AGENCIJA ZA TRG VREDNOSTNIH PAPIRJEV LETNO PORO^ILO ANNUAL REPORT SECURITIES MARKET AGENCY

Transkripcija

1 AGENCIJA ZA TRG VREDNOSTNIH PAPIRJEV LETNO PORO^ILO ANNUAL REPORT SECURITIES MARKET AGENCY

2 KAZALO PORO^ILO O STANJU NA TRGU VREDNOSTNIH PAPIRJEV V LETU Institucionalno okolje.... Osnovni podatki Primarni trg vrednostnih papirjev in prevzemi Javne ponudbe vrednostnih papirjev ob izdaji (javni primarni trg) Nadaljnje javne prodaje vrednostnih papirjev Prevzemi Nejavni primarni trg Sekundarni trg vrednostnih papirjev javnih dru`b Trgovanje z vrednostnimi papirji na organiziranih trgih Trgovanje z vrednostnimi papirji izven organiziranega trga Investitorji in njihove nalo`be na trgu vrednostnih papirjev Nalo`be investitorjev na doma~em trgu vrednostnih papirjev Nalo`be investitorjev na tujih trgih vrednostnih papirjev Investicijski skladi Poobla{~ene investicijske dru`be Vzajemni skladi....

3 LETNO PORO^ILO o stanju na trgu vrednostnih papirjev v letu The Securities Market in Slovenia: Report ANNUAL REPORT

4 INSTITUCIONALNO OKOLJE V letu se je nadaljevalo prilagajanje institucionalnega okolja trga vrednostnih papirjev mednarodnim standardom. Na podlagi zakonodaje, sprejete v letu 1 (Zakon o trgu vrednostnih papirjev, Zakon o deviznem poslovanju, Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju), so Agencija za trg vrednostnih papirjev (v nadaljnjem besedilu: agencija), Ministrstvo za finance in Banka Slovenije v letu izdali ve~ podzakonskih predpisov, ki podrobneje urejajo posamezna podro~ja trgovanja z vrednostnimi papirji. Podzakonski predpisi, ki jih je izdala agencija na podlagi Zakona o trgu vrednostnih papirjev (Uradni list RS, {t. /), podrobneje urejajo naslednja podro~ja: primarni trg vrednostnih papirjev, predvsem vsebina prospekta za javno ponudbo vrednostnih papirjev, poro~anje javnih dru b o poslovnih dogodkih, pogoji za ustanovitev borzno posredni{ke dru be, sistem obvladovanja tveganj borzno posredni{kih dru b, revidiranje borzno posredni{kih dru b, nadzor nad tr no infrastrukturo (borza, klirin{ko depotna dru ba). Na podlagi Zakona o deviznem poslovanju (Uradni list RS, {t. 3/) izdani podzakonski predpisi podrobneje urejajo: pogoje za nakup tujih vrednostnih papirjev za rezidente Republike Slovenije, pogoje za izdajo in vpeljavo doma~ih vrednostnih papirjev v tujini, pogoje za nalo be nerezidentov v doma~e vrednostne papirje, pogoje za izdajo in vpeljavo tujih vrednostnih papirjev v Republiki Sloveniji. Nalo beni steber pokojninskega zavarovanja, ki ga je uvedla pokojninska reforma, bo imel pomemben vpliv na trgu kapitala predvsem kot dodatno povpra{evanje. V letu so se za~ele predvsem priprave na uvedbo in ponudbo tega novega finan~nega izdelka na slovenski trg, prvi u~inki pritoka novih sredstev na trg pa se lahko pri~akujejo v naslednjih letih. Podzakonski predpisi agencije, izdani na podlagi Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, {t. 1/, / in 1/), urejajo predvsem: izra~unavanje donosnosti in ~iste vrednosti sredstev vzajemnih pokojninskih skladov, ra~unovodstvo in poro~anje vzajemnih pokojninskih skladov. Leto je bilo v znamenju prilagajanja zahtevam novih predpisov tudi za udele ence trga vrednostnih papirjev: borzno posredni{ke dru be, banke, borzo in klirin{ko depotno dru bo. Novi predpisi, predvsem dolo~be o obvladovanju tveganj, namre~ zahtevajo organizacijske in tehni~ne prilagoditve, ki so jih morale borzno posredni{ke dru be izvesti do konca julija.

5 OSNOVNI PODATKI V letu je bilo na primarnem trgu javno ponujenih za 113, milijarde SIT vrednostnih papirjev. Med njimi je bilo za 11, milijarde SIT vrednostnih papirjev podjetij in bank, kar je ve~ kot leto poprej. Najpomembnej{a izdajateljica je bila {e vedno Republika Slovenija, saj je izdala za 11,8 milijarde SIT vrednostnih papirjev. Trend {tevila prevzemov podjetij (1) se je nadaljeval tudi v letu. Dejavnosti, povezane s prevzemi, so vplivale na dogajanje na organiziranem trgu vrednostnih papirjev in izven njega. V letu se je {tevilo dolgoro~nih vrednostnih papirjev, s katerimi se je trgovalo na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev, d. d., Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: Ljubljanska borza) pove~alo na dolgoro~nih vrednostnih papirjev na dan 1.. Število vrednostnih papirjev na borznem trgu je na dan 1. zna{alo, od tega delnic in obveznic, na prostem trgu pa je bilo 1 delnic, od tega 3 delnic poobla{~enih investicijskih dru b (v nadaljnjem besedilu: PID), nadalje 1 obveznic, pokojninski bon in 8 kratkoro~nih vrednostnih papirjev. V letu je promet na organiziranem trgu za 1,% presegel promet leta 1 in je za Ljubljansko borzo rekorden. Skupna vrednost prometa je v letu zna{ala, milijarde SIT. Prometa z delnicami je bilo za 1,3 milijarde SIT, prometa z delnicami PID za,8 milijarde SIT, prometa z obveznicami za, milijarde SIT, prometa s kratkoro~nimi vrednostnimi papirji za 3, milijarde SIT in prometa s pokojninskimi boni za 1, milijarde SIT. V dele u prometa je leta postajal vse pomembnej{i promet z obveznicami (,%) in z delnicami PID (3,3%). Druga zna~ilnost je bilo pove~anje dele a prometa s sve nji v skupnem prometu (z,1% v letu 1 na,% v letu ). Indeks delnic SBI je konec decembra zna{al 1.88 to~k in je bil nominalno za,1% vi{ji kot pred enim letom. Indeks PIX je v letu porasel za,%. Tr na kapitalizacija vseh vrednostnih papirjev na Ljubljanski borzi, brez delnic PID, je 1. zna{ala,8 milijarde SIT, kar je za 1,% ve~ kot Pove~anje tr ne kapitalizacije v letu je bilo predvsem posledica uvrstitve novih vrednostnih papirjev na Ljubljansko borzo. Tr na kapitalizacija vseh delnic na borzi je na dan 1. zna{ala,1 milijarde SIT, ne upo{tevaje delnic PID, katerih tr na kapitalizacija je zna{ala 11, milijarde SIT. Kapitalizacija obveznic je konec leta zna{ala milijard SIT, tr na kapitalizacija pokojninskih bonov pa, milijarde SIT. V letu se je zni ala tr nost delnic, izra~unana kot koli~nik med letnim prometom na trgu in tr no kapitalizacijo na zadnji dan obdobja, in sicer z,3 na,1, okrepila pa se je tr nost obveznic, in sicer z,1 na,.

6 V letu se je {tevilo poobla{~enih investicijskih dru b zmanj{alo za tri, tako da je bilo konec leta na organizirani trg uvr{~enih 3 delnic PID-ov. V letu je bila dinamika zamenjave certifikatov za realno premo enje hitrej{a kot v letu 1, kar je posledica javnega razpisa Slovenske razvojne dru be. Dele neizkori{~enih lastninskih certifikatov je konec leta zna{al 3,13% vseh sredstev, kar je bistveno manj kot ob koncu leta 1 (1,1%). Obseg nalo b vzajemnih skladov se je v letu pove~al za 1,8%, ustanovljena pa sta bila tudi dva nova vzajemna sklada, in sicer Skala, ki ga upravlja Krekova dru ba, in Sova, ki je v upravljanju Aban~ne DZU. Tabela 1: Osnovni podatki o organiziranem trgu Tr`na kapitalizacija (mrd SIT) tr`ne kapitalizacije v BDP (%),, 13, 1, 3 1, 3,** * Tr`na kapitalizacija PID (mrd SIT) SBI (SBI) Število vrednostnih papirjev Delnice, od tega delnice PID 3 3 Obveznice Pokojninski bon 1 1 Promet (mrd SIT)* prometa v BDP (%), 3, 3,, 3, 3,** * Tr`nost delnic ** 1,1,,8,8,3,1 Tr`nost obveznic,33,,1,1,1, Tr`nost delnic PID - - -,1,3,3 Opombe: * Promet od do 1. vsakega posameznega leta. ** Pri tr nosti delnic v prometu in kapitalizaciji niso upo{tevane delnice PID. *** Ocena BDP za leto (. mrd SIT), vir: Urad za makroekonomske analize in razvoj (Ekonomsko ogledalo). 1 PRIMARNI TRG VREDNOSTNIH PAPIRJEV IN PREVZEMI 1.1. Javne ponudbe vrednostnih papirjev ob izdaji (javni primarni trg) Na primarnem trgu vrednostnih papirjev izdajatelji, ki elijo pridobiti dolo~ena finan~na sredstva, izdajo in prodajo vrednostne papirje subjektom, ki imajo finan~na sredstva. Novo oblikovanje dolo~enega vrednostnega papirja, izdajanje le-tega in plasiranje na trg oz. prvo prodajo imenujemo primarna izdaja, trg, kjer transakcija poteka, pa primarni trg vrednostnih papirjev. V letu je bilo javno ponujenih izdaj obveznic in 1 izdaja delnic. Ponudbe obveznic Nove Ljubljanske banke, d. d., Ljubljana, Abanke, d. d., Ljubljana, Nove KBM, d. d., Maribor, Banke Vipa, d. d., Nova Gorica, in Stanovanjskega sklada Republike Slovenije, Ljubljana, so bile uspe{no kon~ane, tako kot tudi javna ponudba delnic Mlinotesta, d. d., Ajdov{~ina.

7 Tabela : Javne ponudbe vrednostnih papirjev (VP) v letu Zap. {t Opomba: * Vrednostni papirji, nominirani v tuji valuti, so prera~unani v SIT po srednjem te~aju Banke Slovenije na dan izdaje dovoljenja za javno ponudbo. Tabela 3: Javni primarni trg v letih 1 (nominalna vrednost v mio SIT) Ban~ni VP VP drugih izdajateljev Leto izdaja delnic izdaje dol`ni{kih VP izdaja delnic izdaje dol`ni{kih VP Š t. N om. vred. Š t. N om. vred. Š t. N om. vred. Š t. Nom. vred Opomba: Vrednostni papirji, nominirani v tuji valuti, so prera~unani v SIT po srednjem te~aju Banke Slovenije na dan izdaje dovoljenja za javno ponudbo. Izdajatelj Vrsta vrednostnega papirja Nominalna vrednost emisije NOVA LJUBLJANSKA BANKA, d. d.... SIT obveznica na ime Ljubljana.. EUR MLINOTEST, d. d. Ajdov{~ina navadna delnica na ime.. SIT ABANKA, d. d. Ljubljana obveznica na ime 1.. EUR NOVA KBM, d. d. Maribor obveznica na ime.. EUR BANKA VIPA, d. d. Nova Gorica obveznica na ime.. EUR STANOVANJSKI SKLAD RS Ljubljana obveznica na ime... SIT S KUPAJ SIT* Tabela : Javni primarni trg v letih 1 (tr na vrednost v mio SIT) Ban~ni VP VP drugih izdajateljev Leto izdaja delnic izdaje dol`ni{kih VP izdaja delnic izdaje dol`ni{kih VP Š t. T r`na vred. Š t. T r`na vred. Š t. T r`na vred. Š t. Tr`na vred Opomba: Tr ne vrednosti primarnih izdaj so izra~unane na podlagi prodajnih cen, ki ne vklju~ujejo koli~inskih popustov in obresti (revalorizacijskih in realnih) in so v primeru, da so vrednostni papirji nominirani v tuji valuti, prera~unani v SIT po srednjem te~aju Banke Slovenije na dan za~etka javne ponudbe. Poleg izdajateljev, ki za javno ponudbo vrednostnih papirjev potrebujejo dovoljenje agencije, je vrednostne papirje javno ponudila {e Republika Slovenija, ki za to ne potrebuje dovoljenja agencije. Banka Slovenije v letu vrednostnih papirjev ni javno ponujala.

8 V letu je Republika Slovenija izvedla 1 javnih ponudb obveznic, 13 avkcij za zbiranje ponudb za nakup trimese~nih zakladnih menic, avkcij za zbiranje ponudb za nakup {estmese~nih zakladnih menic in avkcije za zbiranje ponudb za nakup dvanajstmese~nih zakladnih menic. Tabela : Javne ponudbe vrednostnih papirjev Republike Slovenije v letu V rednostni papir Izdaja {t. Razpisana vrednost Vpisana oz. vpla~ana emisije (v SIT) vred. emisije (v SIT)* Datum izdaje Kratkoro~ni vrednostni papirji trimese~ne zakladne menice TZ " TZ " TZ " TZ " TZ " TZ " TU " TZ " TZ " TZ " TZ " TZ " TZ { estmese~ne zakladne menice SZM " SZM " SZM " SZM " SZM " SZM " SZM dvanajstmese~ne zakladne menice DZ " DZ " DZ " DZ skupaj kratkoro~ni vrednostni papirji.8.. Dolgoro~ni vrednostni papirji triletne obveznice RS1, 1. izdaja " RS1,. izdaja " RS1, 3. izdaja.... petletne obveznice RS1, 1. izdaja " RS1,. izdaja.8... " RS1, 3. izdaja desetletne obveznice v EUR RS18, 1. izdaja " RS18,. izdaja " RS18, 3. izdaja.. EUR...8 SIT oz..3. EUR SIT oz EUR SIT oz EUR triletne obveznice RS1, 1. izdaja... " RS1,. izdaja triletne obveznice RS, 1. izdaja... skupaj dolgoro~ni vrednostni papirji SKUPAJ KRATKORO^NI IN DOLGORO^NI VREDNOSTNI PAPIRJI RS Opombi: * Navedeni so podatki o skupni nominalni vrednosti izdanih vrednostnih papirjev, vpisanih v centralni register Centralne klirin{ko depotne dru be. Vrednostni papirji, nominirani v tuji valuti, so prera~unani v SIT po srednjem te~aju Banke Slovenije na dan izdaje vrednostnega papirja. 8

9 1.. Nadaljnje javne prodaje vrednostnih papirjev V primeru, da so ob izdaji vrednostne papirje kupili (dobili) vnaprej znani investitorji in javna ponudba ni bila opravljena, mora izdajatelj za organizirano trgovanje pridobiti dovoljenje agencije. Po pridobitvi omenjenega dovoljenja se lahko z vrednostnimi papirji za~ne trgovati na organiziranem trgu. V letu je agencija izdala dovoljenj za organizirano trgovanje. Tabela : Nadaljnje javne prodaje vrednostnih papirjev v letu Zap. Opomba: {t Izdajatelj VP BANKA KOPER, d. d. Koper SZKB, d. d. Ljubljana SIP, strojna industrija, d. d. Šempeter v Savinjski dolini BELINKA, d. d. Ljubljana JAVOR PIVKA, d. d. Pivka KOMPAS MTS, d. d. Ljubljana BANKA KOPER, d. d. Koper DELO PRODAJA, d. d. Ljubljana BANKA CELJE, d. d. Celje Vrsta vrednostnega papirja navadna delnica na ime obveznica na ime obveznica na ime - z lo~ljivo delni{ko opcijo navadna delnica na ime navadna delnica na ime navadna delnica na ime obveznica na ime navadna delnica na ime obveznica na ime SKUPAJ SIT Vrednostni papirji, nominirani v tuji valuti, so prera~unani v SIT po srednjem te~aju Banke Slovenije na dan izdaje dovoljenja za organizirano trgovanje. Tabela : Nadaljnje javne prodaje vrednostnih papirjev v letih 1 (nominalna vrednost v mio SIT) Nominalna vrednost emisije 3. SIT... SIT.. DEM..3. SIT SIT SIT... SIT 3.. SIT 1.. EUR Ban~ni VP VP drugih izdajateljev Leto izdaja delnic izdaje dol`ni{kih VP izdaja delnic izdaje dol`ni{kih VP Š t. N om. vred. Š t. N om. vred. Š t. N om. vred. Š t. Nom. vred Opomba: Vrednostni papirji, nominirani v tuji valuti, so prera~unani v SIT po srednjem te~aju Banke Slovenije na dan izdaje dovoljenja za organizirano trgovanje.

10 1.3. Prevzemi Ponudbe za odkup vrednostnih papirjev. ~len Zakona o prevzemih (Uradni list RS, {t. /; v nadaljevanju ZPre) dolo~a, da mora ponudbo za odkup vrednostnih papirjev dati oseba, ki pridobi dele vrednostnih papirjev delni{ke dru be, ki zagotavljajo glasovalno pravico tako, da ji ti vrednostni papirji, skupaj z drugimi vrednostnimi papirji, ki jih e ima, zagotavljajo najmanj -odstotno glasovalno pravico. Dolo~be ZPre se uporabljajo: za vrednostne papirje, s katerimi se trguje na organiziranem trgu vrednostnih papirjev, oziroma za vrednostne papirje, za katere je izdajatelj uspe{no opravil postopek javne ponudbe ali pridobil dovoljenje za nadaljnjo javno prodajo v skladu z zakonom, ki ureja trg vrednostnih papirjev, za vse delnice posameznega izdajatelja, izdane na podlagi Zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij (Uradni list RS, {t. /, /3, 31/3 in 1/; v nadaljnjem besedilu: ZLPP), ~e je izdajatelj kot enega od na~inov izvedbe lastninskega preoblikovanja izvedel javno prodajo delnic ali pridobil dovoljenje agencije, za vse delnice posameznega izdajatelja, izdane na podlagi ZLPP, ki ni kot enega od na~inov izvedbe lastninskega preoblikovanja izvedel javne prodaje delnic ali pridobil dovoljenja agencije za nadaljnjo javno prodajo, ~e je osnovni kapital tak{nega izdajatelja ve~ji kot milijarda tolarjev in {tevilo imetnikov ve~je kot. V letu je agencija izdala 1 dovoljenj za ponudbo za odkup, kar je razvidno iz spodnje tabele. Tabela 8: Dovoljenja za ponudbo za odkup v letu Zap.{t. Prevzemni k 1. PS Mercator, d. d. Ljubljana. Emona-Merkur, d. d. Ljubljana 3. Intereuropa, d. d. Koper Perspektiva, d. o. o.. Ljubljana in AFP uvoz-izvoz, d. o. o. Dobova. Rexel SA Francija. Sava, d. d. Kranj. Pivovarna La{ko, d. d. La{ko Luka Koper, d. d. 8. Istrabenz, d. d. Intereuropa, d. d. vse iz Kopra. Era, d. d. Velenje 1. Pivovarna Union, d. d. Ljubljana Ciljna dru`ba Emona-Merkur, d. d. Ljubljana TP Ro`ca, d. d. Jesenice STC Celje, d. d. Celje Lisca, d. d. Sevnica Elektronabava, d. d. Ljubljana Color, d. d. Medvode Radenska, d. d. Radenci Banka Koper, Koper d. d. Dravinjski dom, d. d. Slovenske Konjice Fructal, d. d. Ajdov{~ina Na~in pla~ila denar denar denar denar denar nadomestni vrednostni papirji (navadne delnice na ime) nadomestni vrednostni papirji (navadne delnice na ime) denar denar denar Uspe{nost / datum odlo~be o uspe{nosti uspe{na.. uspe{na.. uspe{na 13.. uspe{na.. uspe{na.. uspe{na. 11. uspe{na uspe{na. 1. uspe{na uspe{na.. 1 1

11 Tabela : Prevzemi v letih 18 (v mio SIT) USPEŠNI PREVZEMI NEUSPEŠNI PREVZEMI LETO Število prevzemov Nominalna vrednost prevzemov Tr`na vrednost prevzemov Število prevzemov Nominalna vrednost prevzemov Tr`na vrednost prevzemov Nejavni primarni trg V letu je agencija prejela obvestilo o 3 nejavnih ponudbah vrednostnih papirjev. Za izvedbo primarne nejavne prodaje vrednostnih papirjev ni treba izpeljati postopka javne ponudbe, zato tudi ni treba pridobiti dovoljenja agencije. Z vrednostnimi papirji, izdanimi na podlagi nejavne ponudbe, se ne sme trgovati na organiziranem trgu vrednostnih papirjev, niti jih kako druga~e javno ponujati. Skupna nominalna vrednost nejavnih izdaj delnic je zna{ala. mio SIT. Najpogostej{i razlogi za izdajo delnic so bili: pove~anje osnovnega kapitala s stvarnim vlo kom, pove~anje osnovnega kapitala iz sredstev dru be, konverzije terjatev v delnice in izdaje delnic zaradi pripojitve. Izvedenih je bilo tudi 1 nejavnih ponudb obveznic, od tega ban~nih izdaj in 8 izdaj podjetni{kega sektorja. Skupna nominalna vrednost petih nejavnih izdaj ban~nih obveznic je zna{ala mio SIT, sedmih nejavnih izdaj obveznic podjetni{kega sektorja pa je zna{ala.81 mio EUR. Najpogostej{i razlog za izdajo obveznic je bil zagotovitev virov sredstev, v enem primeru ban~ne izdaje obveznic pa je {lo za nadomestitev dolgoro~nih virov. 11

12 SEKUNDARNI TRG VREDNOSTNIH PAPIRJEV JAVNIH Trgovanje z vrednostnimi papirji na organiziranih trgih Ob koncu leta je bilo skupaj 3 dejavnih poobla{~enih udele encev, ki imajo dovoljenje agencije oziroma Banke Slovenije za opravljanje poslov z vrednostnimi papirji. Med aktivnimi poobla{~enci je 11 bank in 3 borzno posredni{kih dru b. Tabela poobla{~enih udele encev je v prilogi Uvr{~anje vrednostnih papirjev na organizirani trg Število vrednostnih papirjev, s katerimi se trguje na organiziranem trgu, se je v letu pove~alo za, od tega 1 delnic in 1 obveznic. V za~etku leta se je za~elo trgovati v kotaciji A z delnico podjetja Sava Kranj, ki je bila v kotacijo A sprejeta e konec leta 1. V letu so bile v borzno kotacijo A sprejete delnice naslednjih dru b: Pivovarna La{ko, Pivovarna Union, Banka Ljubljana, Koloniale Maribor, Mlinotest Kranj, Gorenje Velenje in Kompas MTS. V letu se je tudi z omenjenimi delnicami pri~elo trgovanje na organiziranem trgu. V borzno kotacijo A so bile v letu sprejete obveznice Republike Slovenije z oznakami RS1, RSE, RSH, RS1, RS1, RS18, RS1 in RS, nadalje obveznice Banke Celje tretje izdaje, obveznice Banke Vipe {este izdaje, obveznice Nove Ljubljanske banke druge izdaje (tolarske in devizne) in obveznice Abanke ~etrte izdaje. Iz borzne kotacije A je bila izklju~ena obveznica Nike prve izdaje, zapadle pa so obveznice Republike Slovenije druge, devete in enajste izdaje ter obveznice SKB banke prve izdaje. V borzni kotaciji B se je za~elo trgovati z obveznicami Slovenske zadru ne kmetijske banke tretje izdaje in z obveznicami Nove KBM druge izdaje. Na prostem trgu se je za~elo trgovanje z devetnajstimi delnicami podjetij in s {tirimi obveznicami. Iz prostega trga so bile izklju~ene delnice devetih podjetij in treh poobla{~enih investicijskih dru b (Atena dve, Atena tri, Certius I). Zapadle pa so obveznice Mesta Ljubljane prve izdaje in obveznice Probanke tretje izdaje. 1

13 Tabela 1: Vrednostni papirji na organiziranem trgu v letu NOVI Delnice Obveznice Borzna kotacija A Borzna kotacija B Prosti trg 1 3 od tega PID novi 1 8 UMAKNJENI Delnice Obveznice Borzna kotacija A Borzna kotacija B Prosti trg 1 1 od tega PID 3 3 umaknjeni 1 1 SPREMEMBA Delnice Obveznice Borzna kotacija A Borzna kotacija B Prosti trg od tega PID -3-3 sprememba 1 1 Vir: Ljubljanska borza, agencija.1.. Struktura in obseg prometa z vrednostnimi papirji na organiziranem trgu Skupna vrednost prometa, ki so ga poobla{~eni udele enci ustvarili na organiziranem trgu, je v letu zna{ala, milijarde SIT in je bila za 1,% vi{ja kot v letu 1. Letni porast prometa v 1 je zna{al 3% glede na 18. Tabela 11: Obseg prometa z vrednostnimi papirji (VP) na organiziranem trgu Leto Obseg prometa (v mrd SIT) Delnice PID Obveznice Pokoj. boni Dolgoro~ni VP Kratkoro~ni VP 1 3,, 33,, 8,, 11, 8 1,,,,,, 1 88, 1 1, 1, 13,, 8, 3, 8, 1 8,, 11,,, 1, 18, , 8 1,, 1, 1,, 13, 1 18, 3, 8 3, 3 1,,,, 1, 3, 8, 1,, 3,, Vir: Ljubljanska borza V strukturi prometa, ustvarjenega v letu, imajo najvi{ji dele delnice s 3,% oziroma,%, ~e se vklju~i {e dele trgovanja z delnicami PID. Sledijo obveznice z,%, kratkoro~ni vrednostni papirji z 1,% in pokojninski boni z,% dele em. Tabela 1: Struktura prometa z vrednostnimi papirji na organiziranem trgu Leto Sestava prometa Delnice PID Obveznice Pokoj. boni Kratkoro~ni VP 1,,, 3, 3, 1, 1 1,,, 8,, 8 1, 1, 1, 1,,, 1, 1 8,, 1,, 8, 1, 18,, 8 1,,, 3 1, 1 3,, 3 13, 3,, 1, 3, 3, 3,, 1, 1, Vir: Ljubljanska borza 13

14 V letu je bilo sklenjenih povpre~no 1.8 poslov na trgovalni dan. Število le-teh se je v primerjavi z letom 1 zni alo za,%. V letu je bilo sklenjenih 3. poslov, v letu 1 pa.38. Njihova povpre~na dnevna vrednost v letu je zna{ala 1,8 milijarde SIT, kar pomeni, da je ostala na enaki ravni kot v letu 1. V letu je bilo najve~ sklenjenih poslov z delnicami poobla{~enih investicijskih dru b (,1% dele ), sledijo pa delnice (31,% dele ). V letu je bilo na dan z delnicami PID-ov v povpre~ju sklenjeno 8 poslov, kar je bistveno manj kot v letu 1, ko je bilo na dan z delnicami PID-ov sklenjeno v povpre~ju 1.1 poslov. Slika 1: Struktura prometa na organiziranem trgu v letu Promet (v mio SIT) Vir: Ljubljanska borza jan. feb. mar. apr. maj. jun. jul. avg. sept. okt. nov. dec. Delnice PID Obveznice Kratk. VP Pok. boni V letu je po skupnem prometu izstopal december, ko je bilo ustvarjenega za 3,1 milijarde SIT prometa, s ~imer je bil dose en najve~ji mese~ni promet v vseh enajstih letih delovanja Ljubljanske borze. Dne. 1. je bil dose en rekordni dnevni promet v vi{ini, milijarde SIT. Po prometu so izstopali tudi marec, november in junij Dejavnosti nerezidentov na organiziranem trgu V marcu je Banka Slovenije nekoliko zni ala stro{ke za skrbni{ko banko oziroma za nerezidente, ki bi portfeljsko nalo bo prodali prej kot v enem letu. V juniju je Banka Slovenije objavila ~asovni okvir liberalizacije kapitalskih tokov s tujino in z njim skraj{ala rok omejitev tujih portfeljskih nalo b. Nerezidenti so v letu ustvarili na organiziranem trgu in izven njega skupaj 8, milijarde SIT neto nakupov vrednostnih papirjev. Na organiziranem trgu so v letu nerezidenti ustvarili 8 milijonov SIT neto nakupov vrednostnih papirjev, medtem ko so v letu 1 ustvarili za. milijonov SIT neto odtokov. Promet nerezidentov na organiziranem trgu je v letu zna{al,3 milijarde SIT, kar je za 3,8% ve~ kot v letu 1. V letu se je med izbranimi podjetji opazneje povi{al lastni{ki dele nerezidentov v SKB banki in v PID Triglav Steber I, zni al pa v Radenski, Kolinski in Leku. Najve~je lastni{ke dele e v izbranih podjetjih so nerezidenti imeli na dan 1. v SKB banki, Tovarni sladkorja Ormo, BTC, Istrabenzu, Drogi in Leku. 1

15 Tabela 13: Lastni{tvo nerezidentov v izbranih podjetjih Podjetje, PID SKB banka, d. d. 8, 8, 8,1,3 TS Ormo`, d. d.,8,,, BTC, d. d. 3,81 3,3,,33 Istrabenz, d. d. 1,1 1,,1,13 Droga, d. d.,1 3, 3,8 3, Lek, d. d.,, 1,, Triglav Steber I, d. d. -,1 3,1,8 Krka, d. d., 8,1 8,1 8, Terme ^ate`, d. d. 1, 8, 8, 8, Kolinska, d. d. 1,3,1,3,8 PS Mercator, d. d. 3,,8,,1 Petrol, d. d. 1, 1, 1,8 1,81 Gorenje, d. d. -,8,8,8 Radenska, d. d.,8,8,,11 Luka Koper, d. d.,3,,, Vir: KDD Cena GDR (globalno potrdilo o lastni{tvu) SKB banke na Londonski borzi in te~aj delnic SKB banke na Ljubljanski borzi je v letu porasla, cena GDR BTC na Londonski borzi in te~aj delnic BTC na Ljubljanski borzi pa se je v istem obdobju zni ala. Ob koncu leta so bili te~aji obeh delnic na Ljubljanski borzi za desetino vi{ji, kot je zna{ala cena GDR istih delnic na Londonski borzi. Tabela 1: Primerjava cen delnic SKB banke in BTC na Londonski in Ljubljanski borzi Te~aj GDR (v USD) S KB banka BTC* * Londonska borza 11, 1,1,,8 Ljubljanska borza* 11, 13,3,1,3 R azlika,% 1,3% 3,%,% Opombi: * Te~aji delnic na Ljubljanski borzi so prera~unani v USD po srednjem te~aju Banke Slovenije. ** Ena delnica BTC na Ljubljanski borzi ustreza 1 GDR na Londonski borzi. Vir: Ljubljanska borza, Banka Slovenije, agencija.1.. Poslovanje s sve nji V avgustu 1 je bilo na Ljubljanski borzi uvedeno poslovanje s sve nji vrednostnih papirjev, sprva za posle nad 1 milijonov SIT, od za~etka leta 18 pa za posle nad 3 milijonov SIT. ^lani borze lahko sklenejo posel z vrednostnim papirjem, ki je uvr{~en na organizirani trg, izven organiziranega trga pa samo, ~e posel izpolnjuje merila za posel s sve njem. Poleg tega mora ~lan posel s sve njem prijaviti Ljubljanski borzi, ta pa ga vnese v svoj informacijski sistem in ga tako objavi enako kot posle, sklenjene na organiziranem trgu. Stro{ek provizije, ki jo zara~unava Ljubljanska borza za posle s sve nji, je dolo~en fiksno, zato je pri velikih vrednostih poslovanje s sve nji cenej{e. Pri poslih s sve nji tudi ne veljajo dnevne cenovne omejitve, ki veljajo za vrednostne papirje v borzni kotaciji, prav tako pa se posli s sve nji ne upo{tevajo pri izra~unavanju enotnega te~aja vrednostnega papirja. 1

16 V letu so borzni ~lani prijavili poslov s sve nji v skupni vrednosti 1, milijarde SIT, kar pomeni,% letnega prometa na organiziranem trgu skupaj s sve nji. Posli s sve nji so v primerjavi z letom 1 v strukturi celotnega prometa porasli za 8, odstotne to~ke, po vrednosti pa za,1 milijarde SIT oziroma za 1,%. Najve~ poslov s sve nji je bilo v letu ustvarjenih z delnico Mercatorja, in sicer v skupni vrednosti 8, milijarde SIT, sledijo obveznice Republike Slovenije devete izdaje s 8 posli v skupni vrednosti 8, milijarde SIT, delnice Petrola z 31 posli v skupni vrednosti,1 milijarde SIT, delnice SKB banke s 3 posli v skupni vrednosti,8 milijarde SIT in delnice poobla{~ene investicijske dru be Infond Zlat s 3 posli v skupni vrednosti, milijarde SIT..1.. Borzni indeksi Ljubljanska borza je pri~ela prvega julija objavljati nove oziroma spremenjene borzne indekse: slovenski borzni indeks SBI, netehtani slovenski borzni indeks SBI NT, indeks obveznic BIO, indeks poobla{~enih investicijskih dru b PIX, indeks prostega trga IPT in pano ne indekse (hrana in pija~a, farmacija, kemija, nafta in plin, transport, trgovina). Tabela 1: Novi in spremenjeni borzni indeksi Indeks SBI SBI NT IPT PIX BIO Pano`ni indeksi Vir: Ljubljanska borza Dolgo ime indeksa Slovenski borzni indeks Netehtani slovenski borzni indeks Indeks prostega trga Indeks poobla{~enih investicijskih dru`b Indeks obveznic Hrana in pija~e Farmacija Kemija Nafta in plin Transport Trgovina Namen Splo{na gibanja te~ajev delnic na Ljubljanski borzi (tehtana osnova) Splo{na gibanja te~ajev delnic na Ljubljanski borzi (netehtana osnova) Gibanje te~ajev delnic na prostem trgu Splo{na gibanja te~ajev delnic poobla{~enih investicijskih dru`b Splo{na gibanja te~ajev obveznic Gibanje te~ajev delnic po posameznih panogah Tip indeksa Indeks, tehtan s tr`no kapitalizacijo Netehtani indeks Indeks, tehtan s tr`no kapitalizacijo Indeks, tehtan s tr`no kapitalizacijo Indeks, tehtan prometom Kombinacija s tr`no kapitalizacijo tehtanega (%) in netehtanega borznega indeksa (%) s Sestava indeksov Redne delnice izdajateljev z borznega trga Redne delnice izdajateljev z borznega trga Redne delnice prostega trga 1 izdajateljev s Redne delnice poobla{~enih investicijskih dru`b Izdaje obveznic, ki dosegajo predpisano minimalno likvidnost Delnice, ki so na osnovi ekonomskih na~el razporejene v posamezne panoge in ki izpolnjujejo predpisane minimalne kriterije Izhodi{~na vrednost = = vrednost SBI na ta dan 3.. = = = = Indeks delnic SBI je 1. dosegel vrednost 1.88 to~k in je bil za,1% oziroma za to~ki vi{ji v primerjavi z Najvi{jo vrednost v letu je indeks SBI dosegel. januarja, in sicer 1. to~k. Najbolj je nara{~al v januarju (za,3%) in v decembru (za,1%). 1

17 Slika : Slovenski borzni indeks v letu Promet z delnicami na borznem trgu in indeks SBI 1 promet z delnicami SBI 1 18 Promet (v mrd SIT) SB1 (v to~kah) Vir: Ljubljanska borza jan. feb. mar. apr. maj. jun. jul. avg. sept. okt. nov. dec. Revizija indeksa delnic SBI se opravlja {tirikrat na leto, in sicer 1. 3., 1.., 1.. in Od se vrednost indeksa SBI (SBI) ra~una kot serija tr nih vrednosti izbrane ko{are delnic. Njeni sestavni deli so kapitalizacije posameznih delnic, izra ene v tolarjih, popravljene s faktorjem, ki zagotavlja primerljivost med obdobji kljub vklju~evanju in izklju~evanju posameznih delnic, ki sestavljajo indeks. Redne delnice morajo za vklju~itev v indeks SBI izpolnjevati kriterije, ki se nana{ajo na: velikost tr ne kapitalizacije izdaje delnic na dan revizije indeksa, povpre~no absolutno dnevno velikost prometa (brez sve njev in aplikacij) z dolo~eno izdajo delnic v zadnjih treh mesecih pred revizijo, povpre~no {tevilo poslov (vklju~no s sve nji in aplikacijami) z dolo~eno izdajo delnic v zadnjih treh mesecih na trgovalni dan, vrednostni obrat prometa (brez sve njev in aplikacij); razmerje med prometom in povpre~no tr no kapitalizacijo v obdobju na trgovalni dan (relativna likvidnost delnice). Dele posameznega izdajatelja ne sme presegati 1% kapitalizacije ko{are vseh delnic, ki sestavljajo SBI. Dne 1. so SBI sestavljale delnice dru b: Krke, Leka, Mercatorja, Petrola, Save, Gorenja, Pivovarne La{ko, Luke Koper, Intereurope, Pivovarne Union, SKB banke, Istrabenza, Merkurja, Dela, BTC, Droge, Aerodroma in Etola Borzni indeks obveznic (BIO) se izra~unava kot Laspeyresov indeks trenutnih enotnih te~ajev obveznic, vklju~enih v BIO, v primerjavi z enotnimi te~aji teh obveznic v baznem obdobju. Ponder je vrednost prometa s posamezno obveznico v zadnjega pol leta. Indeks se revidira {tirikrat na leto, in sicer 1. 3., 1.., 1.. in Pogoji za vklju~itev obveznice v indeks so: vklju~itev obveznice v kotacijo A oziroma B najmanj dvajset trgovalnih dni pred datumom revizije indeksa, ~as zapadlosti obveznice je dalj{i od enega leta, trgovanje z obveznico je najmanj % razpolo ljivih trgovalnih dni v preteklem trimese~nem obdobju. ^e pogoj trgovanja najmanj % razpolo ljivih trgovalnih dni v preteklem trimese~nem obdobju ni izpolnjen za najmanj tri obveznice, se v indeks vklju~i prvih pet obveznic, nominiranih v tuji valuti po prometu brez sve njev. Iz indeksa se izklju~i obveznica, ki v naslednjem polletju dospe v izpla~ilo ali katere izdajatelj ne izpla~a unov~enih kuponov na dan zapadlosti. Od zadnje revizije sestavljajo indeks BIO {tiri obveznice: dve dr avni z oznakama RS (z ute jo 1,1%) in RS18 (z ute jo 18,%), obveznica dru be BTC z oznako BTC1 (z ute jo 1,11%) 1

18 ter obveznica Slovenske razvojne dru be z oznako SKR1 (z ute jo,%). Vrednost indeksa obveznic BIO je konec leta zna{ala 1,3 to~ke, to je za,% ve~ kot leto poprej. Slika 3: Borzni indeks obveznic v letu 1 Promet z obveznicami in BIO 1, Promet BIO , Promet (v mrd SIT) 3 1 Vir: Ljubljanska borza jan. feb. mar. apr. maj. jun. jul. avg. sept. okt. nov. dec. Indeks delnic poobla{~enih investicijskih dru b (PIX) je za~ela Ljubljanska borza izra~unavati Revizije sestave indeksa PIX potekajo {tirikrat na leto, in sicer 1. 3., 1.., 1.. in 1.1. Pri~etek objavljanja vrednosti indeksa PIX z novo sestavo je prvi dan v naslednjem mesecu po opravljeni reviziji. Po reviziji ga je sestavljalo delnic PID: Infond Zlat, Triglav Steber I, Triglav Steber II, PID Kme~ka dru ba, NFD 1, NFD, Zvon Ena, Zvon Dva, Atena 1. sklad, Maksima 1, Maksima, Maksima 3, Zlata Moneta 1, Zlata Moneta, Pomurska investicijska dru ba 1, Pomurska investicijska dru ba, Krona Senior, Aktiva Avant I, Nika in Nika , 1 1, 1 1, 1 BIO (v to~kah) Indeks PIX je izra~unan kot serija tr ne kapitalizacije izbranih dvajsetih poobla{~enih investicijskih dru b, zato je gibanje vrednosti indeksa PIX primerljivo z gibanjem indeksa SBI, ki se izra~unava po enaki metodologiji. Redne delnice morajo za vklju~itev v indeks SBI izpolnjevati kriterije, ki se nana{ajo na: velikost tr ne kapitalizacije izdaje delnic na dan revizije indeksa, povpre~no absolutno dnevno velikost prometa (brez sve njev in aplikacij) z dolo~eno izdajo delnic v zadnjih treh mesecih pred revizijo, povpre~no {tevilo poslov (vklju~no s sve nji in aplikacijami) z dolo~eno izdajo delnic v zadnjih treh mesecih na trgovalni dan, vrednostni obrat prometa (brez sve njev in aplikacij), razmerje med prometom in povpre~no tr no kapitalizacijo v obdobju na trgovalni dan (relativna likvidnost delnice). Indeks PIX je ob koncu leta zna{al 1.1 to~k in je v letu pridobil,%. 18

19 Slika : Borzni indeks poobla{~enih investicijskih dru b v letu Promet z delnicami PID in indeks PIX Promet PIX Promet (v mrd SIT) 8 Vir: Ljubljanska borza jan. feb. mar. apr. maj. jun. jul. avg. sept. okt. nov. dec..1.. Najprometnej{i vrednostni papirji na organiziranem trgu Dele desetih delnic, s katerimi se je najve~ trgovalo v letu, zna{a,1% celotnega prometa z delnicami, v letu 1 pa je bil ta dele,3%. To pomeni, da je koncentracija prometa z desetimi najprometnej{imi delnicami upadla. Najve~ prometa je bilo z delnicami Mercatorja, Krke, Petrola in Lek-A. Med delnicami niso upo{tevane delnice PID. Tabela 1: Deset najprometnej{ih delnic na organiziranem trgu v letu Zap. {t. D elnica Promet (v SIT) v skupnem prometu delnic* Tr`nost** 1. Mercator ,,8. Krka ,3,1 3. Petrol 1..3.,3,. Lek - razred A.881..,8,13. SKB banka 8...8,8,. Sava.3.1.3,1,1. Gorenje.1.. 3,,1 8. Dolenjska banka.3.. 3,1,. Pivovarna La{ko ,,1 1. Intereuropa ,1, ,1, Druge delnice ,8,1 VSE DELNICE ,,1 Opombi: * Brez delnic PID. **Tr nost je izra~unana kot koli~nik med letnim prometom z vrednostnim papirjem in njegovo kapitalizacijo na zadnji dan obdobja PIX (v to~kah) Vir: Ljubljanska borza, agencija Med desetimi najprometnej{imi obveznicami je bilo v letu sedem obveznic Republike Slovenije s,8% dele em v celotnem prometu z obveznicami. Deset najprometnej{ih obveznic je predstavljalo % vsega prometa z obveznicami, v letu 1 pa 8,% dele, kar pomeni, da se je koncentracija prometa z obveznicami zni ala. Najprometnej{i sta bili obveznici Republike Slovenije devete izdaje in Slovenske od{kodninske dru be druge izdaje, s katerima je bilo ustvarjeno 3,3% prometa z obveznicami, kar pomeni, da je koncentracija prometa z obveznicami visoka. 1

20 Tabela 1: Deset najprometnej{ih obveznic na organiziranem trgu v letu Zap. {t. D elnica Promet (v SIT) v skupnem prometu obveznic Tr`nost* 1. Republika Slovenija. izdaja ,31 -**. Slov. od{kod. dru`ba. izdaja..3. 1,,3 3. Republika Slovenija. izdaja.8..,3,1. Republika Slovenija 1. izdaja ,,1. Republika Slovenija 1. izdaja..3.,,. Avtocommerce 1. izdaja , 1,. Republika Slovenija 1. izdaja ,3, 8. SKB banka. izdaja serija A ,,. Republika Slovenija 1. izdaja ,, 1. Republika Slovenija 1. izdaja ,,.8..1,,3 Druge obveznice ,,11 VSE OBVEZNICE ,, Opombi: * Tr nost je izra~unana kot koli~nik med letnim prometom z vrednostnim papirjem in njegovo kapitalizacijo na zadnji dan obdobja. ** Obveznica Republike Slovenije. izdaje je zapadla 3.. in se ne upo{teva pri izra~unu tr nosti. Vir: Ljubljanska borza, agencija V letu je bilo z desetimi najprometnej{imi delnicami PID opravljeno za,% vsega prometa z delnicami PID, v letu 1 pa je ta dele zna{al,%. Veliko koncentracijo prometa se lahko pripi{e odlo~ilnemu vplivu velikosti na obseg trgovanja, saj sta zna~aj vlagateljev in razpr{enost lastni{tva v posameznih PID podobna. Tabela 18: Deset najprometnej{ih delnic PID na organiziranem trgu v letu Zap. {t. PID Promet v SIT v skupnem prometu delnic PID Tr`nost* 1. Infond Zlat ,,1. NFD ,, 3. Zlata Moneta ,3,8. Triglav Steber I ,1,3. Maksima ,,. NFD ,3,33. Atena 1. sklad ,,3 8. PID Kme~ka dru`ba 3..3.,8,1. Maksima.1.. 3,3,8 1. Mercata ,33, 1...,1,38 Druge delnice PID ,83,3 VSE DELNICE PID ,,3 Opomba: * Tr nost je izra~unana kot koli~nik med letnim prometom z vrednostnim papirjem in njegovo kapitalizacijo na zadnji dan obdobja. Vir: Ljubljanska borza, agencija.. Posli z vrednostnimi papirji izven organiziranega trga Borzno posredni{ke dru be in banke morajo agenciji sporo~ati podatke o vseh poslih z vrednostnimi papirji, ki jih sklenejo izven organiziranega trga. V letu je bilo agenciji sporo~eno.1 takih poslov v skupni vrednosti 11, milijarde SIT, to je za,8% ve~ kot v letu 1. Navedeno pomeni, da je rast prometa izven organiziranega trga presegla rast prometa na organiziranem trgu. V letu so posli z vrednostnimi papirji izven organiziranega trga pomenili 3,% prometa na organiziranem trgu, leto poprej pa,%.

21 Z delnicami podjetij, ki izhajajo iz lastninskega preoblikovanja, je bilo sklenjenih 3% vseh poslov, ki so predstavljali,% celotnega prometa izven organiziranega trga. V letu 1 so posli z delnicami podjetij iz privatizacije (delnice PID-ov niso vklju~ene) pomenili 1,% sklenjenih poslov in so vrednostno pokrivali,% vsega prometa izven organiziranega trga. Promet izven organiziranega trga z delnicami podjetij, ki izhajajo iz lastninskega preoblikovanja, je v letu zna{al 18,1 mrd SIT, v letu 1 pa 8, mrd SIT. Dele vseh obveznic v skupnem prometu izven organiziranega trga je v letu zna{al 1,1%, medtem ko je bil v letu 1 precej vi{ji, to je,%. Promet z obveznicami izven organiziranega trga se je zni al s, milijarde SIT leta 1 na, milijarde SIT leta. Zni anje dele a in prometa z obveznicami je predvsem posledica uvr{~anja obveznic na organizirani trg. V letu se je promet s kratkoro~nimi vrednostnimi papirji izven organiziranega trga povi{al z 1, milijarde SIT v letu 1 na,3 milijarde SIT v letu. Tabela 1: Posli izven organiziranega trga in najprometnej{i vrednostni papirji izven organiziranega trga v letu Vrsta vrednostnega papirja, izdajatelj O znaka P romet (v SIT) Št. poslov delnice podjetij iz privatizacije , 3.1 TELEKOM SLOVENIJE, d. d. TLSG.1.3. KOVINOPLASTIKA LO@, d. d. KVLG TUS-PREVENT, d. d. PSGG..3.8 TERMO ŠKOFJA LOKA, d. d. TSLG VIATOR, d. d. VILG 3... AVTOTEHNA, d. d. ATTG TRIMO TREBNJE, d. d. TTRG PERUTNINA PTUJ, d. d. PPTG PIVOVARNA UNION, d. d. PULG TELEKOM SLOVENIJE, d. d. TLSB KOMPAS MTS, d. d. MTSG ^ZP VE^ER MARIBOR, d. d. VEMG delnice-druge ,.3 ABANKA, d. d. ABKR DOLENJSKA BANKA, d. d. DOBR DONIT TESNIT, d. d. DOTR obveznice , 1 DOLENJSKA BANKA, d. d. DB ABANKA, d. d. AB REPUBLIKA SLOVENIJA RSP REPUBLIKA SLOVENIJA RS REPUBLIKA SLOVENIJA RSE d. d. SZ kratkoro~ni vrednostni papirji , 3 REPUBLIKA SLOVENIJA TZ REPUBLIKA SLOVENIJA SZM BANKA SLOVENIJE BZ SKUPAJ ,.1 1

22 3 INVESTITORJI IN NJIHOVE NA TRGU VREDNOSTNIH PAPIRJEV 3.1. Nalo be investitorjev na doma~em trgu vrednostnih papirjev Nalo be investitorjev na doma~em trgu vrednostnih papirjev prek poobla{~enih udele encev (borzno posredni{kih dru b in bank, ki imajo dovoljenje za opravljanje storitev v zvezi z vrednostnimi papirji) se obravnavajo v treh segmentih: nalo be poobla{~enih udele encev (trgovanje za hi{ni ra~un), nalo be investitorjev, ki imajo z borznimi posredniki sklenjeno pogodbo o upravljanju finan~nega premo enja (gospodarjenje z vrednostnimi papirji), nalo be investitorjev, za katere borzni posredniki opravljajo posle posredovanja (borzno posredovanje). Skupna vrednost nalo b prek poobla{~enih udele encev se je v letu pove~ala za 11 milijard SIT oziroma za,%, tako da je skupna vrednost nalo b konec leta zna{ala 8 milijard SIT. Glede na leto 1 se je dinamika rasti skupnih nalo b v letu povi{ala, saj so 1. leta nalo be porasle za 1,%. Podatki ka ejo, da se je vrednost nalo b po posameznih segmentih pove~evala razli~no. Najbolj so v letu porasle nalo be poobla{~enih udele encev, in sicer za,1%. Nalo be poobla{~enih udele encev vrednostno pomenijo 8% skupnih nalo b ob koncu leta oziroma 1,1 strukturne to~ke ve~ kot leto poprej. Nalo be na posredovanju so v letu porasle za 1,% in so v skupnih nalo bah ob koncu leta predstavljale,% dele, kar je za,8 strukturne to~ke manj kot leto poprej. Nalo be strank na gospodarjenju so v letu porasle za 1,% in so konec leta v skupnih nalo bah zna{ale,% oziroma,3 strukturne to~ke manj kot leto poprej. V letu se je {tevilo strank poobla{~enih udele encev zni alo za,3%, v letu 1 pa povi{alo za %. Število strank na gospodarjenju se je v letu zni alo za 1%, njihov dele v celotnem {tevilu strank pa se je z 1,% v letu 1 zni al na 1,% v letu. Kljub zni anju {tevila strank na gospodarjenju so njihove nalo be porasle in dele njihovih nalo b v vseh nalo bah je {e vedno ve~ kot dvakrat vi{ji od dele a strank na gospodarjenju v vseh strankah. V prilogi so lo~eno prikazane nalo be prek borzno posredni{kih dru b in bank z dovoljenjem za opravljanje storitev v zvezi z vrednostnimi papirji na dan 1.. Skupne nalo be prek ban~nih poobla{~enih udele encev so v skupnih nalo bah prek vseh poobla{~enih udele encev imele,% dele, ki pa se je po segmentih nalo b zelo razlikoval. Med lastnimi nalo bami je teh prek ban~nih poobla{~enih udele encev,1%, med nalo bami na gospodarjenju 3% in na posredovanju 33%. Dele strank prek ban~nih poobla{~enih udele encev je ni ji kot dele njihovih nalo b. Tako je med vsemi strankami v segmentu gospodarjenja 3,8% strank prek ban~nih poobla{~enih udele encev, med strankami na posredovanju pa je ta dele 33,3%.

23 Tabela : Nalo be na trgu vrednostnih papirjev v letih 1 Stanje na dan Lastne nalo`be Gospodarjenj e Posredovanj e ( mrd SIT) ( mrd SIT) Š t. strank ( mrd SIT) Š t. strank ( mrd SIT) Št. strank , 3 8, 8 3,., ,, ,.8, ,, 1 1, 8. 8, , 13, 1 8 1, , , 1, 1.3 1, , , 1, 1 1.8, , 1.1 Iz priloge 3 je razvidna vrednost in sestava nalo b prek poobla{~enih udele encev na dan 1. in na dan Od vseh nalo b je,3% v delnicah, od tega je,3% v delnicah, uvr{~enih na organizirani trg. Tretjina nalo b je v obveznicah, od tega je 8,% v obveznicah, s katerimi se trguje na organiziranem trgu. Konec leta so bile nalo be v tr ne vrednostne papirje za % vi{je kot nalo be v netr ne vrednostne papirje, kar je velika sprememba glede na konec leta 1, ko so nalo be v tr ne vrednostne papirje za % presegale nalo be v netr ne vrednostne papirje. Nalo be v delnice na organiziranem trgu so se v letu vrednostno povi{ale za, milijarde SIT oziroma za 1,%, v strukturi nalo b pa se je njihov dele zni al za, strukturne to~ke. Nalo be v delnice na organiziranem trgu so se absolutno povi{ale pri nalo bah na gospodarjenju (za,%) in pri nalo bah na posredovanju (za 1,%), pri lastnih nalo bah pa so se nalo be v delnice na organiziranem trgu zni ale (za 1,%). Nalo be v netr ne delnice so v letu vrednostno porasle za dobrih milijard SIT oziroma za,%, v strukturi nalo b pa se je njihov dele povi{al za, strukturne to~ke. K absolutnemu pove~anju nalo b v delnice, ki niso uvr{~ene na organizirani trg, so najve~ prispevale nalo be na posredovanju, ki so porasle za 8 milijard SIT oziroma za 1,%. Dele obveznic, s katerimi se trguje na organiziranem trgu, se je v letu zni al za strukturnih to~k, vrednostno pa so se nalo be v obveznice na organiziranem trgu zni ale za 1, milijarde SIT oziroma za,1%. V segmentu posredovanja so se izrazito zni ale nalo be v obveznice, s katerimi se trguje na organiziranem trgu, in sicer za 3 milijard SIT oziroma za,%. Nalo be v obveznice, ki niso na organiziranem trgu, so se glede na zastopanost v skupnih nalo bah povi{ale za, strukturne to~ke, povi{ale pa so se tudi absolutno, in sicer kar za 88% oziroma za 3, milijarde SIT. Nalo be v obveznice, ki niso na organiziranem trgu, so se najbolj pove~ale v segmentu lastnih nalo b (za 183,% oziroma za, milijarde SIT). 3.. Nalo be investitorjev na tujih trgih vrednostnih papirjev Zakon o deviznem poslovanju dopu{~a neomejeno vlaganje v tuje vrednostne papirje bankam in zavarovalnicam, ~e delajo za svoj ra~un, preostalim rezidentom pa le v nekatere prvovrstne tuje vrednostne papirje, v druge pa pod pogoji, ki jih dolo~a Banka Slovenije. Banka Slovenije je dolo~ila, da lahko rezidenti preostale tuje vrednostne papirje kupujejo le prek poobla{~enega udele enca, torej doma~e borzno posredni{ke dru be oziroma banke, ki ima dovoljenje za opravljanje storitev v zvezi z vrednostnimi papirji, in to le papirje, s katerimi se trguje na borzah, ~lanicah mednarodnega zdru enja borz (FIBV), ter prek ~lana te borze. 3

24 Agencija je do konca leta prejela obvestilo o ponujanju storitev v zvezi s tujimi vrednostnimi papirji za stranke od osmih bank, poobla{~enih za opravljanje storitev v zvezi z vrednostnimi papirji, in od {estih borzno posredni{kih dru b. Ob koncu leta so imele stranke nalo be v tuje vrednostne papirje na posredovanju pri petih bankah in pri treh borzno posredni{kih dru bah. O svojih nalo bah je poro~alo osem bank in pet borzno posredni{kih dru b. O nalo bah v upravljanju sta poro~ali dve banki in ena borzno posredni{ka dru ba. Tabela 1: Nalo be rezidentov prek poobla{~enih udele encev na tujih trgih vrednostnih papirjev na dan 1. V mio SIT Lastne nalo`be Upravljanj e Posredovanj e Delnice Od tega GDR SKB in BTC Obveznice Od tega evroobveznice RS Tabela : Nalo be rezidentov prek poobla{~enih udele encev na tujih trgih vrednostnih papirjev v letih 1 Stanje na dan Lastne nalo`be Upravljanj e Posredovanj e ( mio SIT) ( mio SIT) Š t. strank ( mio SIT) Š t. strank ( mio SIT) Št. strank Ob koncu leta so nalo be na tujih trgih dosegle slabih 8 milijard SIT, od tega dobrih % v obveznice, preostalo pa v delnice. V letu je bila rast vseh nalo b rezidentov na tujih trgih vrednostnih papirjev (za,8%) hitrej{a od rasti {tevila strank (za 1,1%). V skupnih nalo bah v vrednostne papirje, pridobljene v tujini, je nalo b strank na posredovanju,3%, kar je bistveno ve~ kot konec leta 1, ko je njihov dele predstavljal 1,% vseh nalo b. Med nalo bami je bilo kar,% nalo b v vrednostne papirje doma~ih izdajateljev, s katerimi se trguje na tujih trgih. Med obveznicami je bilo kar 8,3% evroobveznic Republike Slovenije, pri tem je bil dele evroobveznic Republike Slovenije med obveznicami v nalo bah strank na posredovanju,%. Med delnicami je bilo dobrih 31% nalo b v GDR SKB banke in BTC, in sicer zaradi visokega dele a GDR v svojih nalo bah (,1%), medtem ko v nalo bah strank na posredovanju GDR obeh doma~ih izdajateljev niso bila zastopana. Skupnih nalo b prek poobla{~enih udele encev v vrednostne papirje, pridobljene v tujini, je bilo,% nalo b prek poobla{~enih udele encev na doma~em trgu vrednostnih papirjev na dan 1.. Isti kazalec je konec leta 1 zna{al %.

25 INVESTICIJSKI SKLADI.1. Poobla{~ene investicijske dru be V letu se je {tevilo poobla{~enih investicijskih dru b zmanj{alo za tri, tako da je bilo konec leta na organizirani trg uvr{~enih 3 delnic PID-ov. Poobla{~eni investicijski dru bi ATENA DVE in ATENA TRI sta se pripojili k PID ATENA ENA, ki se je hkrati preimenovala v PID ATENA 1. SKLAD. PID CERTIUS I se je preoblikoval v redno delni{ko dru bo CERTIUS HOLDING. Skupna knjigovodska vrednost sredstev PID, upo{tevajo~ neizkori{~ene lastninske certifikate, je konec leta zna{ala 3, milijarde SIT, kar je za, milijarde SIT manj oziroma za,3% manj od vrednosti sredstev PID konec leta 1. V letu je bila dinamika zamenjave certifikatov za realno premo enje hitrej{a kot v letu 1, kar je posledica javnega razpisa Slovenske razvojne dru be. Dele neizkori{~enih lastninskih certifikatov je konec leta zna{al 3,13% vseh sredstev, kar je bistveno manj kot ob koncu leta 1 (1,1%). Prednja~ile so nalo be v delnice (,1%), in sicer v delnice na organiziranem trgu (,%) in v delnice izven organiziranega trga (3,% vseh sredstev). V letu so se pove~ale nalo be v delnice na organiziranem trgu v primerjavi z letom prej za, milijarde SIT oziroma za 3,%, nalo be v delnice izven organiziranega trga pa so se v istem obdobju povi{ale za 3, milijarde SIT oziroma za,8%. Tabela 3: Agregatna struktura nalo b sredstev PID v obdobju 18 Vrednosti v tiso~ SIT V rednost (%) V rednost (%) V rednost (%) 1. Denarna sredstva 8.,1 33.3, 3.31,. Terjatv e 3.8.8, ,8.., 3. Kratkoro~ni VP (skupaj) 31,1.8, 11.,. Dolgoro~ni VP (skupaj) 8.1., 3.3., ,.1. Doma~i (skupaj) 8.1., 3.3., ,.1.1. Obveznice (skupaj).13.,.1.,..1, Republike Slovenije 3..1,.., 1.., Druge obveznice 1..33, ,.8.,.1.. Delnice (skupaj).1.1,.1.8, , na org. trgu VP , , ,.1... izven org. trga VP , 1.1., ,. Drugi VP..1 1, ,.3. 8,11. Depoziti v bankah in drugih finan~nih.1.8,3.3., 3..31, organizacijah. Nepremi~nin e 1.1., ,18.8,1 8. Neizkori{~eni lastninski certifikati 31.., , ,13. ( ) , , , 1. brez last.cert. 8.3., ,8 38..,8 Tr na kapitalizacija vseh PID je ob koncu leta pomenila 1,1% tr ne kapitalizacije celotnega organiziranega trga (z delnicami PID vred), to je 11, milijarde od skupno 1.138, milijarde SIT tr ne kapitalizacije. Dele tr ne kapitalizacije PID v celotni kapitalizaciji je v letu pridobil 1, strukturne to~ke.