 1) prejel od upraviteljev podatke o splošnem poteku upravljanja in o njegovem predvidenem razvoju ter o pomembnejših premoženjskih, ekonomskih in finančnih poslovanjih; 2) na osnovi prejetih informacij ugotovil, da so sklepi sprejeti v skladu z zakonskimi predpisi in s statutom in da niso očitno neprevidni ali nepremišljeni kot tudi da niso v možnem konfliktu interesa, tako da bi lahko ogrozili družbeno premoženje; 3) preverjal spoštovanje zakona in statuta ter spoštovanje načel o korektnem upravljanju; 4) seznanil se je o stopnji organizacijske sestave banke in jo nadzoroval, tudi z zbiranjem podatkov pri osebah, odgovornih za posamezne oddelke. O tem nima nadzorni odbor posebnih pripomb; 5) preveril in ocenil sistem notranjega nadzora z namenom, da ugotovi njegovo neodvisnost in avtonomijo v odnosu do ostalih oddelkov Banke, upoštevajoč razvoj in obseg družbene dejavnosti ter obveznosti in omejitve, ki jih mora Banka spoštovati; pozorno smo sledili preverjanju raznih vrst tveganj in njihovemu upravljanju, kar pride specifično do izraza pri notranjem postopku za določanje potrebnega notranjega kapitala banke (ICAAP). Preverili smo tudi neodvisnost oddelka, ki je odgovoren za notranje nadzorovanje skladnosti s predpisi Compliance. Prav tako smo stalno opozarjali na potrebo za prilagajanje postopkov Banke in usposabljanje osebja; 6) ocenjeval ustreznost upravnega in knjigovodskega sistema in ga nadzoroval; prav tako je preverjal, tudi s pomočjo informacij odgovornih za posamezne oddelke, njegovo konkretno zanesljivost, ki omogoča pravilno izkazovanje poslovnih dogodkov in dejanj. Nadzorni odbor je tudi opravljal neposredna preverjanja in zahteval od organa, odgovornega za notranji nadzor, poročila o opravljeni dejavnosti. Sporočamo vam, da nadzorni odbor ni prejel prijav na osnovi člena civ. zakonika ali drugih vlog. V letu 2012 je nadzorni organ B.I. opravil redno inšpekcijo. Kot je v lastnem poročilu navedel upravni odbor, je ZKB v drugem polletju v bistvu že odpravila pomanjkljivosti v organizacijskem ustroju in prilagodila ukrepe za ojačenje postopkov pri pregledu terjatev. Prav tako je Banka podala ustrezno informacijo članom o delovanju nadzorovane nepremičninske družbe Immobiliare ZKB Nepremičninska družba srl. Nadzorni odbor, ob upoštevanju navodil 2. člena zakona 59/92 in člena civilnega zakonika, sporoča, da soglaša s kriteriji upravnega odbora glede vodenja banke za dosego vzajemnostnih namenov v skladu z zadružnim značajem podjetja. Ti kriteriji o poslovanju s člani so podrobno navedeni v poročilu o upravljanju, ki ga je sestavil upravni odbor. Navajamo tu le pomembnejše: dostop do bančnih storitev in proizvodov po ugodnih pogojih, nizke stroške na tekočih računih, stroške na hranilnih vlogah, ki ne presegajo dozorelih obresti, ter obrestne mere na posojilih, ki so običajno nižje od obrestnih mer za nečlane. Na osnovi opravljenih pregledov nadzorni odbor podaja ugodno mnenje za odobritev bilance poslovne dobe in soglaša s predlogom o porazdelitvi dobička, ki ga je pripravil upravni odbor. Nadzorni odbor se zahvaljuje vsemu bančnemu osebju za sodelovanje pri pregledih. Opčine, 10. aprila 2013 NADZORNI OBOR Stevo Kosmač Boris Kuret Vojko Lovriha 79

80

81 Bilancio al Bilanca na dan

82 Bilancio 2012 Stato patrimoniale: attivo Voci dell attivo Totale al 31/12/2012 Totale al 31/12/ Cassa e disponibilità liquide Attività finanziarie detenute per la negoziazione Attività finanziarie disponibili per la vendita Attività finanziarie detenute sino alla scadenza Crediti verso banche Crediti verso clientela Partecipazioni Attività materiali Attività immateriali di cui: - avviamento Attività fiscali a) correnti b) anticipate di cui: - alla L. 214/ Attività non correnti e gruppi di attività in via di dismissione Altre attività Totale dell attivo

83 Letno poročilo 2012 Bilanca stanja: aktiva Postavke na aktivi Skupaj na dan Skupaj na dan Denar v blagajni in stanje na računih pri centralni banki Finančna sredstva namenjena trgovanju Finančna sredstva na razpolago za prodajo Finančna sredstva v posesti do zapadlosti Krediti bankam Krediti strankam, ki niso banke Dolgoročne naložbe v kapital odvisnih, pridruženih in skupaj obvladovanih družb Opredmetena osnovna sredstva Neopredmetena dolgoročna sredstva od katerih: - dobro ime Terjatve za davek od dohodkov pravnih oseb a) terjatve za davek b) odložene terjatve za davek od katerih: - po zakonu 214/ Nekratkoročna sredstva v posesti za prodajo Druga sredstva Skupaj sredstva

84 Bilancio 2012 Stato patrimoniale: passivo Voci del passivo e del patrimonio netto Totale al 31/12/2012 Totale al 31/12/ Debiti verso banche Debiti verso clientela Titoli in circolazione Passività finanziarie valutate al fair value Passività fiscali b) differite Altre passività Trattamento di fine rapporto del personale Fondi per rischi e oneri b) altri fondi Riserve da valutazione ( ) 160. Riserve Sovrapprezzi di emissione Capitale Utile (Perdita) d esercizio (+/-) Totale del passivo e del patrimonio netto Alcune voci relative ai dati comparativi al 31 dicembre 2011 risultano diverse rispetto al bilancio pubblicato, per effetto dell applicazione retrospettiva del nuovo principio contabile IAS 19 secondo le disposizioni dello IAS 8 (mutamento di principi contabili). Per maggiori dettagli si veda la sezione Altri aspetti all interno della Parte A Politiche contabili. 84

85 Letno poročilo 2012 Bilanca stanja: pasiva Postavke na pasivi in delniški kapital Skupaj na dan Skupaj na dan Dolgovi do bank Dolgovi do strank, ki niso banke Izdani vrednostni papirji Finančne obveznosti, pripoznane po pošteni vrednosti Obveznosti za davek od dohodkov pravnih oseb b) odložene obveznosti za davek Druge obveznosti Odpravnine in podobne obveznosti do zaposlencev Rezervacije v razne sklade b) druge rezervacije Rezerva ovrednotenj ( ) 160. Rezerve Vplačani presežek kapitala Osnovni kapital Čisti dobiček (izguba) poslovnega leta (+/-) Skupaj obveznosti in delniški kapital Skladno z mednarodnim računovodskim standardom IAS 8 se posamezne bilančne postavke iz leta 2011 v primerjavi z objavljeno bilanco razlikujejo zaradi retroaktivnega upoštevanja novega mednarodnega računovodskega standarda IAS 19. Dodatna pojasnila prinaša poglavje Ostali vidiki Dela A Računovodske politike. 85

86 Bilancio 2012 Conto economico Voci Totale al 31/12/2012 Totale al 31/12/ Interessi attivi e proventi assimilati Interessi passivi e oneri assimilati ( ) ( ) 30. Margine di interesse Commissioni attive Commissioni passive ( ) ( ) 60. Commissioni nette Dividendi e proventi simili Risultato netto dell attività di negoziazione Utili (perdite) da cessione o riacquisto di: a) crediti b) attività finanziarie disponibili per la vendita d) passività finanziarie (18.132) 110. Risultato netto delle attività e passività finanziarie valutate al fair value 120. Margine di intermediazione Rettifiche/riprese di valore nette per deterioramento di: ( ) ( ) a) crediti ( ) ( ) 140. Risultato netto della gestione finanziaria Spese amministrative: ( ) ( ) a) spese per il personale ( ) ( ) b) altre spese amministrative ( ) ( ) 160. Accantonamenti netti ai fondi per rischi e oneri ( ) (94.662) 170. Rettifiche/riprese di valore nette su attività materiali ( ) ( ) 180. Rettifiche/riprese di valore nette su attività immateriali (15.274) (17.364) 190. Altri oneri/proventi di gestione Costi operativi ( ) ( ) 210. Utili (Perdite) delle partecipazioni ( ) (20.680) 240. Utili (Perdite) da cessione di investimenti (39.950) 250. Utile (Perdita) della operatività corrente al lordo delle imposte 260. Imposte sul reddito dell esercizio dell operatività corrente ( ) ( ) 270. Utile (Perdita) della operatività corrente al netto delle imposte 290. Utile (Perdita) d esercizio Alcune voci relative ai dati comparativi al 31 dicembre 2011 risultano diverse rispetto al bilancio pubblicato, per effetto dell applicazione retrospettiva del nuovo principio contabile IAS 19 secondo le disposizioni dello IAS 8 (mutamento di principi contabili). Per maggiori dettagli si veda la sezione Altri aspetti all interno della Parte A Politiche contabili. 86

87 Letno poročilo 2012 Izkaz poslovnega uspeha Postavke Skupaj na dan Skupaj na dan Prihodki iz obresti in podobni prihodki Odhodki za obresti in podobni odhodki ( ) ( ) 30. Čiste obresti Prejete provizije Dane provizije ( ) ( ) 60. Čiste provizije Prihodki iz dividend in podobni prihodki Čisti poslovni izid iz finančnih sredstev in obveznosti, namenjenih trgovanju 100. Dobički (izgube) od odprodaje ali odkupa: a) kreditov b) finančnih sredstev razpoložljivih za prodajo d) finančnih obveznosti (18.132) 110. Čisti poslovni izid iz finančnih sredstev in obveznosti pripoznanih po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida 120. Poslovni prihodki Popravki čiste vrednosti za oslabitve in odprava oslabitev: ( ) ( ) a) s krediti ( ) ( ) 140. Čisti poslovni dobiček/izguba iz finančnega upravljanja Administrativni stroški: ( ) ( ) a) stroški dela ( ) ( ) b) ostali splošni in administrativni stroški ( ) ( ) 160. Oblikovanje čistih rezervacij v razne sklade ( ) (94.662) 170. Popravki čiste vrednosti za oslabitve in odprava oslabitev ( ) ( ) opredmetenih sredstev 180. Popravki čiste vrednosti za oslabitve in odprava oslabitev (15.274) (17.364) neopredmetenih sredstev 190. Ostali odhodki/prihodki poslovanja Operativni stroški ( ) ( ) 210. Dobički (izgube) iz naložb v kapital pridruženih in skupaj ( ) (20.680) obvladovanih družb 240. Dobički (izgube) od odprodaje naložb (39.950) 250. Dobiček (izguba) iz rednega poslovanja pred obdavčitvijo 260. Davek iz dohodka pravnih oseb iz rednega poslovanja ( ) ( ) 270. Dobiček (izguba) iz rednega poslovanja po obdavčitvi Čisti dobiček (izguba) poslovnega leta Skladno z mednarodnim računovodskim standardom IAS 8 se posamezne bilančne postavke iz leta 2011 v primerjavi z objavljeno bilanco razlikujejo zaradi retroaktivnega upoštevanja novega mednarodnega računovodskega standarda IAS 19. Dodatna pojasnila prinaša poglavje Ostali vidiki Dela A Računovodske politike. 87

88 Bilancio 2012 Prospetto della redditività complessiva Voci 31/12/ /12/ Utile (Perdita) d esercizio Altre componenti reddituali al netto delle imposte 20. Attività finanziarie disponibili per la vendita ( ) 90. Utili (Perdite) attuariali su piani a benefici definiti ( ) Totale altre componenti reddituali al netto delle imposte ( ) 120. Redditività complessiva (Voce ) ( ) Nella voce utile (perdita) d esercizio figura il medesimo importo indicato nella voce 290 del conto economico. Nelle voci relative alle altre componenti reddituali al netto delle imposte figurano le variazioni di valore delle attività registrate nell esercizio in contropartita delle riserve da valutazione (al netto delle imposte). Alcune voci relative ai dati comparativi al 31 dicembre 2011 risultano diverse rispetto al bilancio pubblicato, per effetto dellapplicazione retrospettiva del nuovo principio contabile IAS 19 secondo le disposizioni dello IAS 8 (mutamento di principi contabili). Per maggiori dettagli si veda la sezione Altri aspetti all interno della Parte A Politiche contabili. 88

89 Letno poročilo 2012 Izkaz skupne dobičkonosnosti Postavke Čisti dobiček (izguba) poslovnega leta Druge sestavine na prihodkovni strani po obdavčitvi 20. Finančna sredstva na razpolago za prodajo ( ) 90. Aktuarski dobiček (izguba) na skladih z določenimi ( ) pokojninami 110. Skupno druge sestavine na prihodkovni strani ( ) po obdavčitvi 120. Skupna dobičkonosnost (postavki ) ( ) Postavka Čisti dobiček izkazuje isti znesek kot postavka 290 izkaza poslovnega uspeha. Postavka Druge sestavine na prihodkovni strani izkazuje spremembe rezerve ovrednotenj (po obdavčitvi). Skladno z mednarodnim računovodskim standardom IAS 8 se posamezne bilančne postavke iz leta 2011 v primerjavi z objavljeno bilanco razlikujejo zaradi retroaktivnega upoštevanja novega mednarodnega računovodskega standarda IAS 19. Dodatna pojasnila prinaša poglavje Ostali vidiki Dela A Računovodske politike. 89

90 Bilancio 2012 Prospetto delle variazioni del patrimonio netto: esercizio 2012 Allocazione risultato esercizio precedente Variazioni dell esercizio Operazioni sul patrimonio netto Esistenze al Modifica saldi apertura Esistenze al Riserve Dividendi e altre destinazioni Variazioni di riserve Emissione nuove azioni Acquisto azioni proprie Distribuzione straordinaria dividendi Variazione strumenti di capitale Derivati su proprie azioni Stock options Redditività complessiva esercizio 2012 Patrimonio netto al Capitale: (1.176) a) azioni ordinarie (1.176) b) altre azioni Sovrapprezzi di emissione (1.662) Riserve: a) di utili b) altre ( ) - ( ) ( ) Riserve da valutazione ( ) ( ) Strumenti di capitale Azioni proprie Utile (Perdita) di esercizio (59.439) ( ) (6.491) Patrimonio netto (6.491) (2.838)

91 Letno poročilo 2012 Izkaz gibanja kapitala: poslovna doba 2012 Razporeditev dobička (izgube) za prejšnje obdobje Spremembe poslovnega leta Premiki v oz. premiki iz kapitala Stanje na dan Spremembe stanja na prvi dan poslovnega leta Stanje na dan Rezerve Med letom izplačane dividende in ostala izplačila Spremembe rezerv Nova izdaja delnic Lastne delnice Izplačilo dividend med letom Spremembe kapitalskih inštrumentov Izvedeni finančni inštrumenti na lastne delnice Stock options Skupna dobičkonosnost za leto 2012 Končno stanje na dan Osnovni kapital: (1.176) a) navadne delnice (1.176) b) ostale delnice Vplačani presežek kapitala (1.662) Rezerve: a) iz dobička b) ostale ( ) - ( ) ( ) Rezerva ovrednotenj ( ) ( ) Kapitalski instrumenti Lastne delnice Čisti dobiček (izguba) poslovnega leta (59.439) ( ) (6.491) Skupaj kapital (6.491) (2.838)

92 Bilancio 2012 Prospetto delle variazioni del patrimonio netto: esercizio 2011 Allocazione risultato esercizio precedente Variazioni dell esercizio Operazioni sul patrimonio netto Esistenze al Modifica saldi apertura Esistenze al Riserve Dividendi e altre destinazioni Variazioni di riserve Emissione nuove azioni Acquisto azioni proprie Distribuzione straordinaria dividendi Variazione strumenti di capitale Derivati su proprie azioni Stock options Redditività complessiva esercizio 2011 Patrimonio netto al Capitale: (671) a) azioni ordinarie (671) b) altre azioni Sovrapprezzi di emissione (881) Riserve: a) di utili b) altre ( ) - ( ) ( ) Riserve da valutazione (60.502) - (60.502) - ( ) ( ) Strumenti di capitale Azioni proprie Utile (Perdita) di esercizio ( ) (76.254) Patrimonio netto (76.254) (1.552) ( )

93 Letno poročilo 2012 Izkaz gibanja kapitala: poslovna doba 2011 Razporeditev dobička (izgube) za prejšnje obdobje Spremembe poslovnega leta Premiki v oz. premiki iz kapitala Stanje na dan Spremembe stanja na prvi dan poslovnega leta Stanje na dan Rezerve Med letom izplačane dividende in ostala izplačila Spremembe rezerv Nova izdaja delnic Lastne delnice Izplačilo dividend med letom Spremembe kapitalskih inštrumentov Izvedeni finančni inštrumenti na lastne delnice Stock options Skupna dobičkonosnost za leto 2011 Končno stanje na dan Osnovni kapital: (671) a) navadne delnice (671) b) ostale delnice Vplačani presežek kapitala (881) Rezerve: a) iz dobička b) ostale ( ) - ( ) ( ) Rezerva ovrednotenj (60.502) - (60.502) - ( ) ( ) Kapitalski instrumenti Lastne delnice Čisti dobiček (izguba) poslovnega leta ( ) (76.254) Skupaj kapital (76.254) (1.552) ( )

94 Bilancio 2012 Rendiconto finanziario: metodo indiretto Importo A. ATTIVITÀ OPERATIVA Totale al 31/12/2012 Totale al 31/12/ Gestione risultato d esercizio (+/-) plus/minusvalenze su attività finanziarie detenute per ( ) ( ) la negoziazione e su attività/passività finanziarie valutate al fair value (-/+) - plus/minusvalenze su attività di copertura (-/+) rettifiche/riprese di valore nette per deterioramento (+/-) rettifiche/riprese di valore nette su immobilizzazioni materiali e immateriali (+/-) accantonamenti netti a fondi rischi ed oneri ed altri costi/ricavi (+/-) imposte e tasse non liquidate (+) rettifiche/riprese di valore nette dei gruppi di attività in via 0 0 di dismissione al netto dell effetto fiscale (+/-) - altri aggiustamenti (+/-) Liquidità generata/assorbita dalle attività finanziarie ( ) ( ) - attività finanziarie detenute per la negoziazione attività finanziarie valutate al fair value attività finanziarie disponibili per la vendita ( ) ( ) - crediti verso banche: a vista ( ) - crediti verso banche: altri crediti ( ) 0 - crediti verso clientela ( ) ( ) - altre attività ( ) Liquidità generata/assorbita dalle passività finanziarie debiti verso banche: a vista debiti verso banche: altri debiti debiti verso clientela titoli in circolazione passività finanziarie di negoziazione passività finanziarie valutate al fair value ( ) ( ) - altre passività ( ) Liquidità netta generata/assorbita dall attività operativa

95 Letno poročilo 2012 Izkaz denarnih tokov: posredna metoda Znesek A. DENARNI TOKOVI PRI POSLOVANJU Skupaj na dan Skupaj na dan Poslovna sredstva čisti izid poslovne dobe (+/-) nerealizirani dobički/izgube iz finančnih sredstev namenjenih trgovanju in ( ) ( ) iz finančnih sredstev/obveznosti, pripoznanih po pošteni vrednosti (-/+) - nerealizirani dobički/izgube iz sredstev namenjenih varovanju (-/+) popravki čiste vrednosti za oslabitve/odpravo oslabitev (+/-) popravki čiste vrednosti za oslabitve/odpravo oslabitev opredmetenih in neopredmetenih sredstev (+/-) - oblikovanje čistih rezervacij za tveganja in odhodke in drugi odhodki/prihodki (+/-) - davki in takse, ki še niso plačani (+) popravki čiste vrednosti za oslabitve/odpravo nekratkoročnih sredstev v posesti 0 0 za prodajo in ustavljeno poslovanje zmanjšano za učinek davka (+/-) - druge prilagoditve (+/-) Povečanje/zmanjšanje finančnih poslovnih sredstev ( ) ( ) - povečanje/zmanjšanje finančnih sredstev, namenjenih trgovanju povečanje/zmanjšanje finančnih sredstev, pripoznanih po pošteni vrednosti 0 0 skozi izkaz poslovnega izida - povečanje/zmanjšanje finančnih sredstev v posesti za prodajo ( ) ( ) - krediti in predujmi bankam: na vpogled ( ) - krediti in predujmi bankam: ostale terjatve ( ) 0 - krediti in predujmi strankam ( ) ( ) - ostala aktiva ( ) Povečanje/zmanjšanje finančnih poslovnih obveznosti povečanje/zmanjšanje finančnih obveznosti do bank: na vpogled povečanje/zmanjšanje finančnih obveznosti do bank: druge obveznosti povečanje/zmanjšanje finančnih obveznosti do strank izdani dolžniški vrednostni papirji povečanje/zmanjšanje finančnih obveznosti v posesti za trgovanje povečanje/zmanjšanje finančnih obveznosti, pripoznanih po pošteni vrednosti ( ) ( ) skozi izkaz poslovnega izida - povečanje/zmanjšanje drugih finančnih obveznosti ( ) Neto denarni tokovi pri poslovanju

96 Bilancio 2012 B. ATTIVITÀ DI INVESTIMENTO 1. Liquidità generata da vendite di partecipazioni dividendi incassati su partecipazioni vendite di attività finanziarie detenute sino alla scadenza vendite di attività materiali vendite di attività immateriali vendite di rami d azienda Liquidità assorbita da ( ) ( ) - acquisti di partecipazioni ( ) 0 - acquisti di attività finanziarie detenute sino alla scadenza acquisti di attività materiali ( ) ( ) - acquisti di attività immateriali (18.150) (3.187) - acquisti di rami d azienda 0 0 C. ATTIVITÀ DI PROVVISTA Liquidità netta generata/assorbita dall attività d investimento ( ) - emissioni/acquisti di azioni proprie emissioni/acquisti di strumenti di capitale distribuzione dividendi e altre finalità (6.491) 0 Liquidità netta generata/assorbita dall attività di provvista LIQUIDITÀ NETTA GENERATA/ASSORBITA NELL ESERCIZIO LEGENDA (+) generata (-) assorbita Riconciliazione Importo Voci di bilancio Totale al 31/12/2012 Totale al 31/12/2011 Cassa e disponibilità liquide all inizio dell esercizio Liquidità totale netta generata/assorbita nell esercizio Cassa e disponibilità liquide: effetto della variazione dei cambi 0 0 Cassa e disponibilità liquide alla chiusura dell esercizio

97 Letno poročilo 2012 B. DENARNI TOKOVI PRI NALOŽBENJU 1. Prejemki pri naložbenju v zvezi s prejemki pri prodaji dolgoročnih naložb v kapital pridruženih in skupaj 0 0 obvladovanih družb - s prejemki pri prodaji naložb v kapital družb s prejemki pri prodaji finančnih sredstev v posesti do zapadlosti s prejemki pri prodaji opredmetenih sredstev s prejemki pri prodaji neopredmetenih dolgoročnih sredstev s prejemki pri prodaji odsekov podjetja Izdatki pri naložbenju ( ) ( ) - izdatki pri nakupu naložb v kapital pridruženih in skupaj obvladovanih družb ( ) 0 - izdatki pri nakupu finančnih sredstev v posesti do zapadlosti izdatki pri nakupu opredmetenih sredstev ( ) ( ) - izdatki pri nakupu neopredmetenih sredstev (18.150) (3.187) - izdatki pri nakupu odsekov podjetja 0 0 Neto denarni tokovi pri naložbenju ( ) C. DENARNI TOKOVI PRI FINANCIRANJU - izdaje/odkupi lastnih delnic izdaje/nakupi kapitalskih sredstev porazdelitev dividend in druge namembnosti (6.491) 0 Neto denarni tokovi pri financiranju DENARNA SREDSTVA IN NJIHOVI USTREZNIKI NA KONCU OBDOBJA LEGENDA (+) povečanje (-) zmanjšanje Usklajevanje postavk Znesek Postavke v bilanci stanja Skupaj na dan Skupaj na dan Denarna sredstva in njihovi ustrezniki na začetku poslovne dobe Čisto povečanje/zmanjšanje denarnih sredstev in njihovih ustreznikov v poročevalnem obdobju Denarna sredstva in njihovi ustrezniki: učinek spremembe deviznih tečajev 0 0 Denarna sredstva in njihovi ustrezniki ob koncu poslovne dobe

98

99

100 Opåine Opicina Ul./Via Ricreatorio, tel fax Trst Trieste Trg/Piazza Libertà, tel fax Trst Trieste Ul./Via Molino a Vento, tel fax Trst Trieste Ul./Via San Spiridione, tel fax Trst Trieste Nabrežje/Riva Gulli, tel fax Nabrežina Aurisina Trg Sv. Roka/Piazza San Rocco, tel fax

101 Sesljan Sistiana Sesljan/Sistiana, tel fax Bazovica Basovizza Ul./Via Gruden, 23/c tel fax Domjo Domio Domjo/Domio, tel fax Dolina Obrtna cona/zona artigianale, 507/ tel fax Milje Muggia Ul./Via Roma, 17/b-c tel fax ATM Zgonik Sgonico Obåinska hiša/municipio Zgonik/Sgonico, 45

UNIONE ITALIANA Talijanska unija - Italijanska Unija Via Ulica Uljarska 1/IV FIUME RIJEKA - REKA Tel. +385/51/ (911); Fax

UNIONE ITALIANA Talijanska unija - Italijanska Unija Via Ulica Uljarska 1/IV FIUME RIJEKA - REKA Tel. +385/51/ (911); Fax UNIONE ITALIANA Talijanska unija - Italijanska Unija Via Ulica Uljarska 1/IV 51000 FIUME RIJEKA - REKA Tel. +385/51/338-285(911); Fax. 212-876 E-Mail: tremul@unione-italiana.hr www.unione-italiana.hr ID

Prikaži več

2

2 Povzetek makroekonomskih gibanj, maj 19 Gospodarska rast v evrskem območju je nizka, a precej stabilna, saj se ob naraščajoči negotovosti v svetovni trgovini ohranja solidna rast domačega povpraševanja.

Prikaži več

Microsoft Word - M doc

Microsoft Word - M doc Š i f r a k a n d i d a t a : Državni izpitni center *M07122213* SPOMLADANSKI ROK Višja raven ITALIJANŠČINA Izpitna pola 3 Pisno sporočanje A: Pisni sestavek na določeno temo (180 220 besed) B: Književnost

Prikaži več

2019 QA_Final SL

2019 QA_Final SL Predhodni prispevki v enotni sklad za reševanje za leto 2019 Vprašanja in odgovori Splošne informacije o metodologiji izračuna 1. Zakaj se je metoda izračuna, ki je za mojo institucijo veljala v prispevnem

Prikaži več

Nerevidirano poročilo o poslovanju Skupine KD in KD, finančne družbe, d. d. za obdobje od 1. januarja do 31. marca 2017

Nerevidirano poročilo o poslovanju Skupine KD in KD, finančne družbe, d. d. za obdobje od 1. januarja do 31. marca 2017 Nerevidirano poročilo o poslovanju Skupine KD in KD, finančne družbe, d. d. za obdobje od 1. januarja do 31. marca 217 Vsebina Sestava Skupine KD... 3 Analiza poslovanja Skupine KD v obdobju 1-3 217...

Prikaži več

Makroekonomske projekcije strokovnjakov ECB za euroobmočje, marec 2013

Makroekonomske projekcije strokovnjakov ECB za euroobmočje, marec 2013 Okvir MAKROEKONOMSKE PROJEKCIJE STROKOVNJAKOV ZA EUROOBMOČJE Strokovnjaki so na podlagi podatkov, ki so bili na voljo do 22. februarja 2013, pripravili projekcije makroekonomskih gibanj v euroobmočju.

Prikaži več

Brexit_Delakorda_UMAR

Brexit_Delakorda_UMAR MAKROEKONOMSKI IZGLEDI ZA EU IN SLOVENIJO KAKŠNA JE / BO VLOGA BREXITA? Aleš Delakorda, UMAR C F A S l o v e n i j a, 1 7. 1 0. 2 0 1 6 M A K R O E K O N O M S K I P O L O Ž A J I N I Z G L E D I Z A E

Prikaži več

Untitled

Untitled www.uradneobjave.izola.si Št. 19/2018 VSEBINA Odlok o rebalansu proračuna Občine Izola za leto 2018 Sklep o ukinitvi statusa javnega dobra CONTENUTO Decreto sull assestamento del bilancio di previsione

Prikaži več

BILTEN JUNIJ 2019

BILTEN JUNIJ 2019 BILTEN JUNIJ 2019 Izdajatelj: BANKA SLOVENIJE Slovenska 35, 1000 Ljubljana Slovenija tel.: +386 (1) 4719000 fax.: +386 (1) 2515516 E-mail: bilten@bsi.si http://www.bsi.si/ SWIFT: BSLJ SI 2X Razmnoževanje

Prikaži več

___g ALL_DOTAZIONE ORGANICA - posizioni coperte e vacanti al

___g ALL_DOTAZIONE ORGANICA - posizioni coperte e vacanti al Allegato alla delibera n. 42/g dd. 1/4/2019 Priloga sklepa št. 42/g z dne 1. 4. 2019 DOTAZIONE ORGANICA (CON POSIZIONI COPERTE E VACANTI AL 01/04/2019) AREA POSIZ. ORGANIZZATIVA (copertura e resp. attuale)

Prikaži več

AJPES Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve INFORMACIJA O POSLOVANJU SAMOSTOJNIH PODJETNIKOV POSAMEZNIKOV V REPUBLIKI SLOVE

AJPES Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve INFORMACIJA O POSLOVANJU SAMOSTOJNIH PODJETNIKOV POSAMEZNIKOV V REPUBLIKI SLOVE AJPES Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve INFORMACIJA O POSLOVANJU SAMOSTOJNIH PODJETNIKOV POSAMEZNIKOV V REPUBLIKI SLOVENIJI V LETU 2005 Ljubljana, maj 2006 K A Z A L O Stran

Prikaži več

AAA

AAA BONITETNO POROČILO ODLIČNOSTI Izdajatelj: BISNODE, družba za medije ter poslovne in bonitetne informacije d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska Javno podjetje Ljubljanska parkirišča in tržnice,

Prikaži več

FOTOVOLTAIKA

FOTOVOLTAIKA PRIMERJALNA ANALIZA TEHNOLOGIJ KONČNO POROČILO 1 Vsebina 1. Uvod... 3 1.1. Prva leta fotovoltaike v Italiji, Evropi in svetu... 4 1.1.1. Italija... 4 1.1.2. Svet... 8 1.1.3. Evropa... 10 2 1. Uvod Fotovoltaična

Prikaži več

Plan 2019 in ocena 2018

Plan 2019 in ocena 2018 01 Povzetek poslovnega načrta družbe Luka Koper, d. d., in Skupine Luka Koper za leto 2019 in ocena poslovanja za leto POVZETEK POSLOVNEGA A DRUŽBE, IN SKUPINE LUKA KOPER ZA LETO 2019 IN POSLOVANJA ZA

Prikaži več

AAA

AAA BONITETNO POROČILO ODLIČNOSTI Izdajatelj: BISNODE, družba za medije ter poslovne in bonitetne informacije d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska HLADILNA TEHNIKA MILAN KUMER s.p. Izdano dne 18.6.2018

Prikaži več

Stefanon1_IT_SL [modalità compatibilità]

Stefanon1_IT_SL [modalità compatibilità] AGRIEST TECH - BELLIMPRESA Saluto di benvenuto e presentazione del progetto BELLIMPRESA Dobrodošlica in predstavitev projekta BELLIMPRESA Bando pubblico 02-2009: Bellimpresa Razionalizzazione delle risorse

Prikaži več

AAA

AAA BONITETNO POROČILO ODLIČNOSTI Izdajatelj: BISNODE, družba za medije ter poslovne in bonitetne informacije d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska LIBELA ORODJA, Izdelovanje orodij in perforiranje

Prikaži več

(Microsoft PowerPoint - 5 Depoziti in var\350evanja pptx)

(Microsoft PowerPoint - 5 Depoziti in var\350evanja pptx) DEPOZITI IN VARČEVANJA ŠC PET Višja šola Smer ekonomist (modul bančništvo) Jožica Rihter, univ.dipl.ekon. E.naslov: jorko.rihter@gmail.com oktober 2018 1 Razvrstitev bančnih poslov Z vidika funkcionalnosti:

Prikaži več

Letno poročilo Skupine Triglav in Zavarovalnice Triglav, d.d., 2016 Finančni rezultat Skupine Triglav in Zavarovalnice Triglav Poslovno poročilo Uprav

Letno poročilo Skupine Triglav in Zavarovalnice Triglav, d.d., 2016 Finančni rezultat Skupine Triglav in Zavarovalnice Triglav Poslovno poročilo Uprav Kazalo > 8 Finančni rezultat Skupine Triglav in Skupina Triglav je ustvarila 82,3 milijona evrov čistega dobička in dosegla 11,4-odstotno dobičkonosnost kapitala. Čisti poslovni izid je za 29 odstotkov

Prikaži več

Contratti_TD_e_TI_pogodbe_nedolocen_in_dolocen_cas

Contratti_TD_e_TI_pogodbe_nedolocen_in_dolocen_cas Prot. n. / Št.: 4412/C21 Gorizia/ Gorica, 1 settembre / 1. september 2011 AI DIRIGENTI SCOLASTICI DELLE SCUOLE DI OGNI ORDINE E GRADO DELLA PROVINCIA DI GORIZIA Ravnateljem šol vseh vrst in stopenj v goriški

Prikaži več

Javna objava podatkov poslovanja Abanke d.d. v prvem trimesečju leta 2018 s priloženimi konsolidiranimi računovodskimi izkazi

Javna objava podatkov poslovanja Abanke d.d. v prvem trimesečju leta 2018 s priloženimi konsolidiranimi računovodskimi izkazi ABANKA d.d. Slovenska 58, 1517 Ljubljana T 01 47 18 100 F 01 43 25 165 www.abanka.si JAVNA OBJAVA PODATKOV POSLOVANJA ABANKE D.D. V PRVEM TRIMESEČJU LETA 2018 S PRILOŽENIMI KONSOLIDIRANIMI RAČUNOVODSKIMI

Prikaži več

BILTEN Maj 2015 Leto 24, štev.: 5

BILTEN Maj 2015 Leto 24, štev.: 5 BILTEN Maj 2015 Leto 24, štev.: 5 Izdajatelj: BANKA SLOVENIJE Slovenska 35, 1000 Ljubljana Slovenija tel.: +386 (1) 4719000 fax.: +386 (1) 2515516 E-mail: bilten@bsi.si http://www.bsi.si/ SWIFT: BSLJ SI

Prikaži več

DELAVSKA HRANILNICA d

DELAVSKA HRANILNICA d S K L E P O VIŠINI OBRESTNIH MER ZA POSAMEZNE VRSTE VLOG, DEPOZITOV IN KREDITOV Sprejela:Uprava hranilnice Renato Založnik, predsednik uprave Jasna Mesić, članica uprave Sprejeto: 15.12.2017 Velja od:

Prikaži več

AAA

AAA BONITETNO POROČILO ODLIČNOSTI Izdajatelj: BISNODE, družba za medije ter poslovne in bonitetne informacije d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska JELE KITT proizvodno podjetje d.o.o. Izdano dne

Prikaži več

Relazioneconsuntivo 2013

Relazioneconsuntivo 2013 PREMESSA La relazione al rendiconto della gestione dell esercizio 2013 è prevista dagli artt. 151 e 231 del D.Lgs.267/2000, con la quale l organo esecutivo espone i risultati conseguiti in rapporto ai

Prikaži več

AJPES Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve INFORMACIJA O POSLOVANJU SAMOSTOJNIH PODJETNIKOV POSAMEZNIKOV V NOTRANJSKO-KRAŠ

AJPES Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve INFORMACIJA O POSLOVANJU SAMOSTOJNIH PODJETNIKOV POSAMEZNIKOV V NOTRANJSKO-KRAŠ AJPES Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve INFORMACIJA O POSLOVANJU SAMOSTOJNIH PODJETNIKOV POSAMEZNIKOV V NOTRANJSKO-KRAŠKI REGIJI V LETU 2010 Postojna, maj 2011 KAZALO I.

Prikaži več

AAA

AAA BONITETNO POROČILO ODLIČNOSTI Izdajatelj: BISNODE, družba za medije ter poslovne in bonitetne informacije d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska MULTILINGUAL PRO prevajalska agencija d.o.o. Izdano

Prikaži več

Mesečna informacija_marec_2016.pub

Mesečna informacija_marec_2016.pub MAREC KRATEK KOMENTAR K DOGAJANJU V BANČNEM SEKTORJU Upočasnjevanje krčenja bilančne vsote slovenskega bančnega sistema se je v začetku leta nadaljevalo, konec januarja je bila medletno nižja za,%. Medletno

Prikaži več

CA IZRAČUN KAPITALA IN KAPITALSKE ZAHTEVE Oznaka vrstice Postavka 1 SKUPAJ KAPITAL (za namen kapitalske ustreznosti) = =

CA IZRAČUN KAPITALA IN KAPITALSKE ZAHTEVE Oznaka vrstice Postavka 1 SKUPAJ KAPITAL (za namen kapitalske ustreznosti) = = CA IZRAČUN KAPITALA IN KAPITALSKE ZAHTEVE Oznaka vrstice Postavka 1 SKUPAJ KAPITAL (za namen kapitalske ustreznosti) =1.1+1.2+1.3+1.6 =1.4+1.5+1.6 1.1 TEMELJNI KAPITAL =1.1.1+ 1.1.2+1.1.4+1.1.5 Znesek

Prikaži več

Modra zavarovalnica, d.d.

Modra zavarovalnica, d.d. Srečanje z novinarji Ljubljana, 17. 1. 2013 Poudarki Modra zavarovalnica je največja upravljavka pokojninskih skladov in največja izplačevalka dodatnih pokojnin v Sloveniji. Modra zavarovalnica med najboljšimi

Prikaži več

FAQ BANDO/RAZPIS 5/ /03/2018 BANDO/RAZPIS BANDO/RAZPIS 1) 2.3. Proponenti ammissibili e dimensioni del partenariato: Le università saranno consi

FAQ BANDO/RAZPIS 5/ /03/2018 BANDO/RAZPIS BANDO/RAZPIS 1) 2.3. Proponenti ammissibili e dimensioni del partenariato: Le università saranno consi BANDO/RAZPIS BANDO/RAZPIS 1) 2.3. Proponenti ammissibili e dimensioni del partenariato: Le università saranno considerate per dipartimenti, sia con riferimento alle università italiane che slovene? 2.3.

Prikaži več

AAA

AAA BONITETNO POROČILO ODLIČNOSTI Izdajatelj: BISNODE, družba za medije ter poslovne in bonitetne informacije d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska RCM špedicija, gostinstvo, trgovina in proizvodnja

Prikaži več

1/18 SI BONITETNO POROČILO (c) Coface Slovenia d.o.o. office-sl

1/18 SI BONITETNO POROČILO (c) Coface Slovenia d.o.o.   office-sl 1/18 SI BONITETNO POROČILO (c) Coface Slovenia d.o.o. email: office-slovenia@coface.com 14.12.2016 22:11(+1) POROČILO O PODJETJU IZMIŠLJENO PODJETJE D.O.O. Druga imena: IZMIŠLJENO d.o.o. Sedez podjetja:

Prikaži več

KRATEK KOMENTAR K DOGAJANJU V BANČNEM SEKTORJU Bilančna vsota se je februarja povečala bolj kot v predhodnih mesecih. Na strani virov se še vedno pove

KRATEK KOMENTAR K DOGAJANJU V BANČNEM SEKTORJU Bilančna vsota se je februarja povečala bolj kot v predhodnih mesecih. Na strani virov se še vedno pove KRATEK KOMENTAR K DOGAJANJU V BANČNEM SEKTORJU Bilančna vsota se je februarja povečala bolj kot v predhodnih mesecih. Na strani virov se še vedno povečujejo predvsem vloge gospodinjstev in predstavljajo

Prikaži več

v sodelovanju z S.BON-1 [-] S.BON AJPES za podjetje: Podjetje d.o.o. Ulica 1, 1000 Ljubljana Matična številka: ID za DDV / davčna številka:

v sodelovanju z S.BON-1 [-] S.BON AJPES za podjetje: Podjetje d.o.o. Ulica 1, 1000 Ljubljana Matična številka: ID za DDV / davčna številka: v sodelovanju z S.BON AJPES za podjetje: Ulica 1, 1000 Ljubljana Matična številka: 1234567000 ID za DDV / davčna številka: SI12345678 BONITETNA OCENA PO PRAVILIH BASEL II BONITETNA OCENA PODJETJA NA DAN

Prikaži več

Works - Contract notice SL

Works - Contract notice SL 1/6 I-Milano: Zaključna gradbena dela 2009/S 36-052387 OBVESTILO O NAROČILU Gradnje ODDELEK I: NAROČNIK I.1) IME, NASLOVI IN KONTAKTNA(-E) TOČKA(-E): Provincia di Milano, Via Vivaio, 1, Kontakt Settore

Prikaži več

AAA

AAA BONITETNO POROČILO ODLIČNOSTI Izdajatelj: BISNODE, družba za medije ter poslovne in bonitetne informacije d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska ZELEN IN PARTNERJI, Podjetniško in poslovno svetovanje

Prikaži več

Izpostava Postojna INFORMACIJA O POSLOVANJU GOSPODARSKIH DRUŽB, SAMOSTOJNIH PODJETNIKOV POSAMEZNIKOV IN ZADRUG V PRIMORSKO - NOTRANJSKI REGIJI V LETU

Izpostava Postojna INFORMACIJA O POSLOVANJU GOSPODARSKIH DRUŽB, SAMOSTOJNIH PODJETNIKOV POSAMEZNIKOV IN ZADRUG V PRIMORSKO - NOTRANJSKI REGIJI V LETU Izpostava Postojna INFORMACIJA O POSLOVANJU GOSPODARSKIH DRUŽB, SAMOSTOJNIH PODJETNIKOV POSAMEZNIKOV IN ZADRUG V PRIMORSKO - NOTRANJSKI REGIJI V LETU Postojna, maj 2019 Kazalo vsebine 1. UVOD... 3 2. POVZETEK...

Prikaži več

(Microsoft Word - Razvoj konkuren\350nega gospodarstva in internacionalizacija.docx)

(Microsoft Word - Razvoj konkuren\350nega gospodarstva in internacionalizacija.docx) Razvoj konkurenčnega gospodarstva in internacionalizacija Posredno financiranje NAZIV PRODUKTA: Razvoj konkurenčnega gospodarstva in internacionalizacija NAČIN FINANCIRANJA posredno financiranje preko

Prikaži več

SMERNICA EVROPSKE CENTRALNE BANKE (EU) 2018/ z dne 24. aprila o spremembi Smernice ECB/ 2013/ 23 o statistiki državnih

SMERNICA  EVROPSKE  CENTRALNE  BANKE  (EU)  2018/ z dne  24. aprila o spremembi  Smernice  ECB/  2013/  23  o statistiki  državnih 15.6.2018 L 153/161 SMERNICE SMERNICA EVROPSKE CENTRALNE BANKE (EU) 2018/861 z dne 24. aprila 2018 o spremembi Smernice ECB/2013/23 o statistiki državnih financ (ECB/2018/13) IZVRŠILNI ODBOR EVROPSKE CENTRALNE

Prikaži več

Microsoft Word - P113-A doc

Microsoft Word - P113-A doc Š i f r a k a n d i d a t a : Državni izpitni center *P113A30212* ZIMSKI IZPITNI ROK ITALIJANŠČINA Izpitna pola 2 Pisno sporočanje A) Krajši pisni sestavek B) Daljši pisni sestavek Torek, 7. februar 2012

Prikaži več

OSTAJAMO VAŠA PRVA IZBIRA Vaša Delavska hranilnica

OSTAJAMO VAŠA PRVA IZBIRA Vaša Delavska hranilnica OSTAJAMO VAŠA PRVA IZBIRA Vaša Delavska hranilnica Poslovanje v letu 2017 Hranilnica je v prvih štirih mesecih 2017 povečala bilančno vsoto za 59,3 mio EUR, na 1.058,5 mio EUR oziroma za 5,9 %. Stanje

Prikaži več

nedod_razpolozljiva_ uc mesta_in sklopi_ur-posti_e_spezz orari_non_conferiti

nedod_razpolozljiva_ uc mesta_in sklopi_ur-posti_e_spezz orari_non_conferiti Prot. n. / Št.: 3289/C7 Gorizia/ Gorica, 30 agosto / 30. avgusta 2013 AI DIRIGENTI SCOLASTICI DELLE SCUOLE CON LINGUA DI INS. SLOVENA DELLA PROVINCIA DI GORIZIA RAVNATELJEM ŠOL S SLOVENSKIM UČNIM JEZIKOM

Prikaži več

BANKA SLOVENIJE BANK OF SLOVENIA EVROSISTEM / EUROSYSTEM FINANÈNI RAÈUNI SLOVENIJE FINANCIAL ACCOUNTS OF SLOVENIA NOVEMBER/NOVEMBE

BANKA SLOVENIJE BANK OF SLOVENIA EVROSISTEM / EUROSYSTEM FINANÈNI RAÈUNI SLOVENIJE FINANCIAL ACCOUNTS OF SLOVENIA NOVEMBER/NOVEMBE BANKA SLOVENIJE EVROSISTEM / FINANÈNI RAÈUNI SLOVENIJE 2004-2009 FINANCIAL ACCOUNTS OF SLOVENIA 2004-2009 NOVEMBER/NOVEMBER 2010 2 Finančni računi Slovenije/Financial Accounts of Slovenia 2004-2009, november/november

Prikaži več

Microsoft Word - INFORMACIJE NOVEMBER doc

Microsoft Word - INFORMACIJE NOVEMBER doc INFORMACIJE NOVEMBER 2014 Spoštovani! Pošiljamo Vam informacije za november. Vlada pripravlja kup dokaj neugodnih ukrepov za podjetnike (povišan davek na bančne storitve, povišan davek na zavarovalniške

Prikaži več

AAA

AAA BONITETNO POROČILO ODLIČNOSTI Izdajatelj: BISNODE, družba za medije ter poslovne in bonitetne informacije d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska KARBON, čiste tehnologije d.o.o. Velenje Izdano

Prikaži več

Firma: SID Slovenska izvozna in razvojna banka, d.d., Ljubljana Naslov: Ulica Josipine Turnograjske 6, 1000 Ljubljana Matična številka: Davčna

Firma: SID Slovenska izvozna in razvojna banka, d.d., Ljubljana Naslov: Ulica Josipine Turnograjske 6, 1000 Ljubljana Matična številka: Davčna Firma: SID Slovenska izvozna in razvojna banka, d.d., Ljubljana Naslov: Ulica Josipine Turnograjske 6, 1000 Ljubljana Matična številka: 5665493 Davčna številka: SI 82155135 Telefon (h.c.): 01/ 200 75 00

Prikaži več

Sklep_april_2019

Sklep_april_2019 S K L E P O OBRESTNIH MERAH Sprejela: Uprava hranilnice Renato Založnik, predsednik uprave Jasna Mesić, članica uprave Sprejeto: 15.3.2019 Velja od: 1.4.2019 1. VLOGE FIZIČNIH OSEB 1.1. VLOGE NA VPOGLED

Prikaži več

AAA

AAA BONITETNO POROČILO ODLIČNOSTI Izdajatelj: BISNODE, družba za medije ter poslovne in bonitetne informacije d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska IRMAN trgovina, razvoj, optika, d.o.o. Izdano dne

Prikaži več

Naslov: Izdajatelj: Gospodarska in finančna gibanja Številka: april 2019 BANKA SLOVENIJE Slovenska Ljubljana tel.: fax:

Naslov: Izdajatelj: Gospodarska in finančna gibanja Številka: april 2019 BANKA SLOVENIJE Slovenska Ljubljana tel.: fax: Naslov: Izdajatelj: Gospodarska in finančna gibanja Številka: april 19 BANKA SLOVENIJE Slovenska 3 Ljubljana tel.: 1 7 19 fax: 1 1 1 e-mail: bsl@bsi.si http://www.bsi.si/ Uporaba in objava podatkov in

Prikaži več

AAA

AAA BONITETNO POROČILO ODLIČNOSTI Izdajatelj: BISNODE, družba za medije ter poslovne in bonitetne informacije d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska LIBELA ORODJA, Izdelovanje orodij in perforiranje

Prikaži več

POLLETNO POROČILO 2013 BANKE CELJE d.d. IN SKUPINE BANKE CELJE

POLLETNO POROČILO 2013 BANKE CELJE d.d. IN SKUPINE BANKE CELJE POLLETNO POROČILO 2013 BANKE CELJE d.d. IN SKUPINE BANKE CELJE Vsebina I POSLOVNO POROČILO... 5 1 POMEMBNEJŠI PODATKI IZ POSLOVANJA... 7 2 PREDSTAVITEV... 8 3 KLJUČNI DOGODKI V PRVEM POLLETJU 2013...

Prikaži več

6 inizio lavori ita-slo

6 inizio lavori ita-slo ALLEGATO "B" di cui all art. 3 del Regolamento di attuazione della LR 19/2009 SCHEDA 6 - COMUNICAZIONE INIZIO LAVORI PRILOGA B iz 3. člena izvedbenega pravnika DZ 19/2009 PREGLEDNICA 6 - SPOROČILO O ZAČETKU

Prikaži več

RAZKRITJA INFORMACIJ 2018

RAZKRITJA INFORMACIJ 2018 RAZKRITJA INFORMACIJ 2018 KAZALO - RAZKRITJA INFORMACIJ LETNO POROČILO CRR Stran 1 UVOD 156 2 CILJI IN POLITIKE UPRAVLJANJA TVEGANJ 156 2.1 Pristop institucije k upravljanju tveganj Člen 435 156 2.2 Informacije

Prikaži več

1

1 Izdajatelj: Banka Slovenije Slovenska 3 1 Ljubljana Tel.: (1) 71 9 Faks: (1) 1 1 Poročilo o finančni stabilnosti temelji na podatkih in informacijah, dostopnih do konca marca 18, razen če ni posebej navedeno

Prikaži več

SI057 OK KAPITAL Period SI057 NOVA LJUBLJANSKA BANKA D.D. (NLB d.d.) Kapitalska pozicija upoštevaje pravila CRD 3 A) Navadni lastnišk

SI057 OK KAPITAL Period SI057 NOVA LJUBLJANSKA BANKA D.D. (NLB d.d.) Kapitalska pozicija upoštevaje pravila CRD 3 A) Navadni lastnišk SI57 OK 1. KAPITAL Period SI57 Kapitalska pozicija upoštevaje pravila CRD 3 A) Navadni lastniški kapital pred odbitnimi postavkami (Temeljni kapital brez hibridnih instrumentov in državnih ukrepov pomoči,

Prikaži več

AAA

AAA BONITETNO POROČILO ODLIČNOSTI Izdajatelj: BISNODE, družba za medije ter poslovne in bonitetne informacije d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska ŠTERN, proizvodnja in trgovina, d.o.o. Izdano dne

Prikaži več

DELOVNI LIST 2 – TRG

DELOVNI LIST 2 – TRG 3. ŢT GOSPODARSKO POSLOVANJE DELOVNI LIST 2 TRG 1. Na spletni strani http://www.sc-s.si/projekti/vodopivc.html si oglej E-gradivo z naslovom Cena. Nato reši naslednja vprašanja. 2. CENA 2.1 Kaj se pojavi

Prikaži več

SPLOŠNI PODATKI O GOSPODARSKI DRUŽBI 1. Ime PIPISTREL Podjetje za alternativno letalstvo d.o.o. Ajdovščina 2. Naslov Goriška cesta 50A, 5270 Ajdovščin

SPLOŠNI PODATKI O GOSPODARSKI DRUŽBI 1. Ime PIPISTREL Podjetje za alternativno letalstvo d.o.o. Ajdovščina 2. Naslov Goriška cesta 50A, 5270 Ajdovščin SPLOŠNI PODATKI O GOSPODARSKI DRUŽBI 1. Ime PIPISTREL Podjetje za alternativno letalstvo d.o.o. Ajdovščina 2. Naslov Goriška cesta 50A, 5270 Ajdovščina 3. ID za DDV/Davčna številka SI68911564 4. Datum

Prikaži več

SPLOŠNI PODATKI O GOSPODARSKI DRUŽBI 1. Ime PIPISTREL Podjetje za alternativno letalstvo d.o.o. Ajdovščina 2. Naslov Goriška cesta 50A, 5270 Ajdovščin

SPLOŠNI PODATKI O GOSPODARSKI DRUŽBI 1. Ime PIPISTREL Podjetje za alternativno letalstvo d.o.o. Ajdovščina 2. Naslov Goriška cesta 50A, 5270 Ajdovščin SPLOŠNI PODATKI O GOSPODARSKI DRUŽBI 1. Ime PIPISTREL Podjetje za alternativno letalstvo d.o.o. Ajdovščina 2. Naslov Goriška cesta 50A, 5270 Ajdovščina 3. ID za DDV/Davčna številka SI68911564 4. Datum

Prikaži več

AJPES Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve INFORMACIJA O POSLOVANJU SAMOSTOJNIH PODJETNIKOV POSAMEZNIKOV V REPUBLIKI SLOVE

AJPES Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve INFORMACIJA O POSLOVANJU SAMOSTOJNIH PODJETNIKOV POSAMEZNIKOV V REPUBLIKI SLOVE AJPES Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve INFORMACIJA O POSLOVANJU SAMOSTOJNIH PODJETNIKOV POSAMEZNIKOV V REPUBLIKI SLOVENIJI V LETU 2008 Ljubljana, maj 2009 ISSN 1855-3990

Prikaži več

Priloga_AJPES.xls

Priloga_AJPES.xls 1. IZKAZ PRIHODKOV IN ODHODKOV - DOLOČENIH UPORABNIKOV PODSKUPIN KONTOV NAZIV PODSKUPINE KONTOV Plan Ocena realizacije Plan 2014 2014 2015 Plan 2015 / Plan 2014 Plan 2015 / Ocena realizacije 2014 Razlika

Prikaži več

Priporočilo Evropskega odbora za sistemska tveganja z dne 15. januarja 2019 o spremembi Priporočila ESRB/2015/2 o ocenjevanju čezmejnih učinkov ukrepo

Priporočilo Evropskega odbora za sistemska tveganja z dne 15. januarja 2019 o spremembi Priporočila ESRB/2015/2 o ocenjevanju čezmejnih učinkov ukrepo 20.3.2019 SL Uradni list Evropske unije C 106/1 I (Resolucije, priporočila in mnenja) PRIPOROČILA EVROPSKI ODBOR ZA SISTEMSKA TVEGANJA PRIPOROČILO EVROPSKEGA ODBORA ZA SISTEMSKA TVEGANJA z dne 15. januarja

Prikaži več

BONITETNO POROČILO ECUM RRF d.o.o. Izdano dne Izdano za: Darja Erhatič Bisnode d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska BONITETNO POR

BONITETNO POROČILO ECUM RRF d.o.o. Izdano dne Izdano za: Darja Erhatič Bisnode d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska BONITETNO POR BONITETNO POROČILO Izdano za: Darja Erhatič Bisnode d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska www.bisnode.si, tel: +386 (0)1 620 2 866, fax: +386 (0)1 620 2 708 Bonitetno poročilo PROFIL PODJETJA

Prikaži več

1

1 JUNIJ 17 Izdajatelj: Banka Slovenije Slovenska 3 Ljubljana Tel.: (1) 471 9 Faks: (1) 21 16 Poročilo o finančni stabilnosti temelji na podatkih in informacijah, dostopnih do sredine maja 17, razen če ni

Prikaži več

Slide 1

Slide 1 SKUPINA SAVA RE NEREVIDIRANI REZULTATI 2017 23. MAREC 2018 a 2017 KLJUČNI POUDARKI LETA Kosmata premija skupine Sava Re je v letu 2017 prvič presegla 500 milijonov EUR. Čisti poslovni izid in donosnost

Prikaži več

SKLEP O OBRESTNIH MERAH V PRIMORSKIH HRANILNICI VIPAVA D.D. Veljavnost od: Vipava,

SKLEP O OBRESTNIH MERAH V PRIMORSKIH HRANILNICI VIPAVA D.D. Veljavnost od: Vipava, SKLEP O OBRESTNIH MERAH V PRIMORSKIH HRANILNICI VIPAVA D.D. Veljavnost od: 01.05.2019 Vipava, 01.05.2019 S Sklepom o višini obrestnih mer za posamezne vrste vlog, depozitov in kreditov (v nadaljevanju:

Prikaži več

Microsoft Word - Zadolžitev CČN.doc

Microsoft Word - Zadolžitev CČN.doc Datum: 20.05.2012 OBČINSKEMU SVETU MESTNE OBČINE NOVO MESTO ZADEVA: DOLGOROČNO ZADOLŽEVANJE MESTNE OBČINE NOVO MESTO V LETU 2012 ZA PROJEKT»HIDRAVLIČNE IZBOLJŠAVE KANALIZACIJSKEGA SISTEMA IN CENTRALNA

Prikaži več

AAA

AAA BONITETNO POROČILO ODLIČNOSTI Izdajatelj: BISNODE, družba za medije ter poslovne in bonitetne informacije d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska ILUMINA WAX trgovina in proizvodnja d.o.o. Izdano

Prikaži več

AAA

AAA BONITETNO POROČILO ODLIČNOSTI Izdajatelj: BISNODE, družba za medije ter poslovne in bonitetne informacije d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska NARVIS, napredne računalniške storitve, d.o.o.

Prikaži več

Izpostava KRANJ INFORMACIJA O POSLOVANJU GOSPODARSKIH DRUŽB, SAMOSTOJNIH PODJETNIKOV POSAMEZNIKOV IN ZADRUG NA GORENJSKEM V LETU 2016 Kranj, maj 2017

Izpostava KRANJ INFORMACIJA O POSLOVANJU GOSPODARSKIH DRUŽB, SAMOSTOJNIH PODJETNIKOV POSAMEZNIKOV IN ZADRUG NA GORENJSKEM V LETU 2016 Kranj, maj 2017 Izpostava KRANJ INFORMACIJA O POSLOVANJU GOSPODARSKIH DRUŽB, SAMOSTOJNIH PODJETNIKOV POSAMEZNIKOV IN ZADRUG NA GORENJSKEM V LETU Kranj, maj 2017 Kazalo vsebine 1. UVOD... 4 2. POVZETEK... 6 3. GOSPODARSKE

Prikaži več

AAA

AAA BONITETNO POROČILO ODLIČNOSTI Izdajatelj: BISNODE, družba za medije ter poslovne in bonitetne informacije d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska INŽENIRING TELEKOMUNIKACIJ 100 d.o.o. Izdano dne

Prikaži več

AAA

AAA BONITETNO POROČILO ODLIČNOSTI Izdajatelj: BISNODE, družba za medije ter poslovne in bonitetne informacije d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska ARNE Računalniški sistemi d.o.o. Izdano dne 8.1.2016

Prikaži več

AAA

AAA BONITETNO POROČILO ODLIČNOSTI Izdajatelj: BISNODE, družba za medije ter poslovne in bonitetne informacije d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska HALDER norm+technik d.o.o. Izdano dne 5.8.2014

Prikaži več

Microsoft Word - Primer nalog_OF_izredni.doc

Microsoft Word - Primer nalog_OF_izredni.doc 1) Ob koncu leta 2004 je bilo v Sloveniji v obtoku za 195,4 mrd. izdanih bankovcev, neto tuja aktiva je znašala 1.528,8 mrd. SIT, na poravnalnih računih pri BS so imele poslovne banke za 94 mrd. SIT, depoziti

Prikaži več

Letnik XXIV, oktober 2018 EVROPSKA ANKETA EKONOMSKEGA OKOLJA ANALIZA ANKETNEGA VPRAŠALNIKA Podjetja v iskanju svežih moči Izvozna pričakovanja visoka

Letnik XXIV, oktober 2018 EVROPSKA ANKETA EKONOMSKEGA OKOLJA ANALIZA ANKETNEGA VPRAŠALNIKA Podjetja v iskanju svežih moči Izvozna pričakovanja visoka Letnik XXIV, oktober 2018 EVROPSKA ANKETA EKONOMSKEGA OKOLJA ANALIZA ANKETNEGA VPRAŠALNIKA Podjetja v iskanju svežih moči Izvozna pričakovanja visoka stran 2 Pričakovanja podjetij glede na velikost stran

Prikaži več

SNV - Scuola: TSIC prodotto il :16/07/ :03:26 pagina 1 Rapporto Autovalutazione Periodo di Riferimento /15 RAV Scuola - TSIC I

SNV - Scuola: TSIC prodotto il :16/07/ :03:26 pagina 1 Rapporto Autovalutazione Periodo di Riferimento /15 RAV Scuola - TSIC I SNV - Scuola: prodotto il :16/07/2015 14:03:26 pagina 1 Rapporto Autovalutazione Periodo di Riferimento - 2014/15 RAV Scuola - IC DOLINA L. SLOV SNV - Scuola: prodotto il :16/07/2015 14:03:26 pagina 2

Prikaži več

Sklep Evropske centralne banke z dne 26. septembra 2013 o dodatnih ukrepih v zvezi z Eurosistemovimi operacijami refinanciranja in primernostjo zavaro

Sklep Evropske centralne banke z dne 26. septembra 2013 o dodatnih ukrepih v zvezi z Eurosistemovimi operacijami refinanciranja in primernostjo zavaro L 301/6 Uradni list Evropske unije 12.11.2013 SKLEP EVROPSKE CENTRALNE BANKE z dne 26. septembra 2013 o dodatnih ukrepih v zvezi z Eurosistemovimi operacijami refinanciranja in primernostjo zavarovanja

Prikaži več

GARA INFORMALE PER L’AFFIDAMENTO DEI LAVORI DI ________________

GARA INFORMALE PER L’AFFIDAMENTO DEI LAVORI DI ________________ STAZ.APPALTANTE: USTANOVA ZAKUPODAJALKA: Comune di San Dorligo della Valle - Občina Dolina Dolina 270-34018 San Dorligo della Valle - Dolina (TS) Občina Dolina Dolina 270-34018 Dolina (TS) OGGETTO / ZADEVA:

Prikaži več

Disponibilità_razpolozljiva mesta_ _GO

Disponibilità_razpolozljiva mesta_ _GO Prot. n. / Št.: 4354/C7 Gorizia/ Gorica, 26 agosto / 26. avgusta 2011 AI DIRIGENTI SCOLASTICI DELLE SCUOLE CON LINGUA D INS. SLOVENA DI OGNI ORDINE E GRADO DELLA PROV. DI GORIZIA RAVNATELJEM ŠOL S SLOVENSKIM

Prikaži več

AAA

AAA BONITETNO POROČILO ODLIČNOSTI Izdajatelj: BISNODE, družba za medije ter poslovne in bonitetne informacije d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska RCM špedicija, gostinstvo, trgovina in proizvodnja

Prikaži več

AAA

AAA BONITETNO POROČILO ODLIČNOSTI Izdajatelj: BISNODE, družba za medije ter poslovne in bonitetne informacije d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska ŠTERN, proizvodnja in trgovina, d.o.o. Izdano dne

Prikaži več

AAA

AAA BONITETNO POROČILO ODLIČNOSTI Izdajatelj: BISNODE, družba za medije ter poslovne in bonitetne informacije d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska IRMAN trgovina, razvoj, optika, d.o.o. Izdano dne

Prikaži več

Nerevidirano polletno poročilo za leto 2006

Nerevidirano polletno poročilo za leto 2006 Nerevidirano polletno poročilo za leto 2006 1 PREDSTAVITEV SKLADA...3 2 OPOZORILO IMETNIKOM INVESTICIJSKIH KUPONOV...4 3 POSLOVANJE SKLADA V OBDOBJU 01.01. DO 30.06.2006...5 4 NEREVIDIRANI RAČUNOVODSKI

Prikaži več

Informacija o poslovanju samostojnih podjetnikov posameznikov v Osrednjeslovenski regiji v letu 2014 i NFORMACIJA O POSLOVANJU SAMOSTOJNIH PODJETNIKOV

Informacija o poslovanju samostojnih podjetnikov posameznikov v Osrednjeslovenski regiji v letu 2014 i NFORMACIJA O POSLOVANJU SAMOSTOJNIH PODJETNIKOV i NFORMACIJA O POSLOVANJU SAMOSTOJNIH PODJETNIKOV POSAMEZNIKOV V OSREDNJESLOVENSKI REGIJI V LETU 2014 Agencija RS za javnopravne evidence in storitve, Izpostava Ljubljana, maj 2015 T: 01/ 583 33 00, F:

Prikaži več

AAA

AAA BONITETNO POROČILO ODLIČNOSTI Izdajatelj: BISNODE, družba za medije ter poslovne in bonitetne informacije d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska MULTILINGUAL PRO prevajalska agencija d.o.o. Izdano

Prikaži več

AAA

AAA BONITETNO POROČILO ODLIČNOSTI Izdajatelj: BISNODE, družba za medije ter poslovne in bonitetne informacije d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska SPLETNE REŠITVE, MIHA LAVTAR S.P. Izdano dne 26.6.2013

Prikaži več

I. Splošni del proračuna

I. Splošni del proračuna ZAKLJUČNI RAČUN PRORAČUNA OBČINE IZOLA ZA LETO 212 I. SPLOŠNI DEL 143 - ZR211 142 - P212_1 156 - VP212 161 - ZR212 I. SKUPAJ PRIHODKI (7+71+72+73+74+78) 16.5.364 22.982.33 22.982.33 15.519.495 96,7 67,5

Prikaži več

AAA

AAA BONITETNO POROČILO ODLIČNOSTI Izdajatelj: BISNODE, družba za medije ter poslovne in bonitetne informacije d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska ZEL-EN, razvojni center energetike d.o.o. Izdano

Prikaži več

PowerPointova predstavitev

PowerPointova predstavitev »ŠTUDIJA O IZVEDLJIVOSTI PROJEKTA PRIDELAVE IN PREDELAVE SLADKORNE PESE«Državni svet. 14.11. 2013 Prof. dr. Črtomir Rozman Svetovna proizvodnja sladkorja 123 držav: 80% sladk. Trs, 20 % sladk. Pesa 43

Prikaži več

AAA

AAA BONITETNO POROČILO ODLIČNOSTI Izdajatelj: BISNODE, družba za medije ter poslovne in bonitetne informacije d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska Predelava termoplastov VARSPOJ, d.o.o. Izdano dne

Prikaži več

poročilo o poslovanju Skupine Nove KBM 4/4Nerevidirano in Nove KBM d.d. JANUAR - DECEMBER 2014 FEBRUAR 2015

poročilo o poslovanju Skupine Nove KBM 4/4Nerevidirano in Nove KBM d.d. JANUAR - DECEMBER 2014 FEBRUAR 2015 poročilo o poslovanju Skupine Nove KBM 4/4Nerevidirano in Nove KBM d.d. JANUAR - DECEMBER 2014 FEBRUAR 2015 Organi upravljanja na dan 31.12.2014 Uprava banke Aleš Hauc Robert Senica mag. Sabina Župec Kranjc

Prikaži več

EKS - Priloga 1

EKS - Priloga 1 Langusova ulica 4, 1535 Ljubljana T: 01 478 80 00 F: 01 478 81 39 E: gp.mzi@gov.si www.mzi.gov.si PROJEKCIJA DOLGOROČNE ENERGETSKE BILANCE Povzetek strokovnih podlag za projekcijo dolgoročnih energetskih

Prikaži več

Untitled

Untitled www.uradne-objave.izola.si Št. 14/2018 Izola, ponedeljek, 23. 7. 2018 e-pošta: urednik.uo@izola.si Uradne objave Občine Izola, leto V VSEBINA Odlok o razveljavitvi Odloka o razveljavitvi Odloka o ustanovitvi,

Prikaži več