UNIVERZA V MARIBORU PRAVNA FAKULTETA METODA PAVLICA RADMANOVIĆ VIKTIMIZACIJA ŽENSK Diplomsko delo Maribor, 2016

Transkripcija

1 UNIVERZA V MARIBORU PRAVNA FAKULTETA METODA PAVLICA RADMANOVIĆ VIKTIMIZACIJA ŽENSK Diplomsko delo Maribor, 2016

2 UNIVERZA V MARIBORU PRAVNA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO VIKTIMIZACIJA ŽENSK Študent: Metoda Pavlica Radmanović Številka indeksa: Študijski program: UNI-PRAVO Študijska smer: Kazensko pravo Mentor: izr. prof. dr. Zlatan Dežman Maribor, april 2016

3 Posvetilo in zahvala Diplomsko nalogo posvečam moji mali ženskici Zarji, z željo, da se z viktimizacijo nikoli ne sreča in se ji hkrati zahvaljujem, ker je za čas mojega študija znala potrpeti. Iz srca se zahvaljujem tudi možu Željku, ker me je skozi zares dolgo obdobje mojega izobraževanja vseskozi podpiral. Za mentorstvo se zahvaljujem prof. dr. Zlatanu Dežmanu.

4 KAZALO VSEBINE POVZETEK... iii SUMMARY... v I UVOD... 1 II VIKTIMOLOGIJA Pojem in zgodovina viktimologije Pojem viktimologije Zgodovina viktimologije Viktimologija - kriminologija Cilji in naloge viktimologije... 5 III ŽRTEV Pojem žrtve Nevidna žrtev Pojem viktimizacije Tipologija žrtev Vloga žrtve Tveganje za viktimizacijo... 9 IV VIKTIMIZACIJA ŽENSK Ženska in njena enakopravnost Položaj žensk skozi zgodovino Pojavne oblike viktimizacije žensk in kazniva dejanja Dejavniki kriminalne viktimizacije žensk Biološki, psihološki in socialni dejavniki kriminalne viktimizacije žensk Biološki dejavniki kriminalne viktimizacije Psihološki dejavniki kriminalne viktimizacije Socialni dejavniki kriminalne viktimizacije Situacijski dejavniki kriminalne viktimizacije žensk Tipologija žensk kot žrtev kriminalnih dejanj Odnos storilec žrtev in viktimizacija žensk Obnašanje ženske in povzročitev kriminalnega dejanja proti njej Obnašanje ženske, s katerim pripomore k nastanku njene viktimizacije Obnašanje ženske, s katerim prepreči nastanek njene viktimizacije..33 i

5 4.6 Uživanje alkohola in prepovedanih drog kot viktimogeni dejavnik V NASILJE NAD ŽENSKO V DRUŽINI Uvod Nasilje s strani intimnega partnerja Druge oblike nasilja s strani ožje in širše družine VI SPOLNO NASILJE NAD ŽENSKO Posilstvo Spolno nasilje na delovnem mestu Prostitucija VII TRGOVINA Z LJUDMI VIII PREMOŽENJSKI DELIKTI Premoženjski delikti z elementi nasilja Prevare in goljufije IX ZAŠČITA ŽENSK KOT ŽRTEV KRIMINALNIH DEJANJ Preventiva in kurativa Zakonodaja Mednarodni dokumenti Slovenska zakonodaja Institucionalne oblike pomoči Centri za socialno delo (CSD) Policija Državno tožilstvo Sodišče Zdravstvene ustanove Neinstitucionalne oblike pomoči Položaj žensk v pravosodnem postopku X ZAKLJUČEK BIBLOGRAFIJA Pravni viri Literatura Internetni viri ii

6 POVZETEK Nasilje nad ženskami je po raziskavah in statističnih podatkih (tako domačih kot mednarodnih) pereč problem, ne samo zaradi trpljenja, ki ga žrtve doživljajo, temveč tudi zaradi posledic na zdravstvenem in drugih področjih. Po podatkih Nacionalne raziskave o nasilju v zasebni sferi in v partnerskih odnosih 1 so ženske, ki doživljajo nasilje, v povprečju manj zdrave. Večkrat doživljajo stres, motnje prehranjevanja, spanja, strah, depresivnost in pogosteje mislijo na samomor. Hujše posledice 2 so še smrt, trajna invalidnost, osamitev, ipd. Temu pritrjuje tudi Društvo za Združene narode za Slovenijo 3, ki dodaja, da se zaradi tega zmanjša tudi možnost sodelovanja žensk v javnem življenju, nasilje pa škoduje tudi njihovim družinam ter celotni skupnosti. Ker je po mnenju viktimologov mogoče na podlagi viktimoloških spoznanj o ženski kot žrtvi, o njenih bioloških, psiholoških in socialnih značilnostih, oblikah nasilja nad njo in dejavnikih kriminalne viktimizacije razviti bolj uspešen sistem ukrepov, zlasti preventivnih, za zmanjšanje oz. odpravo nasilja nad žensko, sem sklenila v svoji diplomski nalogi predstaviti viktimološka spoznanja o ženskah kot žrtvah kriminalnih dejanj, opredeliti viktimizacijo ženske, zlasti pa ugotoviti vlogo ženske - žrtve pri kriminalnem dejanju, podrobneje opredeliti nasilje nad žensko v družini, spolno nasilje nad žensko, trgovino z ljudmi in premoženjske delikte nad žensko ter predstaviti zaščito žensk v Sloveniji. Predmet proučevanja v diplomski nalogi je odrasla ženska, posvetila sem se tudi primerjavi viktimizacije mladega dekleta in starejše ženske. Proučevala sem spoznanja viktimologije v ožjem smislu, tj. viktimologije, ki se ukvarja s proučevanjem neposrednih žrtev kriminalnih dejanj. Osredotočila sem se samo na tista deviantna dejanja nad žrtvijo, ki so hkrati tudi kazniva. Pri navajanju 1 Povzeto po V. Leskošek, M. Urek, D. Zaviršek, Poročilo o nacionalni raziskavi o nasilju v zasebni sferi in v partnerskih odnosih, Raziskovalni projekt CRP V5-0464, Inštitut za kriminologijo, Ljubljana, 2010, str. 8, Podatki.pdf. 2 Povzeto po M. Plaz, Nasilje nad ženskami v partnerskih in sorodstvenih odnosih, v: v: (Š. Veselič, D. Horvat, M. Plaz ur.), Priročnik za delo z ženskami in otroki z izkušnjo nasilja, Društvo SOS telefon za ženske in otroke žrtve nasilja, Ljubljana, 2014, str Povzeto po Društvo za Združene narode za Slovenijo, iii

7 podatkov sem se zanašala na uradne statistične podatke, na pridobljene statistične podatke policije v obdobju in na podatke že narejenih raziskav slovenskih in tujih raziskovalcev. V diplomski nalogi sem postavila dve hipotezi. Za hipotezo 1, ki pravi, da viktimizacija žensk največkrat ni naključen pojav, sem ugotovila, da absolutno drži, kar potrjujejo tudi vse raziskave, vključno z mojo na podlagi policijskih statističnih podatkov. Pri hipotezi 2, ki pravi, da ukrepi institucionalnih in neinstitucionalnih organov upoštevajo spoznanja viktimološke znanosti o nasilju nad ženskami, se nisem mogla toliko zanašati na raziskave in statistične podatke, pač pa bolj na pregled mednarodne in nacionalne zakonodaje, preprečevalnih ukrepov na vseh ravneh, na mnenja priznanih viktimologov, ki pravijo, da»se novejša prizadevanja kažejo v skrbi za žrtve, v pomoči strokovnjakov in pomembni vlogi organizacij in društev za pomoč žrtvam«4, na trud organov pomoči za pridobivanjem znanja in skupnim delovanjem ter na uvajanje viktimologije na visokošolskem, univerzitetnem in magistrskem nivoju. Zato menim, da hipoteza deloma drži, saj zlasti z uvajanjem viktimologije v izobraževalne programe policistov, kriminalistov in pravnikov,»vzgajamo«takšne uslužbence, ki bodo razumeli žrtev, vpliv njenih osebnostnih lastnosti na kaznivo dejanje in pomen njene interakcije s storilcem ter ki ne bodo krivili žrtev zaradi njenega obnašanja za lastno viktimizacijo. To še posebej velja za posilstvo in drugo spolno nasilje 5, kjer še zmeraj velikokrat veljajo družbeni predsodki. Ključne besede: viktimologija, viktimizacija, viktimizacija žensk, nasilje nad ženskami, zaščita žensk 4 G. Meško, Nekatere razsežnosti nasilne viktimizacije, Teorija in praksa, let. 35, 6/1998, str Povzeto po A. Šelih, Novejša, zlasti viktimološka spoznanja o posilstvu, Revija za kriminalistiko in kriminologijo, Ljubljana, 1989, str. 66. iv

8 SUMMARY According to studies and statistics (both domestic and international), violence against women is a pressing problem, not only because of the suffering experienced by the victims but also because of the effects on health and other areas. According to the National research on violence in private sphere and in partner relationships 6, women who experience violence are, on average, less healthy. They experience stress, eating and sleep disorders, anxiety and depression more often and think of suicide more frequently. More serious consequences 7 are death, permanent disability, isolation, etc. The United Nations Association of Slovenia 8 agrees with this and adds that the violence and its consequences also reduce the possibility of participation of women in public life and that the violence also harms their families and the entire community. Since, according to the opinion of the victimologists, it is possible to develop a more effective system of measures, in particular preventive, mitigation measures or measures to eliminate the violence against women, on the basis of victimology knowledge on a woman as a victim, on her biological, psychological and social characteristics, forms of violence against her and factors of criminal victimisation, I decided to present in my thesis the victimology knowledge on women as victims of crime, define the victimisation of a woman and, in particular, to determine the role of a woman - victim of the criminal act, to detail the violence against women in the family, sexual violence against women, trafficking human beings and property offences committed against women and to present the protection of women in Slovenia. 6 Adapted from V. Leskošek, M. Urek, D. Zaviršek, Report on the national research on violence in private sphere and in partner relationships, Research project CRP V5-0464, Institute of Criminology, Ljubljana 2010, p. 8, uploads/splosni Podatki.pdf. 7 Adapted from M. Plaz, Violence against women in partner relationships and kinship, in: (Š. Veselič, D. Horvat, M. Plaz ed.), Handbook for working with women and children victims of violence, SOS telephone for women and children - victims of violence, Ljubljana, 2014, p Adapted from the United Nations Association of Slovenia, zenske. v

9 Object of study in this thesis is an adult woman; I also dedicated to the comparison of victimisation of young girls and older women. I studied victimology knowledge in the strict sense, i.e. victimology which deals with the study of the direct victims of crime. I only focused on those deviant acts against a victim which are also punishable. In providing the information, I have relied on the official statistical data, acquired statistical information of the police in the period and on the information from the research already made by Slovenian and foreign researchers. In the thesis, I set up two hypotheses. I found that hypothesis 1, which says that victimisation of women often is not a random phenomenon, is absolutely true which is also confirmed by all research, including my own on the basis of police statistics. In hypothesis 2, which states that measures of institutional and non-institutional authorities consider the findings of victimological science on violence against women, I could not so much rely on research and statistics, but rather on the review of the international and national legislation, preventive measures at all levels, opinions of victimologists saying that "recent efforts are reflected in the care for the victims, the assistance of experts and the important role of organisations and associations to help victims" 9, on the effort of the assistance authorities to acquire knowledge and act together and on the introduction of victimology in higher education, university and master's level. I therefore believe that the hypothesis is partly true; especially, since by the introduction of victimology in training programs of police officers, criminologists and lawyers, we "educate" such employees who will understand a victim, the impact of her personal attributes on the offence and the meaning of her interaction with the offender, and who will not blame a victim for her own victimisation because of 9 G. Meško, Some dimensions of violent victimisation, Theory and practice, year 35, 6/1998, p vi

10 her behaviour. This is especially true for rape and other sexual violence 10 which is often still subject to social prejudices. Keywords: victimology, victimisation, victimisation of women, violence against women, protection of women 10 Adapted from A. Šelih, Newer, in particular victimological findings about rape, Journal of Criminalistics and Criminology, Ljubljana 1989, p. 66. vii

11 I UVOD Nasilje nad ženskami 11 je pogost in kompleksen pojav. Do 70 % žensk naj bi bilo v svojem življenju vsak enkrat žrtev nasilja. Povzročitelji nasilja nad žensko so po vseh raziskavah in na podlagi statističnih podatkov v pretežnem delu moški 12. Med pojavnimi oblikami krimininalnih dejanj nad žensko prednjači nasilje s strani njenega moža oz. partnerja. Ženske že zaradi svojih bioloških, psiholoških in socialnih značilnosti spadajo v skupino prebivalcev s povečanim tveganjem za viktimizacijo. Z neustreznim ali celo provokativnim obnašanjem se to tveganje še poveča, z ustreznim pa zmanjša. V diplomski nalogi uporabim statistične podatke, ki sem jih na prošnjo dobila od Oddelka za načrtovanje in analitiko na Generalni policijski upravi. Poleg teh uporabim tudi podatke drugih domačih in tujih raziskav. Diplomsko nalogo pričenjam z viktimologijo, z njenim pojmom, zgodovino, relacijo s kriminologijo, s cilji ter nalogami (II poglavje). V III. poglavju opredelim pojem žrtve, primarne in sekundarne viktimizacije ter viktimiziranosti. Med tipologijami opišem Hentigovo, ker je bila prva in Fattahovo, ker naj bi bila po mnenju nekaterih viktimologov najbolj izčrpna in primerna za pojasnitev viktimizacije žrtev ter opredelim namen in uporabnost tipologij. V nadaljevanju pojasnim vlogo žrtve in tveganje za viktimizacijo. V IV. poglavju najprej spregovorim o enakopravnosti in položaju žensk skozi zgodovino, nato opredelim pojem nasilja, njegove pojavne oblike in naštejem inkriminirane oblike iz Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ). Prikažem statistične podatke žrtev kaznivih dejanj po spolu in ženskih žrtev po posameznih poglavjih KZ-ja. Nadaljujem z dejavniki kriminalne viktimizacije žensk, tipologijo žensk kot žrtev kaznivih dejanj in opisom»kazenskega para«. Opredelim 11 Povzeto po Društvo za Združene narode za Slovenijo. 12 Povzeto po V. Leskošek, M. Urek, D. Zaviršek, 2010, str. 8. 1

12 obnašanje ženske, s katerim pripomore in s katerim lahko prepreči nastanek lastne viktimizacije. Poglavje zaključim z ugotovitvami o uživanju alkohola in prepovedanih drog kot o viktimogenih dejavnikih. V V. poglavju govorim o nasilju nad žensko v družini, ki ga zakonsko opredelim, nadaljujem z opisom nasilja s strani intimnega partnerja, ki je tudi najpogostejše nasilje nad žensko in se dotaknem še drugih oblik nasilja v družini. Prikažem statistične podatke. V VI. poglavju spregovorim o spolnem nasilju nad žensko. Osredotočim se na posilstvo, spolno nasilje na delovnem mestu in na prostitucijo. Prikažem statistične podatke. V VII. poglavju govorim o trgovini z ljudmi. Prikažem statistične podatke. V VIII. poglavju o premoženjskih deliktih opredelim le tiste, ki se morda nanašajo na žensko viktimizacijo delikti z elementi nasilja in prevare ter goljufije. Prikažem statistične podatke. V IX. poglavju govorim o zaščiti žensk kot žrtev kaznivih dejanj v našem sistemu. Poleg preventive in kurative navedem še zakonodajo tako mednarodno kot slovensko ter institucionalne in neinstitucionalne oblike pomoči. Na koncu spregovorim še o položaju žensk v pravosodnem postopku. Diplomsko nalogo zaključim z ugotovitvami ter poskušam odgovoriti na postavljene hipoteze, ki so: hipoteza 1: Viktimizacija žensk največkrat ni naključen pojav; hipoteza 2: Ukrepi institucionalnih in neinstitucionalnih organov upoštevajo spoznanja viktimološke znanosti o nasilju nad ženskami. 2

13 II VIKTIMOLOGIJA 1 Pojem in zgodovina viktimologije 1.1 Pojem viktimologije Viktimologija 13 je znanost o žrtvi (/lat/. victima - žrtev, /grš./ logija znanost, veda). V ožjem smislu je viktimologija znanost o žrtvah kriminalitete. Fattah, priznani viktimolog, poudarja, da se viktimologija ukvarja z neposredno žrtvijo zločina, še posebej pa z njeno osebnostjo, njenimi biološkimi, psihološkimi, moralnimi in sociokulturnimi lastnostmi, z njeno povezavo s storilcem in njeno vlogo ter prispevkom k kriminalnemu dejanju. 14 V širšem smislu je viktimologija znanost o žrtvah kriminalitete in nesreč. 1.2 Zgodovina viktimologije Številne specifično viktimološke tematike 15 so bile vseskozi obravnavane že znotraj kriminologije (o tej vedi več v naslednjem poglavju). V 30. letih prejšnjega stoletja pa je zaznati povečano zanimanje za vlogo žrtve v»predkriminalni«situaciji, tj. preden storilec stori kriminalno dejanje. Za nastanek viktimologije 16 se šteje leto 1948, za njenega utemeljitelja pa Hans von Hentig, saj je takrat izšla njegova knjiga z naslovom»the criminal and his victim«, ki prva sistematično obravnava viktimološko problematiko. Vendar je prvi izraz»viktimologija«uporabil ameriški psihiater F. Wertham leta Prvi viktimologi 17, kot so von Hentig, Mendelson, Schafer, Nagel, Fattah, Wolfgang in Amir, so se ukvarjali predvsem s vprašanjem vloge žrtve pri kaznivem 13 Povzeto po V. Nikolić-Ristanović, Uticaj žrtve na pojavu kriminaliteta, IRO Svetozar Marković, Beograd 1984, str Drugače o tem Z. Šeparović, Viktimologija, Viktimologija: studije o žrtvama, Pravni fakultet u Zagrebu,»Poslovna politika«novinsko -izdavačka organizacija, Zagreb, Samobor, Beograd, 1987, str Povzeto po Z. Kanduč, Žrtve, viktimizacije in viktimološke perspektive (Zbirka prispevkov), Inštitut za kriminologijo pri pravni fakulteti v Ljubljani, Ljubljana, 2001, str Povzeto po V. Nikolić-Ristanović, 1984, str Povzeto po Z. Kanduč, 2001, str

14 dejanju. Zanimal jih je njen prispevek k kriminalnemu dejanju in njena morebitna odgovornost. Prvi viktimolog 18 na področju bivše Jugoslavije je bil Panta Marina (1960), kasneje so delovali še viktimologi, kot so J. Pečar (slovenski), Z. Šeparović in A. Carić. Pomembno spremembo v razvoju viktimologije 19 je povzročilo gibanje za žrtve kaznivih dejanj, ki se je pojavilo po letu 1980 v zahodnih državah kot odgovor na prevladujočo kriminologijo, ki je zanemarjala vlogo žrtve in se ukvarjala le s proučevanjem kriminalcev, pojavnih oblik in vzrokov kriminalitete. Gibanje 20 je vplivalo na spremembe v materialnem in procesnem kazenskem pravu, v priznavanju posebnih pravic in uvajanju različnih oblik pomoči žrtvam kaznivih dejanj. 2 Viktimologija kriminologija Kot smo že omenili, je viktimologija znanost o žrtvi, ki se»ukvarja s proučevanjem kriminalitete predvsem z vidika žrtev, s poudarkom na zvezi med žrtvijo in storilcem«21. Kriminologija 22 pa je znanost o kriminaliteti, ukvarja se s storilci kriminalnih dejanj, zlasti raziskuje vzroke kriminalitete, proučuje kriminalne kariere, išče razlike med kriminalci in nekriminalci, ugotavlja prostorsko porazdelitev kriminalitete ipd. Kriminologi proučujejo tudi žrtve kaznivih dejanj, njihove viktimološke študije pa so pomembno dopolnilo k uradnim policijskim statistikam o kriminaliteti. Vendar večina kriminoloških del spregleda vpliv žrtve na kaznivo dejanje. Čeprav se je viktimologija razvila iz kriminologije 23, sta danes obe samostojni znanstveni disciplini, ki pa sta medsebojno povezani. Viktimološka spoznanja so zelo koristna za kriminologijo, enako pa velja tudi v obratni smeri. Pomemben 18 Povzeto po V. Nikolić-Ristanović, 1984, str Povzeto po G. Meško, 1998, str Povzeto po Z. Kanduč, 2001, str G. Meško, 1998, str Povzeto po G. Meško, 1998, str Povzeto po Z. Kanduč, 2001, str

15 prispevek viktimologije je vsekakor spoznanje, da kriminalna viktimizacija ni naključen pojav. 3 Cilji in naloge viktimologije Osnovni cilj viktimologije 24 kot znanosti o žrtvah kriminalnih dejanj je: priskrbeti znanstveno dokazana spoznanja o vzrokih kriminalnega dejanja v povezavi z žrtvijo, ki jih je mogoče praktično uporabiti za učinkovito preventivno politiko, odkrivanje neznanih storilcev in adekvatno kaznovanje storilcev; proučevanje problemov, ki jih ima žrtev po izvršenem kriminalnem dejanju. Vloga viktimoloških spoznanj 25 je zelo pomembna v preventivi, saj lahko: bistveno pripomore k razvijanju zavesti o nevarnosti; opozori na varnostne ukrepe in na načine izogibanja nevarnih situacij ter omogoča izgraditi celotni sistem na področju preventive. Prav tako pa viktimološka spoznanja: pripomorejo pri odkrivanju ti. skrite kriminalitete; z odkrivanjem resnične vloge žrtve, ki je lahko povsem nedolžna ali izključno kriva, pripomorejo k boljšemu uresničevanju družbenih potreb za pregonom in resocializacijo storilca; pri izvrševanju sankcij pripomorejo k rešitvi konflikta, ki je privedel do kriminalnega dejanja, zlasti takrat, ko obstoji možnost ponovitve (npr. družinsko nasilje). 24 Povzeto po V. Nikolić-Ristanović, 1984, str Povzeto po Z. Šeparović, 1987, str

16 III ŽRTEV 1 Pojem žrtve Po Slovarju slovenskega jezika 26 ima beseda žrtev v slovenskem jeziku dva osnovna pomena: 1. v različnih religijah (lat. sacrificium, angl. sacrifice): žival, človek, ki se ponudi božanstvu v čast za pridobitev njegove naklonjenosti, navadno s posebnim obredom; 2. kdor je poškodovan, umre, propade ali je deležen hudih oz. negativnih posledic (lat. victima, ang. victim): a) zaradi dejanja koga drugega (napad, nasilje, nanj ne ozirajoče se negativno dejanje - npr. otroci so žrtve alkoholizma staršev); b) zaradi nepričakovanega ali nepredvidenega dogajanja ali pojava (npr. žrtve požara); a) zaradi delovanja česa negativnega na njegovo telo (npr. žrtve mamil). Kriminološko-viktimološki pojem žrtve v širšem smislu je vsebovan pod 2. točko (victima), zajema 27 pa osebe, ki so pretrpele neko škodo zaradi kriminalnih dejanj, prekrškov ali naključnih dogodkov. Kriminološko-viktimološki pojem žrtve v ožjem smislu zajema le žrtve kriminalnih dejanj Nevidna žrtev Velika zasluga viktimološke (zlasti feministične) znanosti 29 je v tem, da je odkrila prej nevidne žrtve družinskega nasilja, ki se dogajajo daleč od»oči in ušes«. Gre predvsem za žrtve telesnega, spolnega, psihičnega in ekonomskega nasilja. Takšno nasilje je iz razumljivih razlogov zelo težko preučevati pa tudi 26 Povzeto po Slovar slovenskega jezika, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, portal BOS, 27 Povzeto po V. Nikolić-Ristanović, 1984, str Drugače o tem Z. Šeparović, 1987, str Povzeto po Z. Kanduč, 2001, str

17 preprečevati, ker ni enotnega odgovora na to, ali in kdaj lahko formalni in neformalni nadzorniki v njihova razmerja posegajo. 2 Pojem viktimizacije Viktimizacija 30 je proces, ko nekdo postaja žrtev kriminalnega dejanja (primarna viktimizacija). Poznamo tudi sekundarno viktimizacijo, ki nastane zaradi negativne reakcije okolja in nepravilnega delovanja organov, institucij in posameznikov, s katerimi se žrtev srečuje po primarni viktimizaciji. Viktimiziranost je stanje, ko je nekdo že postal žrtev kriminalnega dejanja. 3 Tipologija žrtev Tipologija je metoda, s katero se osebe, ki imajo enake lastnosti, razporedi v tipske skupine. Enako kot storilce 31, so viktimologi poskušali razvrstiti tudi žrtve, ki imajo neke skupne značilnosti, v določene tipske skupine. Prvo tipologijo žrtev 32 je naredil H. von Hentig v svoji knjigi»the criminal and his victim«. Podal je tri osnovne temelje: 1. kriminalec žrtev: ista oseba lahko postane kriminalec ali žrtev odvisno od okoliščin; 2. latentna žrtev: žrtev ima določene predispozicije za viktimizacijo (mladoletniki, ženske, starostniki, duševno bolni, imigranti, pripadniki manjšin, mentalno hendikepirani, depresivni, pohlepni, osamljeni, ); 3. odnos kriminalec - žrtev: med njima vlada vzajemen odnos. Njegovo tipologijo je kasneje razširil H. Ellenberger, svoje tipologije pa so naredili še drugi priznani viktimologi, kot so B. Mendelsohn (glej Vloga žrtve, str. 8), R. F. Sparks, H. J. Schneider, Z. Šeparović in drugi. Vendar je najbolj ustrezno in 30 Povzeto po V. Nikolić-Ristanović, 1984, str Povzeto po Z. Šeparović, 1987, str Povzeto po V. Nikolić-Ristanović, 1984, str

18 izčrpno tipologijo za pojasnitev viktimizacije žrtev naredil leta 1967 E. A. Fattah. Njegova tipologija temelji na različnih stopnjah vpliva žrtve na kriminalno aktivnost storilca in je zato najbolj ustrezna za empirično raziskovanje. Tipi žrtve so: 1. žrtev, ki pri kriminalnem dejanju sploh ne sodeluje; 2. latentna žrtev; 3. žrtev provokator; 4. žrtev, ki pri kriminalnem dejanju sodeluje bodisi s pasivnim ali aktivnim obnašanjem; 5. lažna žrtev. Nekateri viktimologi so naredili tipologije žrtev glede na posamezno vrsto kriminalnega dejanja (G. Schulz je razdelil tipe žrtev seksualnih deliktov). Namen tipologij 33 je bil pojasniti viktimizacijo in vzpostaviti učinkovit sistem preventive. Kljub temu, da imajo vse eno pomembno napako, narejene namreč niso na empiričnih dognanjih in so zato v praksi neuporabne, so lahko podlaga za kakšne bodoče tipologije, ki pa bodo ta dognanja vsebovale. 4 Vloga žrtve Nikoli ni dovolj poudariti, da namen viktimologije ni zmanjšati krivdo storilca ali po drugi strani obdolžiti žrtev, temveč raziskati, katere so tiste značilnosti v njenem odnosu in obnašanju, ki so pripomogle k nastanku kriminalnega dejanja. Med storilcem in žrtvijo obstaja mreža medsebojih interakcij 34. Zasluga viktimološke znanosti je, da je njihovo poznavanje omogočilo dinamično dojemanje koncepcije kriminalnega dejanja. Po Fattahu interakcije, ki obstajajo pred izvršitvijo kriminalnega dejanja, ustvarjajo ti. predkriminalno situacijo (specifična, nevarna situacija), ustvarjajo priložnost za izvršitev zločina. V takem primeru je žrtev točno določena in kaznivo dejanje se lahko stori samo proti njej. 33 Povzeto po V. Nikolić-Ristanović, 1984, str Povzeto po V. Nikolić-Ristanović, 1984, str

19 Druga je nespecifična, amorfna situacija. Priložnost za izvršitev kaznivega dejanja ne izvira iz predhodnega odnosa, storilec načrtuje izvršitev dejanja in pri tem izbere žrtev, ki ima določene značilnosti. Žrtev lahko po Mendelsohnu 35 pri nastanku kriminalnega dejanje 1. sodeluje, 2. ne sodeluje ali 3. sama povzroči zločin. To pomeni, da je lahko žrtev 1. vzrok kriminalnega dejanja, 2. izgovor za le-to, 3. je slučajna, ali 4. se je s storilcem sporazumela. Kanduč (2001) pravi 36, da obstajajo številne žrtve, ki so lahko zgled samovarovalnega obnašanja. To so tisti posamezniki, ki nočejo z ničemer olajšati, spodbuditi ali izzvati kriminalnega dejanja oz. lastne viktimiziranosti. Po drugi strani so žrtve, ki storilcu olajšajo njegovo dejanje, npr. tako, da ustvarijo priložnost, ki ga naredi»tatu«. Obstajajo še žrtve, ki s svojim obnašanjem izzovejo kaznivo dejanje storilca, ki ga ta ni nameraval storiti. Zlasti pri kaznivih dejanjih umora, uboja in pri telesnih in seksualnih deliktih je vloga žrtve neredko odločujoča. 5 Tveganje za viktimizacijo Tveganje za viktimizacijo 37 pomeni, da ima določena oseba viktimogene predispozicije, zaradi katerih je stalno ali trenutno manj zaščitena ali bolj izpostavljena od drugih oseb in zaradi tega dejstva obstaja večja možnost, da postane žrtev določenega kriminalnega dejanja. Če ima oseba eno ali več viktimogenih predispozicij, gre za latentno žrtev. Viktimogene predispozicije 38 ali dejavniki so: 1. osebni: biološki (starost, spol, duševni bolniki, invalidi, alkoholiki, narkomani,...), psihološki (agresivnost, nemarnost, duševna omejenost, odtujenost, ); 35 Povzeto po Z. Šeparović, 1987, str Povzeto po Z. Kanduč, 2001, str Povzeto po V. Nikolić-Ristanović, 1984, str Povzeto o Z. Šeparović, 1987, str

20 2. socialni (poklic, tujci, pripadniki manjšine, priseljenci, bivši zaporniki, odvisniki, ); 3. situacijski (»na nepravem mestu v nepravem času«, letni, mesečni in dnevni ritem kriminalnih dejanj, ekološko pogojena deviantnost, mesta, kjer obstaja večja oz. manjša verjetnost delikta, ipd.). Viktimogene predispozicije 39 lahko vplivajo na nastanek in potek kriminalnega dejanja v fazi nastanka ideje in načrtovanja za izvršitev kriminalnega dejanja, v fazi prehoda na izvršitev kriminalnega dejanja ali v fazi izvršitve kriminalnega dejanja. Proučevanje in spoznavanje viktimogenih dejavnikov 40 je pomembna naloga viktimološke znanosti, saj je bistvena za učinkovite preventivne ukrepe.»če nam je znano, da nekatere osebe lažje postanejo žrtve, da one to lažje postanejo v določenih situacijah ali v določenem času, potem je to zelo pomemben podatek za preprečevanje kriminalnih dejanj in nesreče ljudi.«39 Povzeto po V. Nikolić-Ristanović, 1984, str Z. Šeparović, 1987, str

21 IV VIKTIMIZACIJA ŽENSK 1 Ženska in njena enakopravnost Ženska je enakovredna moškemu po zakonu, v javnem in zasebnem življenju, kar zagotavlja tudi 14. člen ustave 41, ki pravi, da so»v Sloveniji vsakomur zagotovljene enake človekove pravice in temeljne svoboščine, ne glede na narodnost, raso, spol, «in da so vsi» pred zakonom enaki.«po 22. členu ustave 42 imamo vsi, tudi ženske, zagotovoljeno enako varstvo pravic pred sodiščem in drugimi organi, ki odločajo o pravicah, dolžnostih ali pravnih interesih. Enakost se kaže tudi v 42. členu Ustave, po katerem imamo vsi polnoletni državljani volilno pravico. Pravno smo ženske torej enake moškim, vendar ali smo tudi dejansko? Primer dejanske neenakopravnosti se npr. kaže v tem, da je ženska v procesih subjektivizacije 43 izključena. Simone de Beauvoir, francoska pisateljica, filozofinja in feministka, v svoji knjigi»drugi spol«meni, da je moški norma, model, ženska pa odklon od norme. Ženska je določena glede na moškega in se razlikuje glede nanj, ne pa on glede na njo; ona je nebistveno nasproti bistvenemu. Ona je drugi spol. Primer takšne neenakopravnosti je zaslediti npr. v medicini, kjer je anatomski model vedno moški. V zadnjem desetletju se sicer to že spreminja. Drugi primer dejanske neenakopravnosti je primer muslimanske ženske, ki ima v Sloveniji po ustavi in po zakonih enake pravice kot moški, vendar jih ne koristi. Izvor njene neenakopravnosti je v njeni družini in skupnosti, odraža pa se v omejevanju njenih pravic pri udejstvovanju na izobraževalnem, političnem, kulturnem, športnem idr. področjih, v njenem podrejenem položaju v družini in družbi ter v posledicah, ki jo doletijo v primeru njene»neubogljivosti«in so nasilne narave. Ta primer dejanske neenakopravnosti je trenutno omejen na 41 Ustava Republike Slovenije (URS), Uradni list RS, št. 33/1991, Ljubljana, 1991, str Povzeto po Ustava Republike Slovenije, 1991, str Povzeto po A. Završnik, Feministična kritika prava in kazenskopravnega sistema, v: Z. Kanduč (vodja raziskave), Ženske, nasilje, viktimizacije in (kazensko)pravni sistem v kriznem kontekstu postmodernizacijskih transformacij, Inštitut za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, Raziskava št. 161, str

22 muslimansko žensko, vendar lahko zaradi naraščajoče muslimanske skupnosti v naši družbi postane širši problem. V največji meri pa je dejanska neenakopravnost prisotna v zasebnem življenju, pri ženski posameznici, v obliki nasilja nad njo, za zaprtimi vrati, daleč stran od oči in ušes nepovabljenih gostov. O ženski naravi seveda obstajajo stereotipi, tako kot o moški, ki pa se v zadnjih letih rušijo in spreminjajo. Vendar je izraz»žrtev«44 še vedno pogosto povezan z razmerjem med spoloma. Ženska je žrtev, moški je storilec. Žrtvi (ženski) se pred nastankom viktimologije nobeden ni posvečal, kriminologija in celoten kazenski proces sta se ukvarjala samo s storilcem (moškim). Dejansko so še področja družbenega, političnega, ekonomskega in drugega udejstvovanja, kjer ženska moškemu ni enaka, po drugi strani pa zadovoljitev formalnih kriterijev enakosti včasih nikamor ne vodi. Obstajajo tudi področja, ki so postala v škodo ostalih državljanov, pa tudi žensk, povsem feminizirana (npr. vzgoja in izobraževanje). 2 Položaj žensk skozi zgodovino Po staropisemski in judovski legendi 45 je Bog ustvaril poleg Adama tudi Lilit, njegovo prvo ženo, da bi mu rodila otroke. Lilit se je počutila zapostavljeno in neenakopravno, v takšnem podrejenem odnosu ni hotela roditi otroke, zato je odšla in s tem postala simbol zla. Bog je kasneje iz Adamovega rebra naredil Evo. Legenda na simboličen način pokaže, da je viktimizacija žensk stara kot človeški rod. 44 Povzeto po T. Stanković, Ženske kot žrtve kaznivih dejanj izbrane feministične perspektive, v: Meško G. (ur.), Izbrana poglavja iz viktimologije I., Mala čitanka viktimologije za varstvoslovce (Študijsko gradivo), Univerza v Mariboru, Fakulteta za varnostne vede, Ljubljana, 2007, str Povzeto po V. Nikolić-Ristanović, Žene kao žrtve kriminaliteta, Naučna knjiga, Beograd, 1989, str

23 Položaj žensk 46 je bil v zgodovini tesno povezan z nasiljem. Mož jo je lahko nekaznovano mučil, pretepal, prodal, daroval ali ubil. Bila je njegova lastnina, zato je imel pravico, da z njo ravna po svoji volji. Vzrok za ženino podrejenost 47 je bil že v njeni specifični biološki funkciji rojevanja in vzgajanja potomcev, zaradi česar je imela manj pomembno družbeno vlogo kot moški. Že v obdobju primitivnih družb, lovsko-nabiralniških skupnosti pred nastankom mest in družbenih slojev, je bila ženska»drugi spol«. Kasneje, z nastankom poljedelstva in živinoreje, se je njen položaj samo še slabšal. Nasilje nad žensko 48 je bilo ves čas nevidno, normalno, neprepoznavno in celo naravno. Feministično gibanje 49 se je pričelo v zahodnih družbah v 60. letih XVIII. stoletja. Takrat so ženske zahtevale splošno volilno pravico, izobraževalne možnosti, socialne pravice, lastninsko pravico ipd. V XX. stoletju, v poznih 60. (v ZDA) oz. zgodnjih 70. letih (v Evropi), so ženske zahtevale enakost pred zakonom, priznanje ustavne pravice do izobrazbe, dela, političnega predstavništva ipd. V tem obdobju so feministke očitale kazenskemu pravu razumevanje spola na stereotipen način in osveščale javnost o problematiki nasilja.»feministična teorija ima nedvomne zasluge pri razkritju spregledanih oblik nasilja, zlasti spolnega nasilja in nasilja v družini«, prav tako pa feminističnemu gibanju gre zahvala za pravice, ki jih ženske danes imamo. Žensko gibanje 50 za pomoč ženskam, žrtvam nasilja, se je pričelo v Sloveniji, ko je bil problem nasilja še tabu. Najprej je bila leta 1989 ustanovljena Skupina SOS telefon, leta 1993 Modra Društvo za raziskovanje in uresničevanje 46 Povzeto po L. Božac Deležan, Ko je najnevarnejša institucija zakon, najnevarnejši prostor dom, najnevarnejša oseba partner, v: V. Kozmik, M. Dobnikar (ur.), Dosje, nasilje nad ženskami, Urad vlade RS za žensko politiko, Društvo SOS telefon, Feministično informacijsko kulturno središče, Društvo za nenasilno komunikacijo, Ljubljana, 1999, str Povzeto po V. Nikolić-Ristanović, 1989, str Povzeto po Z. Kanduč, Nasilje nad ženskami in kazensko pravo zgrešeno srečanje?, v: V. Kozmik, M. Dobnikar (ur.), Dosje, nasilje nad ženskami, Urad vlade RS za žensko politiko, Ljubljana, 1999, str Povzeto po A. Završnik, Raziskava št. 161, str Povzeto po K. Aničič, Razvoj in dejavnost telefonskega in individualnega svetovanja, skupin za samopomoč, zatočišč, zagovorništva in izobraževanja za delo z žrtvami nasilja, v: V. Kozmik, M. Dobnikar (ur.), Dosje, nasilje nad ženskami, Urad vlade RS za žensko politiko, Društvo SOS telefon, Feministično informacijsko kulturno središče, Društvo za nenasilno komunikacijo, Ljubljana, 1999, str

24 psihosocialnih potreb žensk, leta 1994 Ženska svetovalnica in Združenje proti spolnemu zlorabljanju in leta 1996 Društvo za nenasilno komunikacijo. Danes smo ženske po zakonu enakopravne z moškimi, dejansko pa je naša podrejenost opazna predvsem na zasebnem področju, v vedenjskih vzorcih obeh spolov. Nasilje v okviru zasebnosti ima tudi»družbene razsežnosti, saj se dogaja ženskam ne glede na rasno, kulturno, nacionalno, versko, razredno ali katero drugo pripadnost«51. 3 Pojavne oblike viktimizacije žensk in kazniva dejanja Po definiciji Sveta Evropske Unije 52 je nasilje nad ženskami»dejanje nasilja proti ženskam, zaradi katerega ženske utrpijo oziroma lahko utrpijo izgubo ali so žrtve fizičnega, spolnega ali psihičnega trpljenja, vključno z grožnjo s tovrstnimi dejanji, prisilo ali samovoljnim odvzemom prostosti, bodisi v javnem ali v zasebnem življenju«. Nasilje nad žensko 53 je lahko fizično, spolno, psihično in ekonomsko. Te pojavne oblike so med seboj povezane in spremljajo ženske od rojstva do smrti. Nekatere oblike nasilja, kot npr. trgovanje z belim blagom, presegajo državne meje. Fizično nasilje 54 vključuje dejanja kot so klofutanje, pretepanje, brcanje, boksanje, suvanje, lasanje ipd. Za fizično nasilje je značilno, da pogosto preraste iz psihičnega, zlasti v partnerskem odnosu. Zakon o preprečevanju nasilja v družini 55 (v nadaljevanju ZPND) opredeljuje fizično nasilje v 3. členu pod 2. točko tako:»fizično nasilje je vsaka uporaba fizične sile, ki pri družinskem članu povzroči bolečino, strah ali ponižanje, ne glede na to, ali so nastale poškodbe.«51 L. Božac Deležan, 1999, str Svet Evropske Unije, Smernice EU glede nasilja nad ženskami in boja proti vsem vrstam diskriminacije proti njim, Bruselj, Povzeto po Društvo za Združene narode za Slovenijo. 54 Povzeto po Ministrstvo za notranje zadeve, Policija, Zveza za nenasilje, Slišite?, Informativna brošura o nasilju nad ženskami, izdana v okviru mednarodnih dni akcij proti nasilju nad ženskami, Ljubljana, Zakon o preprečevanju nasilja v družini (ZPND), Uradni list RS, št. 16/08, Ljubljana,

25 Psihično nasilje 56 je najbolj razširjena oblika nasilja nad ženskami in je vedno spremljevalec fizičnega in spolnega nasilja. Obsega žaljivke, zmerjanje, vpitje, poniževanje, grožnje ipd. Zakon o preprečevanju nasilja v družini 57 opredeljuje psihično nasilje v 3. členu po 4. točko tako:»psihično nasilje so ravnanja, s katerimi povzročitelj nasilja pri družinskem članu povzroči strah, ponižanje, občutek manjvrednosti, ogroženosti in druge duševne stiske.spolno nasilje je vsako dejanje s spolno vsebino, s katerim se druga oseba ne strinja, oziroma se ob njem počuti slabo ali jo je strah.«58 Dejanje je storjeno proti volje ženske, z uporabo sile, ali z izsiljevanjem, zlorabo moči ali z grožnjo. 59 Podobno opredeljuje spolno nasilje tudi Zakon o preprečevanju nasilja v družini. 60 Ekonomsko nasilje nekateri avtorji posebej ne opredeljujejo, vendar gre prav tako za nasilje, ki v partnerskem odnosu ženski preprečujejo, da bi partnerja zapustila. Sem spada tudi neplačevanje preživnine in omejevanje pravice do zaposlitve. Zakon o preprečevanju nasilja v družini opredeljuje ekonomsko nasilje v 3. člen pod 5. točko tako:»ekonomsko nasilje je neupravičeno nadzorovanje ali omejevanje družinskega člana pri razpolaganju z dohodki oziroma upravljanju s premoženjem, s katerim družinski član samostojno razpolaga oziroma upravlja ali neupravičeno omejevanje razpolaganja oziroma upravljanja s skupnim premoženjem družinskih članov.«v KZ-ju 61 so inkriminirane oblike nasilja, značilne za žensko viktimizacijo: kazniva dejanja zoper človečnost v 14. poglavju spravljanje v suženjsko razmerje (112. člen), trgovina z ljudmi (113. člen), kazniva dejanja zoper življenje in telo v 15. poglavju uboj (115. člen), umor (116. člen), uboj na mah (117. člen), povzročitev smrti iz malomarnosti (118. člen), lahka, huda in posebno huda telesna poškodba ( člen), ogrožanje z nevarnim orodjem pri pretepu ali prepiru (127. člen); 56 Povzeto po Ministrstvo za notranje zadeve, Policija, Zveza za nenasilje, Ljubljana, Zakon o preprečevanju nasilja v družini (ZPND), Ljubljana, Ministrstvo za notranje zadeve, Policija, Zveza za nenasilje, Ljubljana, Povzeto po Ministrstvo za notranje zadeve, Policija, Zveza za nenasilje, Ljubljana, Zakon o preprečevanju nasilja v družini (ZPND), Ljubljana, 2008, 3. člen, 3. točka. 61 Kazenski zakonik RS, Uradni list RS, št. 50/2012,

26 kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost v 19. poglavju posilstvo (170. člen), spolno nasilje (171. člen), spolna zloraba slabotne osebe (172. člen), kršitev spolne nedotakljivosti z zlorabo položaja (174. člen), zloraba prostitucije (175. člen); kazniva dejanja zoper zakonsko zvezo, družino in otroke v 21. poglavju nasilje v družini (191. člen), kršitev družinskih obveznosti (193. člen), neplačevanje preživnine (194. člen). STRUKTURA OŠKODOVANIH PO SPOLU 41% 59% Graf 1 prikazuje povprečno število žrtev kaznivih dejanj po spolu v obdobju od leta 2010 do 2014 na podlagi pridobljenih policijskih podatkov. Po pričakovanjih je moških žrtev več od ženskih, kar je v skladu z naravo obeh spolov. Moških žrtev je tako , kar znaša 59 %, ženskih pa , kar znaša 41 % vseh žrtev. moški ženske Graf 1 prikazuje strukturo oškodovanih glede na spol v obdobju STRUKTURA ŽRTEV PO SPOLU PO IZBRANIH POGLAVJIH KZ-JA KD ZOPER ŽIVLJENJE IN TELO KD ZOPER ZAKONSKO ZVEZO, DRUŽINO IN OTROKE KD ZOPER SPOLNO NEDOTAKLJIVOST KD ZOPER PREMOŽENJE KD ZOPER ČLOVEČNOST % 10% 20% 30% 40% 50% 60% 70% 80% 90% 100% moški ženske Graf 2 prikazuje povprečno število žrtev kaznivih dejanj po izbranih poglavjih KZ-ja v obdobju po spolu. 16

27 Kakšna pa je struktura oškodovanih oseb po spolu v istem obdobju po izbranih poglavjih KZ-ja, kjer so inkriminirane oblike nasilja nad žensko, kaže graf 2. Po pričakovanjih in v skladu s statistikami in raziskavami rezultati kažejo, da so moški v obdobju v povprečju v večjem deležu žrtve kaznivih dejanj zoper življenje in telo (72 %) in zoper premoženje (76 %). Pri kaznivem dejanju zoper zakonsko zvezo, družino in otroke je bilo moških žrtev 64 %, ženskih pa»le«36 %, kar me je sprva presenetilo, saj spada v to skupino tudi nasilje v družini, kjer je po vseh raziskavah v veliko večji meri žrtev ženska. Vendar so v tej skupini zajeta tudi kazniva dejanja zoper otroke in mladoletnike ter neplačevanje preživnine (kjer gre sploh za največ kršitev v skupini). Pri kaznivem dejanju spolne nedotakljivosti je po pričakovanjih večji odstotek žrtev žensk (65 %). Pri kaznivem dejanju zoper človečnost je moških žrtev v povprečju 43 %, ženskih pa 57 %. Kljub večjemu številu ženskih žrtev so me številke presenetile, saj sem pričakovala, da so kazniva dejanja iz te skupine (zloraba prostitucije, spravljanje v suženjsko razmerje in trgovina z ljudmi) ti.»ženska«kazniva dejanja. Manjšo razliko med spoloma pri kaznivih dejanjih zoper spolno nedotakljivost in zoper človečnost je mogoče pojasniti s tem, da le-ta zajemajo tudi žrtve mladoletnike in otroke obeh spolov. Kakšno pa je razmerje med ti.»ženskimi«kaznivi dejanji, podajam v tabeli 1 in grafu 3. Podatki 65 so za leto 2011, prikazani za ženske, starejše od 15 let. ŠTEVILO ŽENSKIH ŽRTEV V LETU 2011 Nasilje v družini 191. čl. Telesne poškodbe čl. Spolno nasilje , 171., 172., 174., 175. čl. Umor , 116., 117. čl. Skupaj Tabela 1 prikazuje število ženskih žrtev izbranih kaznivih dejanj v letu KZ - kazniva dejanja lahke, hude in posebno hude telesne poškodbe. 63 KZ - kazniva dejanja posilstva, spolnega nasilja, spolne zlorabe slabotne osebe, kršitve spolne nedotakljivosti z zlorabo položaja, zlorabe prostitucije. 64 KZ - kazniva dejanja uboja, umora in uboja na mah. 65 Povzeto po Statistični urad RS, Mednarodni dan boja proti nasilju nad ženskami 2012, 17

28 telesne poškodbe 23,88% ŠTEVILO OŠKODOVANK IZBRANIH KD V LETU 2011 spolno nasilje 4,15% umor 0,45% Tudi ti statistični podatki potrjujejo raziskave, da se daleč največ nasilja nad žensko zgodi v družini (71,51 %). Sledijo kazniva dejanja telesnih poškodb (23,88 %), spolnega nasilja (4,15 %) in umora (0,4 %). nasilje v družini spolno nasilje telesne poškodbe umor nasilje v družini 71,51% Graf 3 prikazuje v odstotkih število ženskih žrtev izbranih kaznivih dejanj v letu Število kaznivih dejanj, katerih žrtve so ženske, je seveda večje. Tuje in domače analize 66 o prikriti kriminaliteti ocenjujejo, da je verjetnost viktimizacije od uradnih podatkov najmanj za tretjino večja. Po Vseevropski raziskavi»nasilje nad ženskami«67, ki je bila narejena v letu 2012, je bilo v Sloveniji 22% žensk kadarkoli od svojega 15. leta žrtev fizičnega in/ali spolnega nasilja sedanjega ali prejšnjega partnerja ali katerekoli osebe. 4 Dejavniki kriminalne viktimizacije žensk Za vsako žensko obstaja določena stopnja nevarnosti 68, da postane žrtev kaznivega dejanja. To nevarnost imenujemo tveganje za viktimizacijo. Tveganje je odvisno od bioloških, psiholoških in socialnih dejavnikov ter v povezavi z njimi z življenjskim stilom ženske, odvisno je od situacijskih dejavnikov, njenim odnosom do storilca in njenim obnašanjem do njega. V primeru, da dejavnikov 66 Povzeto po B. Brvar, Analiza podatkov o žrtvah in oškodovancih za potrebe preprečevanja kriminalnih dejanj, v: G. Meško (ur.), Preprečevanje kriminalitete, teorija, praksa in dileme, Inštitut za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, Ljubljana, 2004, str Povzeto po Fra, European Union Agency for Fundamental Rights, Nasilje nad ženskami: vseevropska raziskava, Rezultati na kratko, Urad za publikacije Evropske unije, Luxembourg, 2014, str , 68 Povzeto po V. Nikolić-Ristanović, 1989, str

29 ni ali so podani le določeni dejavniki, tveganja za viktimizacijo ni oz. je manjše, v primeru prisotnosti več ali celo vseh dejavnikov, je tveganje za viktimizacijo večje. 4.1 Biološki, psihološki in socialni dejavniki kriminalne viktimizacije žensk BIOLOŠKI DEJAVNIKI KRIMINALNE VIKTIMIZACIJE Biološki dejavniki 69, ki lahko povzročijo viktimizacijo ženske so: starost, telesna zgradba, nosečnost, atraktivnost, hendikepiranost, alkoholiziranost. Po raziskavah agencije FRA 70, je posebno ranljiva za viktimizacijo populacija mladih žensk, ki so predvsem žrtve spolnih deliktov.»toda, tveganje ženske, da bo nad njo izvršen spolni delikt, zlasti posilstvo, obstaja tekom celega njenega življenja, vendar se z leti zmanjšuje.«71 Tveganje za telesne poškodbe in umor oz. uboj je prav tako večje pri mladih ženskah in ženskah srednjih let; tveganje izhaja iz konfliktnih partnerskih vez. Na podlagi policijskih statističnih podatkov, ki sem jih prejela, sem naredila primerjavo podatkov za nekatera kazniva dejanja, katerih žrtve so ženske, po starosti v obdobju Izbrala sem kazniva dejanja trgovine z ljudmi in spravljanje v suženjsko razmerje (trgovina z ljudmi), rop, roparska tatvina in izsiljevanje (premoženjska kazniva dejanja z nasiljem), goljufija, posilstvo, spolno nasilje in kršitev spolne nedotakljivosti z zlorabo položaja (spolno nasilje), zloraba prostitucije, nasilje v družini, uboj, umor, uboj na mah in povzročitev smrti iz 69 Povzeto po V. Nikolić-Ristanović, 1989, str Povzeto po Fra, 2014, str Povzeto po V. Nikolić-Ristanović, 1989, str

30 malomarnosti (krvni delikti) ter vse oblike telesnih poškodb. Po starosti sem žrtve razporedila v starostne skupine 18 do 24 let, 24 do 34 let, 34 do 44 let, 44 do 54 let, 54 do 64 in nad 64 let. Tabela 2 prikazuje pridobljene podatke. STAROSTNA SKUPINA trgovina z ljudmi ŠTEVILO ŽENSKIH ŽRTEV V OBDOBJU premož. KD z nasiljem goljufija spolno nasilje zloraba prostitucije nasilje v družini krvni delikti telesne poškodbe let let let let let Nad 64 let Skupaj Tabela 2 prikazuje število ženskih žrtev izbranih kaznivih dejanj v obdobju po starostnih skupinah. Povprečno število (x ) ženskih žrtev navedenih kaznivih dejanj v obdobju prikazuje graf 4. PRIMERJAVA ŽENSKIH ŽRTEV PO STAROSTI 100% 90% 80% 70% 0,0 2,0 3,0 11,7 99,4 7,8 71,8 3,0 3,3 5,4 0,0 4,2 124,0 167,8 293,6 2,3 2,4 21,4 29,4 41,3 60% 50% 40% 30% 20% 10% 0% 7,3 6,3 trgovina z ljudmi 12,5 12,5 11,3 102,0 103,0 101,2 8,3 47,6 premož. KD z nasiljem goljufija 5,9 8,2 8,0 spolno nasilje 5,5 4,5 zloraba prostitucije 423,4 357,2 112,4 nasilje v družini 2,7 2,6 2,8 45,8 53,5 2,5 42,8 krvni delikti telesne poškodbe let let let let let nad 64 let Graf 4 prikazuje povprečno število ženskih žrtev izbranih kaznivih dejanj v obdobju po starostnih skupinah. 20

31 Iz grafa 4 je vidno razmerje med starostnimi skupinami žensk pri posameznem kaznivem dejanju. Rezultati kažejo, da so za kazniva dejanja trgovine z ljudmi najbolj viktimizirani skupini let (39 %), let (34 %), manj pa ženske v starosti od 34 let naprej. Po 54 letu ženske niso več žrtve tega kaznivega dejanja. Pri premoženjskih kaznivih dejanjih z elementi nasilja in pri kaznivem dejanju goljufije so največkrat žrtve ženske od leta in nad 64 letom, torej ženske srednjih let in starejše ženske. Žrtve spolnega nasilja so ženske vseh starosti, vendar v znatno večjem deležu mlade od leta (48 %), kar potrjuje trditev dr. V. Nikolić-Ristanović (glej zgoraj). Zloraba prostitucije je kaznivo dejanje, katerega žrtve so v približno enakem deležu mlade ženske od leta. Po pričakovanjih so žrtve nasilja v družini vse ženske, v največjem deležu ženske v starosti od let (29 %), nato let (24 %) in let (20 %). Zelo mlade in starejše ženske so žrtve tega kaznivega dejanja v manjši meri. Vse starostne skupine žensk so približno enako viktimizirane glede krvnih deliktov, glede telesnih poškodb pa v največji meri ženske od leta (79 %). Če primerjamo podatke starejših oškodovancev (statistični podatki Policije za obdobje ), ugotovimo, da so starejše ženske zlasti žrtve premoženjskih kaznivih dejanj z elementi nasilja (moški 38 %, ženske 62 %) glej graf % 80% 60% 40% 20% 0% STAREJŠI OŠKODOVANCI GLEDE NA SPOL 38% 62% rop, rob. tatvina, izsiljevanje 8% 92% posilstvo, spolno nasilje moški 20% 80% nasilje v družini ženske Po istih podatkih so starejše ženske tudi v večji meri žrtve spolnih dejanj (moški le 8 %, ženske 92 %) in nasilja v družini (moški 20 %, ženske 80 %). Graf 5 prikazuje v odstotkih razliko med spoloma pri starejših oškodovancih glede nekaterih kaznivih dejanj. 72 Povzeto po A. T. Klančnik, T. Pavšič Mrevlje, Kriminaliteta nad starejšimi in izhodišča za varno staranje v Sloveniji, Varstvoslovje, letnik 15, št. 3, Ljubljana, 2013, str

32 Nesporno dejstvo je 73, da ima ženska v povprečju šibkejšo telesno zgradbo od povprečnega moškega, zato je žrtev zlasti nasilnih kaznivih dejanj (v družini, spolnih kaznivih dejanj in premoženjskih kaznivih dejanj z elementi nasilja). Moški zato ob napadu na žensko računa na njeno zmanjšano sposobnost za obrambo, tako zaradi njene šibkejše telesne zgradbe, kot tudi zaradi socializacije, v kateri se je naučila biti šibka in neaktivna ter zato neuspešna v svoji obrambi. Od tega, kakšna je dejanska telesna moč konkretne ženske - žrtve kaznivega dejanja, pa je odvisno, ali bo moški za izvršitev dejanja uporabil le svojo telesno moč ali pa tudi kakšno drugo sredstvo (npr. nož, pištolo, orodje, ). Treba je še dodati, da lahko isti dejavnik deluje tudi antiviktimogeno (ženske so kljub svojim viktimogenim predispozicijam v primerjavi z moškimi manjkrat žrtve kaznivih dejanj - glej graf 1.). Zavest o telesni šibkosti povzroči večji strah ženske pred kriminalnim dejanjem in posledično samovarovalno obnašanje ženske (več o tem v poglavju Obnašanje ženske in povzročitev kriminalnega dejanja proti njej, str. 32). Specifična viktimogena predispozicija ženske je njena nosečnost. Do viktimizacije v tem primeru lahko pride, če je nosečnost neželena s strani ženske, pa ta naredi nedovoljeni abortus ali kadar je nosečnost z njene strani želena, pa jo prisilijo v dovoljeni ali nedovoljeni abortus njeni bližnji (mož, partner, starši, ljubimec, ). Včasih lahko nestrinjanje s strani partnerja ali ljubimca ali njegovo sumničenje, da otrok ni njegov, pripelje do umora nosečnice. Pogoste so tudi telesne poškodbe žensk s strani njenega partnerja. Ne gre spregledati atraktivnosti ženske kot viktimogene predispozicije, čeprav raziskave te predispozicije naj ne bi potrjevale. Atraktivnost se nanaša na fizični izgled ženske in na njeno izzivalno oblačenje ter je viktimogeni dejavnik pri spolnem nasilju. Mlada in pomanjkljivo oblečena ženska naj bi tako imela več možnosti, da bo spolno zlorabljena, kot starejša in nerazgaljena. Kljub kritikam takšnega stališča menim, da je nekaj resnice na tem. V islamski kulturi zatrjujejo, da morajo imeti ženske tudi iz tega razloga pokrit večji del telesa. Tako v 73 Povzeto po V. Nikolić-Ristanović, 1989, str

33 Kuranu 74, sveti knjigi Islama, piše: «O poslanec, reci svojim ženam in hčerkam in vernim ženskam, naj okoli sebe povlečejo njihova zunanja oblačila (kadar gredo ven ali ko so prisotni moški). To je bolje, saj bodo tako prepoznane (kot muslimanke) in nihče jih ne bo nadlegoval. Kot svobodni in razumni ženski, ki sama nosim odgovornost za lastno varnost, se mi zdi sicer takšno omejevanje nesprejemljivo. Hendikepiranost zaradi fizičnih, senzornih, intelektualnih ovir in ovir v duševnem zdravju (duševne bolezni, duševne motnje in duševna zaostalost) je viktimogena predispozicija tako za ženske kot tudi za moške. Oba spola 75 sta lahko žrtve fizičnega nasilja, premoženjskih kaznivih dejanj, ubojev in prevar, ženske pa še zlasti spolnega nasilja in spolno motiviranih kriminalnih dejanj (npr. sadističen, spolno motiviran umor). Po ugotovitvah raziskav 76 se nasilna dejanja dogajajo tako v zasebni sferi kot tudi v ustanovah (javnih in zasebnih), največ nasilja doživljajo ženske z multiplimi ovirami (cerebralna paraliza in govorne ovire, starejše ženske na vozičku, ženske z oviro sluha in vida ipd.), najbolj prikrito je spolno nasilje nad intelektualno oviranimi ženskami. Vpliv alkoholiziranosti na viktimizacijo ženske obravnavamo v poglavju Uživanje alkohola in prepovedanih drog kot viktimogeni dejavnik, str PSIHOLOŠKI DEJAVNIKI Psihološki dejavniki 77 za viktimizacijo žensk so po mnenju psihologov bodisi mazohistično vedenje žensk - žrtev, bodisi ti.»naučena nemočnost«. Teorija o mazohističnem vedenju žensk gradi na tem, da je mazohizem lastnost njene duševnosti. Na podlagi tega zagovorniki te teorije pojasnjujejo, da imajo ženske predispozicijo za spolno in fizično nasilje (s strani partnerja) zaradi podzavestne želje, da so posiljene oz. s strani moža pretepene. V zvezi s tem 74 VeraIslam, Vprašanje hidžaba: zatiranje ali osvoboditev, 75 Povzeto po V. Nikolić-Ristanović, 1989, str D. Zaviršek, Nasilje nad hendikepiranimi ženskami, v: (Š. Veselič, D. Horvat, M. Plaz ur.), 2014, str Povzeto po V. Nikolić-Ristanović, 1989, str

34 zagovorniki 78 trdijo, da ženske sprejemajo nasilje nad njimi kot nekaj nespremenljivega, njihovo vedenje pa se nanaša na samouničevanje s pomočjo nedejavnosti, na depresivnost, identifikacijo z napadalcem, prikrito vlogo vzdrževanja neenakosti med spoloma, ipd. Teorija je bila dokazana samo na vzorcu nevrotičnih žensk. J. Pečar poudarja, da o»naučeni nemočnosti«govorimo, kadar so ženske žrtve zaradi vloge, ki jo imajo zaradi svojega spola. Pod vplivom religije, tradicij, navad in običajev so ženske v posameznih družbenih skupinah skozi socializacijo naučene, da so poslušne in da sprejemajo svojo stereotipno podrejeno vlogo. Ta teorija je po mnenju V. Nikolić-Ristanović 79 sprejemljivejša od teorije o mazohističnem vedenju že zaradi tega, ker je bila potrjena z raziskavami na vzorcu duševno zdravih žensk. Znano je, da so žrtve spolnega nasilja v večini duševno zdrave ženske, zato se teorija o mazohizmu ženske za posilstvo ne more aplicirati. Psihološke karakteristike 80 posameznice lahko povečajo njeno možnost za viktimizacijo. Te karakteristike so: naivnost (posilstvo, žrtve ženitnih prevarantov, ); neodločnost in prestrašenost (posilstvo nemožnost upiranja ali nemožnost sprejema ponujene pomoči od drugih, fizično nasilje); nezadovoljstvo na spolnem področju; skopost v povezavi s socialnimi dejavniki (starejše ženske žrtve premoženjskih kaznivih dejanj in umorov iz koristoljubja) SOCIALNI DEJAVNIKI Socialni dejavniki 81, ki vplivajo na viktimizacijo žensk so: stan in število otrok 78 Povzeto po J. Pečar, Ženske kot žrtve (kaznivih dejanj), Revija za kriminalistiko in kriminologijo, Ljubljana, 1980, str. 290, RKK _JanezPecar_ZenskeKotZrtve.pdf. 79 Povzeto po V. Nikolić-Ristanović, 1989, str Povzeto po V. Nikolić-Ristanović, 1989, str Povzeto po V. Nikolić-Ristanović, 1989, str

35 izobrazba poklic zaposlenost brezposelnost socialna izolacija socialna neprilagojenost pripadnost določeni narodnostni skupini asocialno obnašanje prejšnja viktimiziranost Po Schaferju so poročene (ali ženske v izvenzakonski skupnosti) in ločene ženske v primerjavi z moškimi enakega stanu bolj dovzetne za nasilna kazniva dejanja. To pojasnjuje s konflikti med zakoncema v času zakona in po njem. Po njegovem so poročene ženske tudi večkrat žrtve kaznivih dejanj, storjenih iz koristoljubja, ker naj bi storilec pričakoval zaradi tega večjo korist in ker največkrat žensko pozna. Poročene ženske so tudi manjkrat žrtve premoženjskih deliktov z elementi nasilja ali brez, z obrazložitvijo, da preživljajo večino svojega časa doma. Po drugi strani so po Fattahovih raziskavah neporočene ženske, vdove in ločenke zaradi svojega življenjskega stila večkrat žrtve umorov zaradi tatvin, po drugih raziskavah pa so tudi bolj dovzetne za spolne delikte (tudi zaradi mladosti). Glede otrok je viktimizacija žensk izven družinskega kroga predvsem povezana z njihovim življenjskim stilom. Manj so viktimizirane tiste z majhnimi otroci, ker jih ne morejo pustiti same doma, bolj pa tiste z večjimi. Izobrazba in poklic sta dejavnika viktimizacije žensk pri spolnih deliktih in pri nasilju v družini. Za ta kazniva dejanja so bolj dovzetne ženske z nižjo izobrazbo in s poklici, ki so nižje na družbeni lestvici. Tudi nekateri poklici, kot so natakarice, delavke v nočni izmeni, taksistke, kavarniške plesalke ipd. predstavljajo večje tveganje za viktimizacijo, ker prihajajo v stik z nepoznanimi ljudmi, z opitimi ljudmi, delajo ponoči, storilci pa predpostavljajo, da imajo pri sebi denar. Te ženske so žrtve zlasti umorov in drugih nasilnih kaznivih dejanj in spolnih ter premoženjskih deliktov. Tudi brezposelnost je lahko dejavnik tveganja za viktimizacijo. Brezposelne ženske so večkrat žrtve kaznivih dejanj kot zaposlene, 25

36 to pa predvsem zaradi njihovih raznovrstnih dnevnih aktivnosti in življenjskega stila. Ženske, ki živijo same ali ki se znajdejo same na osamljenem mestu (npr. na poti domov iz nočne izmene), so izpostavljene kaznivim dejanjem spolnega nasilja in premoženjskih deliktov. Storilec včasih celo nasilno vstopi v stanovanje ženske, ki živi sama. Socialna neprilagojenost je viktimogeni dejavnik pri dekletih in ženskah, ki pridejo iz razlogov izobraževanja ali zaposlitve iz vasi ali iz manjših mest v velika mesta. Drugačna vzgoja in težave pri prilagajanju na novo okolje povzročijo, da postanejo žrtve zlasti spolnih deliktov. Prišlekinje, npr. turistke, pa so tudi bolj privlačne domačinom zato, ker so»nove«. Kadar je določena narodnostna skupina ogrožena, so ženske vedno izpostavljene določeni viktimizaciji, zlasti spolnih deliktov. Gre za obliko izražanja sovražnosti pripadnikov določenega naroda proti drugemu. Asocialno obnašanje ženske, ki zajema izvrševanje kaznivih dejanj, alkoholiziranost, narkomanijo, prostitucijo, potepuštvo in prosjačenje, predstavlja dejavnik tveganja za viktimizacijo zlasti kaznivih dejanj umora, nasilništva in premoženjskih kaznivih dejanj. Prejšnja viktimiziranost kot posledica posilstva pogosto povzroči, da je ženska ožigosana kot nemoralna ali na drugi način nesprejemljiva oseba (zlasti v manjših sredinah), kar povzroči njeno dovzetnost za ponovno viktimizacijo. 4.2 Situacijski dejavniki kriminalne viktimizacije žensk Raziskave 82 so pokazale, da je pogostost viktimizacije odvisna od časa (letni čas, mesec, dan, ura) in prostora (zaprti prostor, odprti prostor, avto), kjer se ta zgodi. Enako velja za viktimizacijo žensk. 82 Povzeto po V. Nikolić-Ristanović, 1989, str

37 Zaradi povečane aktivnosti ljudi je večje tveganje za viktimizacijo, tudi žensk, v poletnih mesecih. Glede dneva v tednu, je največ možnosti za viktimizacijo žensk preko tedna, moških pa preko vikenda. Razlog je v tem, da so ženske večinoma za razliko od moških viktimizirane s strani partnerjev in znancev, ki jih vsakodnevno videvajo, zato je možnost za viktimizacijo vsakodnevna. Izjema so spolni delikti, predvsem posilstva, ki se večinoma izvršujejo preko vikenda. Na podlagi analize policijskih podatkov 83 o žrtvah v letih je največ žensk viktimiziranih med 14. in 20. uro, z maksimumom okoli 18. ure. Premoženjska kazniva dejanja so pogostejša popoldan, med 17. in 19. uro (pojasni se lahko z odhodom žensk iz služb). Umori se po tej raziskavi izvršujejo preko celega dneva (po podatkih V. Nikolić-Ristanović 84 pa v večini v večernih in nočnih urah, ker takrat ljudje preživljajo svoj prosti čas, pijejo alkohol, manj ljudi je na ulicah, vidljivost je slabša, ), hude in posebno hude telesne poškodbe pa po 17. uri, z zgostitvijo med 19. in 21. uro (kar se lahko pojasni z dejstvom, da so ženske v največjem odstotku viktimizirane s strani partnerjev). Kazniva spolna dejanja so enakomerno razporejena preko celega dneva (zajemajo tudi spolno nadlegovanje), zgostijo se okoli 20. ure, posilstva pa po 21. uri (glej pojasnilo zgoraj pri umorih). Prostor 85 prav tako lahko vpliva na viktimiziranost ženske. Zaprti prostor naj bi po raziskavah nasploh za oba spola pomenil večje tveganje za viktimizacijo, zato ker omogoča izolacijo žrtve, vendar je še vedno večji dejavnik tveganja za ženske kot za moške. Enako velja tudi za posilstva, ki pa se dogajajo tudi v avtomobilu, kamor žrtev bodisi sama vstopi ali pa jo moški prisili (jo ugrabi) in v manjši meri na odprtem prostoru v nočnih urah. Analiza policijskih podatkov 86 navedenega sicer ne potrjuje. Po tej raziskavi med ženskami in moškimi žrtvami kaznivih dejanj ni razlike. Obojim se največ kaznivih dejanj zgodi na parkirišču (27%). Poudariti je potrebno, da analiza ne zajema prikrite kriminalitete, ki se nanaša predvsem na nasilje v družini in na spolno nasilje, za kar so ženske najbolj 83 Povzeto po B. Brvar, 2004, str Povzeto po V. Nikolić-Ristanović, 1989, str Povzeto po V. Nikolić-Ristanović, 1989, str Povzeto po B. Brvar, 2004, str

38 viktimizirane. Ne tako dolgo nazaj je bilo pogosto opaziti tudi specifično obliko 87 viktimizacije ženske na javnem mestu. Gre za poniževanje ženske s strani partnerja. 4.3 Tipologija žensk kot žrtev kriminalnih dejanj Po mnenju prvih viktimologov 88 so bile ženske poseben tip žrtev, ki so se kvečjemu delile na stare, mlade, prostitutke itd., niso pa bile - za razliko od splošnih - narejene posebne tipologije žensk. V učbeniku»žene kao žrtve kriminaliteta«jo je naredila prof. dr. V. Nikolić- Ristanović 89. Tipi žensk so: latentna žrtev ali žrtev s predispozicijami za viktimizacijo (biološkimi, psihološkimi, socialnimi); žrtev zaradi odnosa s storilcem (žena, partnerica, ljubimka, znanka, hčerka, sorodnica, sodelavka, ); žrtev, ki ni v nobenem odnosu s storilcem (večinoma žrtve spolnih deliktov); žrtev, ki k svoji viktimizaciji z ničemer ne prispeva (žrtve, ki se z storilcem prej niso poznale); žrtev, ki zahteva izvršitev kaznivega dejanja, nanj pristaja in v izvršitvi celo sodeluje (nedovoljeni splav, spolni odnos z mladoletnico do 14. let, izvenzakonska skupnost z mladoletnico); žrtev in provokator hkrati (verbalna provokacija, izzivalno obnašanje, fizični napad); žrtev, ki se ne obnaša provokativno, toda storilec misli, da se (ženska, ki zapusti partnerja zaradi njegovega maltretiranja ali ki noče ljubezenskega razmerja ali se ne obnaša v skladu s pričakovanji partnerja); žrtev, ki ne prepreči svoje viktimizacije; 87 Povzeto po V. Nikolić-Ristanović, 1989, str Povzeto po J. Pečar, 1980, str Povzeto po V. Nikolić-Ristanović, 1989, str

39 žrtev, ki prepreči svoje viktimizacijo (fizična ali verbalna obramba, kombinacija fizične in verbalne obrambe, pretkanost, pobeg, ); žrtev, ki ne prijavi kaznivega dejanja, storjenega proti njej (bodisi zaradi strahu pred maščevanjem bodisi ker je sama prispevala k viktimizaciji, bodisi ker se boji reakcije okolja, ); žrtev, ki prijavi kaznivo dejanje, storjeno proti njej, pa je sekundarno viktimizirana v kazenskem postopku; lažna žrtev, ki prijavi kaznivo dejanje, storjeno proti njej, ki pa v resnici ni bilo storjeno. 4.4 Odnos storilec žrtev in viktimizacija žensk Viktimologija je poleg raziskovanja telesnih in duševnih lastnosti žrtve, pričela proučevati vlogo obeh udeležencev kriminalnega dejanja storilca in žrtve. Ugotovila je, da med njima poteka zanimivo razmerje, interakcijski proces,»ki mu je pogosto težko priti do dna, ker lahko vsakdo od njiju nosi del odgovornosti za posledice.«90 Pomembno je spoznanje viktimologije, da je mogoče vlogo žrtve in storilca 91 ugotavljati le ob raziskovanju njunega medsebojnega učinkovanja in sodelovanja. S tem v zvezi je vpeljan termin»kazenska dvojica«ali»kazenski par«, kjer gre za proučevanje razmerij storilec kaznivo dejanje - žrtev. Razmerje med kazensko dvojico 92 pred nastankom posledice je lahko osebno (personalizirano) ali neosebno (nepersonalizirano). Ženske so zaradi svoje»nedejavnosti«, manjše sposobnosti za obrambo in zaradi drugačnih navad, bolj pogosto žrtve kot storilke kaznivih dejanj. To velja predvsem za vsa tista kazniva dejanja, kjer je obstajala ustrezna viktimodinamika že prej (nasilje v družini, v partnerskih odnosih, spolno nasilje, ). Kot smo že prej ugotovili, ženske v največji meri ogrožajo moški. 90 Povzeto po J. Pečar, 1980, str Povzeto po J. Pečar, Vloga vpletenih v viktimo/kriminodinamiki kazenske dvojice, Raziskava št. 65, Inštitut za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, Ljubljana, 1984, str Povzeto po J. Pečar, 1980, str

40 Za žensko viktimiteto je značilna personaliziranost razmerij pred kriminalnim dogodkom. Na podlagi analize policijskih podatkov 93 (glej graf 6) je personaliziranost razmerja pred dogodkom pri žrtvah ženskega spola 37 % in je za 5 % višja kot pri žrtvah moškega spola. Podatki vsebujejo tudi takšna kazniva dejanja, ki so povsem značilna za moško kriminaliteto. Ponovno je potrebno poudariti, da je za žensko viktimizacijo značilno, da je velik delež kriminalitete nad njo prikrit, statistični podatki ga zato ne zajemajo. PERSONALIZIRANOST RAZMERIJ PRED KAZNIVIM DEJANJEM 80% 70% 63% 68% 60% 50% 40% 30% 20% 37% 32% Graf 6 prikazuje v odstotkih primerjavo policijskih podatkov za obdobje med moškimi 10% 0% in ženskami žrtvami kaznivih dejanj glede na to, ali je šlo v osebno razmerje neosebno razmerje kazenski dvojici za osebno ali za neosebno razmerje. drugi otroci sorodniki sosedje znanci, prijatelji zakonec, intimni partner STORILCI KAZNIVIH DEJANJ V OSEBNIH RAZMERJIH 1% 1,6% 3% 3,5% 11% 12% 0% 2% 4% 6% 8% 10% 12% 14% storilci kaznivih dejanj 12 % kaznivih dejanj, pri katerih je obstajal odnos med storilcem in žrtvijo že prej, so storili zakonci in intimni partnerji, 11 % znanci in prijatelji, 3,5 % sosedje, 3 % sorodniki, 1,6 % otroci in manj kot 1 % drugi (starši, sodelavci, ). Graf 7 prikazuje v odstotkih storilce kaznivih dejanj nad žensko v osebnih razmerjih na podlagi policijskih podatkov za obdobje Povzeto po B. Brvar, 2004, str

41 Prispevek k ženski viktimizaciji 94 je lahko v celoti ali pretežno na moški strani, lahko pa ženske moške k storitvi kaznivega dejanja tudi napeljujejo ali jim kakorkoli dajejo vzrok za to (viktimizirajo ga toliko časa, dokler same niso viktimizirane). Vsekakor pa gre pogosto za dejanja, kjer je»spol uporabljen kot orožje«- umori, telesne poškodbe, posilstva, prepiri, pretepi, zlorabljanje in grdo ravnanje med zakoncema oz. intimnima partnerjema. Mnoge raziskave 95 so pokazale, da je tveganje za umor in telesne poškodbe za žensko mnogo večje v partnerskih odnosih kot izven njih, ravno obratno pa velja za moškega. Wolfgang pravi:»moram reči, da ko je umorjen moški, najprej iščemo storilca med njegovimi znanci, ko pa je umorjena ženska, najprej preverimo moža, nato pa še prejšnje in sedanje ljubimce.«intimnopartnerski umor 96 je najpogostejši vzrok nasilnih smrt žensk po vsem svetu, prav tako pa je zanj značilno, da je moški (mož, partner) že prej izvajal nasilje nad žensko (ženo, partnerko). Navedeno potrjujejo tudi statistični podatki 97 o številu žrtev kaznivih dejanj umora in uboja (tudi poskusov) za obdobje Primerjala sem za to obdobje povprečno število moških in ženskih žrtev kaznivih dejanj v družini in izven nje. Rezultati kažejo na to, da je ženskih žrtev 28 %, moških pa 72 %. Od vseh kaznivih dejanj umora oz. uboja nad žensko, jih je bilo 67 % storjenih v družini in 33 % izven družine. Pri moških je bilo 19 % kaznivih dejanj umora oz. uboja storjenih v družini, 81 % pa izven družine, kar kaže na obratno sliko kot pri ženskah. Graf 8 prikazuje povprečno število žrtev. 94 Povzeto po J. Pečar, 1980, str Povzeto po V. Nikolić-Ristanović, 1989, str Povzeto po J. Podreka, Intimnopartnerski umori v Sloveniji in njihova spolna zaznamovanost, Revija za kriminalistiko in kriminologijo, Ljubljana, 2014, str. 60, / /Intimnopartnerski_umori_v_Sloveniji_in_njihova_spolna_zaznamovanost_IIntimate_P artner_homicides_in_slovenia_and_their_gender-specific_differences. 97 Ministrstvo za notranje zadeve, Policija, projekt Vesna, živeti življenje brez nasilja, 2014, 31

42 ŠTEVILO ŽRTEV KAZNIVIH DEJANJ UMORA IN UBOJA V DRUŽINI IN IZVEN NJE žrtev umora/uboja v družini in izven družine žrtev umora/uboja v družini žrtev umora/uboja izven družine ženske moški Graf 8. Graf prikazuje povprečno število ženskih in moških žrtev kaznivih dejanj umora oz. uboja v družini in izven nje na podlagi statističnih policijskih podatkov za obdobje Neosebna razmerja 98 pred nastankom posledice so značilna za slučajno in priložnostno premoženjsko kriminaliteto, za nekatera nasilniška dejanja in za spolne delikte, zlasti posilstva. Za slednje 99 je značilno, da je storilec pogosto znanec žrtve, kateri ta toliko zaupa, da mu uspe ustvariti situacijo za storitev dejanja jo izolirati ali pa odnosa med njima sploh ni (gre za neosebno razmerje neznanec pogosto nenadoma napade slučajno žrtev). K viktimizaciji žensk 100 prispeva tudi opitost enega ali obeh v kriminalnem paru, kar ugotavlja večina viktimoloških raziskav. Več o tem v poglavju Uživanje alkohola in prepovedanih drog kot viktimogeni dejavnik, str Obnašanje ženske in povzročitev kriminalnega dejanja proti njej Žrtev lahko s svojim obnašanjem pripomore k svoji viktimizaciji ali pa jo prepreči. Kadar gre samo za obstoj viktimogenih predispozicij, določenega življenjskega stila ali osebnega odnosa med žrtvijo in storilcem (kar je značilno za večino 98 Povzeto po J. Pečar, 1980, str Povzeto po V. Nikolić-Ristanović, 1989, str Povzeto po J. Pečar, 1980, str

43 kaznivih dejanj, storjenih proti ženski), govorimo o abstraktnem 101 tveganju za viktimizacijo, ki postane konkretno, če se žrtev tako obnaša, da pripomore k temu, da do kaznivega dejanja dejansko pride. Pri tem pa ni potrebno, da se žrtev ženska dejansko tako obnaša, dovolj je, da storilec to tako dojema (značilno pri viktimizacijah, kjer obstajajo stereotipi o moških in ženskih vlogah, torej pri družinskem in spolnem nasilju). Ženska žrtev se lahko obnaša tudi popolnoma indiferentno (k lastni viktimizaciji niti ne prispeva niti je ne prepreči), lahko pa s svojim obnašanjem prepreči, da bi iz abstraktne viktimogene situacije nastala konkretna, bodisi tako, da se ji izogne, če pa je že nastopila, pa jo prepreči ali jo vsaj poskuša preprečiti OBNAŠANJE ŽENSKE, S KATERIM PRIPOMORE K NASTANKU NJENE VIKTIMIZACIJE Obnašanje žrtve 102, s katerim pripomore k nastanku lastne viktimizacije, je takrat, ko ona olajša storilcu izvršitev kaznivega dejanja tako, da ustvari priložnost zanj (victim facilitation), da izzove napad nase tako, da prva uporabi silo (victim precipitation v tem smislu je izraz prvi uporabil Wolfgang) ali takrat ko izzove kaznivo dejanje in to nastane samo zaradi njenega provokativnega obnašanja (victim provocation). Raziskave 103 so pokazale, da ženske žrtve kaznivih dejanj v mnogo manjšem obsegu prispevajo k lastni viktimizaciji kot moški. To velja zlasti za primere»victim precipitaped«in primere provokacije žrtve. Navedeno je pokazala tudi raziskava viktimologa Wolfganga (glej tudi graf 9). Od vseh umorov, kjer je žrtev prispevala k dokončanju KD umora partnerja s tem, da ga je s svojim obnašanjem pospešila, je bilo 85 %, kjer je bila žrtev moški in le 15 %, kjer je bila žrtev ženska. Po drugi strani je od vseh umorov, kjer žrtev s svojim obnašanjem ni pospešila kaznivega dejanja oz. ni k njemu z ničemer 101 Povzeto po V. Nikolić-Ristanović, 1989, str Povzeto po Z. Kanduč, 2001, str Povzeto po V. Nikolić-Ristanović, 1989, str

44 prispevala, bilo samo 28 %, kjer je bila žrtev moški in kar 72 %, kjer je bila žrtev ženska. 60 PRISPEVEK ŽRTVE K KAZNIVEMU DEJANJU UMORA prispevek žrtve k KD umora prispevka žrtve k KD umora ni ženske moški Graf 9 prikazuje število primerov iz raziskave viktimologa Wolfganga, iz katere je razvidno, da je prispevek moške žrtve k dokončanju kaznivega dejanja umora znatno večji kot pri ženskih žrtvah. Značilnosti obnašanja ženske žrtve, s katerim pripomore k nastanku njene viktimizacije: v večjem deležu gre za psihološki oz. verbalni doprinos kot za uporabo fizične sile (npr. provociranje z zbadanjem partnerja, sorodnika, znanca, ). Takšno obnašanje lahko privede do hudih posledic zlasti, če je naperjeno proti alkoholiku; ženska lahko prispeva k lastni viktimizaciji, pa se tega sploh ne zaveda (njeno obnašanje je v skladu z njeno predstavo o sebi kot o emancipirani ženski, kar pa moško pozicijo v patriarhalni družini pa tudi širše v družbi ogroža); z obnašanjem, kot so varanje partnerja, zavrnitev ponudbe za ljubezensko razmerje, zapustitev partnerja ali ljubimca, ipd., lahko ženska prispeva k lastni viktimizaciji zlasti kaznivih dejanj kot so umor in telesne poškodbe. Storilec lahko takšno obnašanje oceni kot provokacijo, čeprav to ni. Njegovo prepričanje ima zopet korenine v patriarhalni družbi in v njegovem»ranjenem 34

45 moškem ponosu«. Nevarnost za to viktimizacijo je še večja, če je partner alkoholik; zelo občutljivo področje je vprašanje prispevka žensk žrtev pri spolnih deliktih, zlasti posilstva. V 70. letih 104 prejšnjega stoletja je M. Amir povezoval prispevek ženske s pojmom victim precipitation, ki je v zvezi s tem dobil drugačen pomen, kot ga je imel v mislih Wolfgang. Na podlagi policijskih statistik je v kategorijo posilstev, ki jih je spodbudila žrtev (koncept krive žrtve ali victim precipitated), vključil tudi tiste, ki jih je storilec interpretiral (pa čeprav zmotno) kot neposredno povabilo k spolnemu občevanju, ki pa je bilo kasneje preklicano (žrtev si je premislila). Amirjeva študija je bila predmet ostrih kritik in danes ni več sprejemljiva. Feministke poudarjajo, da je pojem victim precipitated smiseln le v čistih agresivnih situacijah, kjer nasilju ženske sledi nasilje moškega. V nasprotju z rezultati Amirjeve študije 105, kjer bi naj bila stopnja ženskega doprinosa k lastni viktimizaciji zelo visoka (55%), po podatkih»berkely Police Department«pa za obdobje od leta kar 60%, rezultati raziskave na Hrvaškem, ki je bila sicer narejena v 80. letih, kažejo obratno sliko. Provokativno obnašanje ženske v primeru posilstev naj bi bilo le v 12,5 % vseh primerov. Danes bi bil ta odstotek najbrž še nižji, glede na to, da so se družbene norme spremenile, da se stereotipi o vlogah moškega in ženske počasi razgrajujejo, da je družba vse manj patriarhalna in da vsi vemo, da gre za posilstvo, če ženska reče jasno in nedvomno»ne«, tudi po zaslugi filmov iz 80. let (The Acussed, 1988, z Jodie Foster v glavni vlogi). Sicer pa ima obnašanje ženske po novejših viktimoloških raziskavah 106 v primerjavi s starejšimi bistveno manjši pomen, ker je po le-teh vzročni dejavnik spolnega nasilja nad žensko večinoma nasilnost posameznika, ki se uresničuje preko seksualnosti (posilstvo je predvsem seksualni izraz agresivnosti, ne pa agresivni izraz seksualnosti); v zvezi s spolnimi delikti, je po raziskavah najbolj pogosto obnašanje ženske, ki prispeva k njeni viktimizaciji, njeno odkrito vzpodbujanje storilca (lahko gre 104 Povzeto po Z. Kanduč, 2001, str Povzeto po V. Nikolić-Ristanović, 1989, str Povzeto po A. Šelih, 1989, str

46 za željo po spolnem odnosu s strani žrtve, ki pa si je kasneje premislila), simpatiziranje z njim (npr. dojemanje moškega in celotne situacije v prijateljskem smislu), simulirani odpor (npr. žrtev si premisli, simulirani odpor preraste v pravi odpor, ki ga pa storilec interpretira kot simuliran), lahkomiselno obnašanje (nanaša se na odnos z nepoznanim moškim - npr. druženje, avtoštop, pristajanje na vožnjo, ). Pri tem je zopet potrebno poudariti, da je obnašanje ženske s strani moških lahko različno interpretirano. Hijazi je v svoji raziskavi prišel do zaključka, da storilci žensko pogosto dojemajo kot manjvredno bitje in da njeno obnašanje interpretirajo po dveh obrazcih: kot resno žensko (dekle) in kot lahko žensko (dekle). Če storilec interpretira žensko kot»lahko«, razume njeno upiranje kot lažno, ki ga še dodatno stimulira. Razlike v interpretaciji obnašanja ženske so seveda odvisne tudi od kulturne sredine, iz katere storilec izhaja; spolni delikti pogosto predstavljajo tudi sredstvo kaznovanja, maščevanja, poniževanja in potrjevanja lastne vrednosti, zlasti kadar ženska zapušča partnerja ali ljubimca, se do njega žaljivo obnaša (npr. žali njegovo moškost), noče ljubezenskega razmerja z njim, ipd.; ženske lahko s svojim obnašanjem prispevajo tudi k drugim kaznivim dejanjem, k premoženjskim deliktom, prevaram, goljufijam. Raziskav o tem je v viktimologiji zelo malo, še največ jih je s področja ženitnih prevar (v današnjem času predvsem ženitne in druge posredovalnice na spletu) OBNAŠANJE ŽENSKE, S KATERIM PREPREČI NASTANEK NJENE VIKTIMIZACIJE Ženska lahko s svojim obnašanjem tudi prepreči nastanek lastne viktimizacije, kar je v tesni povezavi z njenim občutkom ogroženosti in strahom pred viktimizacijo. Vse raziskave, tako domače kot tuje, kažejo, da se viktimizacije boji več žensk kot moških. Po raziskavi Fra 107 se polovica vseh žensk, zajetih v 107 Povzeto po Fra, 2014, str

47 njihovem vzorcu, vsaj občasno izogiba nekaterim krajem in situacijam zaradi strahu pred fizičnim ali spolnim napadom. Povečan strah je lahko posledica tega, da so se ženske v svojem življenju že srečale z fizičnim ali spolnim nasiljem (po podatkih Fra vsaka tretja ženska). Razlog je lahko tudi v socializaciji 108 žensk, ki naj bi bile odvisne in nedejavne ter v njihovi telesni zgradbi, ker so v povprečju šibkejše kot moški. Preplašenost žensk naj bi bila po raziskavi o prikriti kriminaliteti Inštituta za kriminologijo posledica ogovarjanja in nadlegovanja neznancev, napadov, pretepov, nasilja, posilstev, miselnosti»sem ženska in se bojim noči«, neprijetnih osebnih izkušenj, slabe razsvetljave, premalo policije, ipd. Izogibanje krajem 109 in situacijam negativno vpliva na prosto gibanje žensk v vsakodnevnem življenju, torej na njihovo svobodo. Poleg tega se takšna preventiva lahko nanaša samo na delikte, kjer med storilcem in žrtvijo ni bližjega odnosa. Rekli smo pa že, da je ženska v največji meri viktimizirana s strani svojega partnerja, zato je lahko njeno preprečevanje 110 lastne viktimiziranosti v izogibanju prepirov in poskušanju reševanja konfliktov na mirni način, v ločitvi in prekinitvi ljubezenskega razmerja, prepričevanju partnerja alkoholika, narkomana ali duševnega bolnika na zdravljenje, ipd. Vendar je lahko takšno prepričevanje ženske interpretirano kot provokacija in ima zato lahko namesto učinka protiučinek. Ženska lahko z upiranjem storilcu potem, ko se je viktimizacija že začela, povzroči, da delikt ostane na stopnji poskusa ali da se vsaj ublažijo njegove posledice. Načini upiranja storilcu so odvisni od vrste viktimizacije, značilnosti storilca in žrtev in njunega medsebojnega odnosa. Tako so raziskave o družinskem nasilju na Škotskem pokazale, da žene uporabljajo različne tehnike, s katerimi bi preprečile nasilje (v 36% je bilo njihovo obnašanje neaktivno, v 20% so vpile v upanju, da bo mož prenehal oz. da bo nekdo prišel na pomoč, v 13% so zbežale na ulico, k sosedom, k prijateljem, v 10% so vrnile udarec). 108 Povzeto po J. Pečar, 1980, str Povzeto po Fra, 2014, str Povzeto po V. Nikolić-Ristanović, 1989, str

48 Pri posilstvih so rezultati različnih raziskav pokazali, da je najbolj učinkovito obnašanje ženske takrat, kadar se fizično upre, zbeži, uporabi tehnike samoobrambe in praktično orožje (nož, dežnik, ), najmanj učinkovita pa sta verbalni upor in pasivnost. 111 Vendar ima lahko včasih fizični, pa tudi verbalni upor, nasprotni učinek in lahko vodi še k večji brutalnosti storilca. Učinkovitost upiranja žrtve je seveda odvisna od različnih dejavnikov od starosti žrtve, od njenega poznavanja obrambnih tehnik, od tega, ali se nasilje vrši z uporabo orožja ali brez, od lastnosti storilca, od njunega medsebojnega odnosa, ). 4.6 Uživanje alkohola in prepovedanih drog kot viktimogeni dejavnik Alkohol je močan viktimogeni dejavnik 112, saj vpliva na razsodnost, zmanjšuje sposobnost za obrambo in sproža nasilniški odziv, kar povzroča provokativno vedenje. Je pa tudi eden izmed pomembnejših kriminogenih dejavnikov, saj sprošča običajne zadržke, hkrati pa omejuje nadzor možganov nad vedenjem posameznika, zato je možnost storitve prepovedanih dejanj velika. Včasih je uživanje alkohola celo edini vzrok za storitev prepovedanega dejanja. Nekatera temeljna dejstva, ki govore o povezavi med alkoholom in kriminaliteto so: pod vplivom alkohola so pogosto tako storilci, kot tudi žrtve kaznivih dejanj; pri ropih je približno 75% storilcev in 67% žrtev v času storitve dejanja pod vplivom alkohola; v 4 od 5 primerov umora je storilec ali žrtev umora pod vplivom alkohola. Ženska, ki je pod vplivom alkohola, je največkrat žrtev spolnih deliktov, umora, telesnih poškodb ipd., pa tudi ropa in drugih nasilnih premoženjskih deliktov. Po raziskavah 113 je približno polovica žensk v času spolnega napada opitih (od 30 do 79 %), približno polovico vseh spolnih napadov izvedejo moški pod vplivom 111 Drugače o tem A. Šelih, 1989, str Povzeto po M. Pavlica Radmanović, Kriminološki in kriminalistični vidiki odvisnosti od alkohola, diplomska naloga, Visoka policijsko-varnostna šola, Ljubljana, 2000, str Povzeto po D. Škrila, Alkohol, agresija in nasilje, Zdravniški vestnik, 74:535-7, Maribor, 2005, 38

49 alkohola (34 % do 74 % v različnih raziskavah), uživanje alkohola je po navadi prisotno istočasno pri storilcu in pri žrtvi. Spolni napadi, v katere je vključen alkohol, se v primerjavi s spolnimi napadi, v katerih jih ni, bolj verjetno zgodijo med moškimi in ženskami, ki se ne poznajo (npr. tujci, znanci, priložnostni zmenki) in na zabavah ali v lokalih. Ženska je v opitem stanju 114 še bolj»nemočna«, kar privlači delinkvente še bolj. Prav tako pa je zloraba oz. odvisnost od alkohola dejavnik, ki v številnih primerih pri osebi sproža nasilnost. Često takšne osebe tiranizirajo svojo bližnjo okolico, kar pa lahko pri žrtvah izzove potrebo oz. željo, da bi se jih znebili. Uživanje droge je enako kot uživanje alkohola pomemben viktimogeni dejavnik, saj ima podobne učinke in posledice. Poleg tega pa droga bolj kot alkohol (predvsem zaradi višjih cen) sili odvisnike 115, da ne izbirajo sredstev, da pridejo do nje. Bolj so podložni viktimizaciji tudi zato, ker so za razliko od alkoholikov v večnem strahu, da bodo odkriti, zato so tudi lahke žrtve izsiljevanja, ropov in spolnih zlorab. Da bi prišli do droge, se tako moški kot ženske prostituirajo. 114 Povzeto po M. Pavlica Radmanović, 2000, str Povzeto po V. Nikolić-Ristanović, 1984, str

50 V NASILJE NAD ŽENSKO V DRUŽINI 1 Uvod KZ v 191. členu opredeljuje nasilje v družini tako: 116»(1) Kdor v družinski skupnosti z drugim grdo ravna, ga pretepa ali drugače boleče ali ponižujoče ravna, ga z grožnjo z neposrednim napadom na življenje ali telo preganja iz skupnega prebivališča ali mu omejuje svobodo gibanja, ga zalezuje, ga prisiljuje k delu ali opuščanju dela ali ga kako drugače z nasilnim omejevanjem njegovih enakih pravic spravlja v skupnosti v podrejen položaj, se kaznuje z zaporom do petih let. Nasilje v družini opredeljuje tudi 3. člen Zakona 117 o preprečevanju nasilja v družini v 1. točki z rahlo drugačno dikcijo; govori namreč o uporabi fizičnega, spolnega, psihičnega in ekonomskega nasilja enega družinskega člana nasproti drugemu, v 6. točki pa uvaja še zanemarjanje kot obliko nasilja v družini, ki je»kadar oseba opušča dolžno skrb za družinskega člana, ki jo potrebuje zaradi bolezni, invalidnosti, starosti, razvojnih ali drugih osebnih okoliščin.«kaznivo nasilje se nanaša na nasilje s strani intimnega partnerja in ožje ter širše družine. Več o kazenskopravni ureditvi je opisano v poglavju Zakonodaja, str Nasilje s strani intimnega partnerja»v Evropi vsak dan umre 7 žensk za posledicami nasilja v družini, ki ga povzroča moški storilec. Dom tako še vedno ostaja najbolj nevarno mesto za ženske in očitno intimni partner ostaja najhujši sovražnik. Sodobne družbe si izjemno prizadevajo zajeziti ta pereč družbeni problem, in sicer z zagotavljanjem enakosti žensk in moških ter sistematičnim osveščanjem.« Kazenski zakonik (KZ), 2012, 191. člen. 117 Zakon o preprečevanju nasilja v družini (ZPND), Ministrstvo za notranje zadeve, Policija,

51 V Sloveniji 119 fizično nasilje doživlja vsaka peta ženska, psihično nasilje pa je izkusila vsaka druga ženska. Tudi v svetovnem merilu 120 so najbolj pogoste oblike nasilja s strani intimnega partnerja psihično nasilje, pretepanje, siljenje k spolnim odnosom in druge zlorabe. Številne svetovne raziskave domnevajo, da za polovico vseh samomorov žensk dejansko stojijo umori s strani njihovih bivših ali sedanjih partnerjev. Kot smo že omenili, je umor intimnega partnerja najpogostejši vzrok nasilnih smrti pri ženskah (v nesoramezno večjem številu kot pri moških). Prav tako je zanj značilno 121, da se ne zgodi nepričakovano, zaradi trenutnega besa ali izbruha strasti pri sicer nenasilnih moških, temveč, da gre za končni akt v kontinuumu nasilja med partnerjema. Umori so največkrat povezani z izrazitim ljubosumjem, ki izhaja iz»posestništva«moža nad ženo (tega skorajda ni, kadar gre za umor moža s strani žene). Najbolj pogosto se po raziskavah začnejo kazati znaki nasilja že v samem začetku partnerskega odnosa, vendar ženska (ljubezen je slepa!) znakov ne prepozna.»po dolgotrajnem izvajanju nasilja on ostaja enak, ona pa je popolnoma spremenjena. Pogosto»mrtva«, lahko rečemo.«122»nasilje nad ženskami v družini je razširjeno v vseh družbenih plasteh, vendar najbolj v nižjih.«123 Nacionalna raziskava o nasilju v zasebni sferi in v partnerskih odnosih 124, ki je obsegala 3000 žensk, starih med 18 in 80 let, je prišla glede nasilja med partnerjema do teh ključnih ugotovitev (navajamo samo nekatere): vsaka druga ženska (56,6 %) je od 15. leta doživela eno od oblik nasilja; 119 Povzeto po Ministrstvo za notranje zadeve, Policija, Povzeto po Društvo za Združene narode za Slovenijo. 121 Povzeto po J. Podreka, 2014, str K. Bašič, Nasilje v družini, Kriki za vrati železni repertoar: za mnoge je to realnost, ne teater, Združenje proti spolnemu zlorabljanju, Ljubljana, 2002, str J. Pečar, 1980, str Povzeto po V. Leskošek, M. Urek, D. Zaviršek, 2010, str

52 najpogosteje so anketirane doživljale psihično nasilje (49,3 %), potem fizično (23 %), premoženjsko (14,1 %), omejevanje gibanja (13,9 %) in spolno nasilje (6,5 %); 5,5 % žensk je doživelo nasilje tudi med nosečnostjo. STRUKTURA ŽRTEV NASILJA V DRUŽINI PO SPOLU moški 8% Statistični podatki 125 o številu obravnavanih primerov nasilja v družini po spolu v letih kažejo, da je bilo povprečno število žrtev ženskega spola 1556, kar znaša 92 %, moškega pa 136, kar znaša 8 %. ženske 92% moški ženske Graf 10 prikazuje strukturo žrtev kaznivega dejanja nasilja v družini po spolu. Kot smo že ugotovili, ima odvisnost od alkohola pri nasilju v družini veliko vlogo. Ker alkohol sproža nasilnost in ker se večina odvisnikov zaveda, da le-te na javnem mestu ne smejo pokazati, se toliko bolj manifestira v družini, torej v zaprtem krogu, daleč od tujih oči. Vendar»alkohol ni razlog, temveč samo izgovor in opravičilo za izvajanje nasilja«126. Raziskave 127 kažejo, da je 30 do 40 % moških, ki so bili nasilni do svoje partnerice, v času dogodka uživalo alkohol. Zakaj trpinčena ženska ne odide? 128 Zaradi strahu pred partnerjem; ker je lahko to za njo življenjsko nevarno, nasilnež namreč stopnjuje nasilje nad žensko, zato da bi jih preprečil, da gre (lahko ji grozi npr. s smrtjo); ali zaradi strahu, da sama ne bo zmogla (niti finančno, niti z otroci, ); zaradi sramu, kulturnih norm in pričakovanj drugih, da se družina ohrani; zato ker ne vidi izhoda ali ker ne 125 Povzeto po N. Miklič, Pristojnosti policije na področju preprečevanja nasilja v družini, v: (Š. Veselič, D. Horvat, M. Plaz ur.), Priročnik za delo z ženskami in otroki z izkušnjo nasilja, Društvo SOS telefon za ženske in otroke žrtve nasilja, Ljubljana, 2014, str K. Bašič, 2002, str Povzeto po D. Škrila, Povzeto po K. Bašič, 2002, str

53 prepozna nasilja (takšni so pač moški). Pa še zaradi 129 spominov na dobre čase, iskanja vzrokov nasilja drugje, ne pa pri partnerju (v njegovi službi, preobremenjenosti, pri sebi, ), zaradi njegovih obljub, da se bo poboljšal, zaradi zanikanja trpinčenja, pomanjkanja samospoštovanja, itd. K nizkemu samospoštovanju pripomore tudi značilna dinamika nasilja, ki je kot ponavljajoči val: obdobje naraščanja napetosti, izbruh nasilja, obdobje opravičevanja in obdobje nežnosti, kjer partner pogosto hkrati vceplja ženski občutek krivde, češ da ga je ona izzivala. In potem se val spet ponovi. Ženske, ki preživljajo nasilje, največkrat molčijo zato, ker verjamejo, da se nasilje dogaja samo njim in da jim nihče ne bo verjel, verjamejo, da jih bo storilec ubil, verjamejo, da same sprožajo nasilje in ne verjamejo, da je njihovo življenje lahko kdaj drugačno in boljše. Značilno je tudi 130, da se družba nerada vmešava v zakonske prepire in posreduje šele po posledicah, ko je že prepozno. Vendar je na vso srečo v zadnjih letih ta postala»v veliki meri senzibilizirana za nasilje v družini in s takšnimi žrtvami v veliki meri sočustvuje«. 131 Iz vseh navedenih razlogov je na področju nasilja v družini nizka stopnja prijavljanja kaznivih dejanj, po podatkih Nacionalne raziskave 132 je manj kot polovica žensk o nasilnem ravnanju obvestila policijo ali nevladne organizacije. Veliko»temno polje«133 otežuje empirično proučevanje in razumevanje viktimiziranja žensk, saj zato vzorec, ki ga zaznajo policija in druge oblike pomoči ženskam, ni reprezentativen. 3 Druge oblike nasilja s strani ožje in širše družine Specifične oblike nasilja nad žensko s strani ožje in širše družine: genitalno pohabljanje, 129 Povzeto po M. Plaz, 2014, str Povzeto po J. Pečar, 1980, str A. Završnik, Raziskava št. 161, str Povzeto po M. Plaz, Prva slovenska nacionalna raziskava o nasilju v družini, Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije, Ljubljana, 2011, Povzeto po Z. Kanduč, 2001, str

54 umor zaradi dote, umor iz časti. Svetovna zdravstvena organizacija 134 (WHO) imenuje prasko obrezovanja žensk genitalno pohabljanje. Gre za izjemno resno kršitev človekovih pravic, ki je po podatkih WHO doletela 140 milijonov žensk po svetu, v Evropi pa živi okoli pol milijona žensk, ki so bile podvržene tej praksi. Genitalno pohabljenje je posledica kulturnih, religioznih in družbenih tradicij. Genitalno pohabljenje je vsaka praksa, ki namerno povzroči poškodbe ženskim genitalijam in ni zdravstveno potrebna, prizadene pa predvsem deklice in ženske do 15. leta starosti in»ni prisotna zgolj v afriških državah (četudi je tam v muslimanskih plemenih še vedno najbolj pogosta), temveč tudi v arabskem svetu, delih Azije in južne Amerike Bližnjem vzhodu in v Afriki.«135 V Sloveniji takšnih primerov ni, ker je tudi malo priseljencev iz teh dežel. Čeprav genitalno pohabljanje prizadene predvsem deklice, ostanejo fizične in psihološke posledice 136 obrezovanja tudi v odrasli dobi. Žensko obrezovanje je neprimerno bolj boleče kot moško in povezano s številnimi komplikacijami takoj po posegu in v celotnem poznejšem življenju. Postopki lahko povzročijo hude krvavitve in težave z uriniranjem, kasneje ciste, okužbe, neplodnost, kot tudi zaplete pri porodu in povečano tveganje za rojstvo mrtvega novorojenčka. Zelo visoka je tudi smrtnost zaradi nestrokovno opravljenega posega (okužba zaradi nezadostne higiene). Vsako leto 137 tisoče žensk iz držav, kjer izvajajo obrezovanje, zaprosi za azil v EU.»Umor zaradi dote je brutalna praksa, kjer je ženska umorjena s strani svojega moža ali njegovih staršev, ker njena družina ni zmožna ustreči njihovim zahtevam 134 Povzeto po Evropski Parlament, Novice, Parlament: obrezovanju žensk je treba narediti konec, Bruselj, 2015, html/parlament-obrezovanju-%c5%beensk-je-treba-narediti-konec. 135 Veleposlaništvo Republike Slovenije v Bruslju, Predstavitev poziva k sprejetju resolucije Generalne skupščine OZN o prepovedi genitalnega pohabljanja / obrezovanja žensk, 3. maja 2012 v belgijskem Senatu, 2012, [tt_news]=12540&chash=17876dab19c8bf8c c40184b World Health Organization, Media Centre, Femal Genital Mutilation, 2014, int/mediacentre/factsheets/fs241/en/. 137 Povzeto po Evropski Parlament,

55 po doti oziroma plačilu, ki naj bi ga prejeli starši moža kot darilo njeni novi družini.«138 Sežig neveste je ena od oblik umora zaradi dote. Večinoma se ta oblika nasilja dogaja v južni Aziji (Indija, Pakistan, Bangladeš, Iran). Sorodniki žrtev posilstva, žensk, osumljenih spolnih odnosov pred poroko in žensk, obsojenih prešuštva, žrtev umorijo, ker so s tem oskrunile žensko čistost in osramotile družino. UNFPA (Sklad Združenih narodov za prebivalstvo) ocenjuje, da je takih umorov po vsem svetu najmanj Dogajajo se predvsem 139 v južni Aziji (Indija, Pakistan), na Bližnjem vzhodu, v centralni Aziji in v vzhodni Evropi ter v skupnostih naštetih narodov, ki prebivajo v Evropi, zlasti tam, kjer gre za izolirane skupnosti (geta). 138 Povzeto po Društvo za Združene narode za Slovenijo. 139 Povzeto po HBVA Honour Based Violence Awareness Network, Frequently Asked Questions about Honour Based Violence (HBV) and Honour Killings, twenty. 45

56 VI SPOLNO NASILJE NAD ŽENSKO Oblike spolnega nasilja so posilstvo (170. člen KZ-ja), druge oblike spolnega nasilja (171. člen KZ-ja), spolno nadlegovanje na delovnem mestu (174. člen KZja), spolna zloraba slabotnih oseb (172. člen KZ-ja), zloraba prostitucije (175. člen KZ-ja) in druge vrste nasilja, ki jih zlasti mlade ženske pogosto doživljajo, kot npr. neprimerni komentarji in pogledi, nagovarjanje, ipd. STRUKTURA ŽRTEV ZOPER SPOLNO NEDOTAKLJIVOST PO SPOLU ženske 65% moški ženske moški 35% Na podlagi pridobljenih policijskih statističnih podatkov za obdobje , je povprečno število žrtev kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost (tudi otrok) ženskega spola 256, kar znaša 65 %, moških pa 140, kar znaša 35 %. Pridobljeni podatki so v skladu z rezultati drugih raziskav. Graf 11 prikazuje strukturo žrtev kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost po spolu. Kot smo že omenili, je za kaznivo dejanje posilstva 140 (in drugega spolnega nasilja) značilno, da je v zvezi z njim veliko temno polje, da veliko kaznivih dejanj ni prijavljenih in zato organi formalnega nadzorstva zanj sploh ne zvedo. Po raziskavah 141 okoli 55 % posilstev žrtve prijavijo policiji, verjetnost prijave je večja, ko sta si žrtev in storilec tujca. Posledice spolnega nasilja 142 so občutek krivde, strah od drugih ljudi, občutek umazanosti, sovraštvo do lastnega telesa, psihosomatske bolezni in seveda telesne poškodbe, ki so lahko zelo hude. Gre tudi za večjo izpostavljenost A. Šelih, 1989, str Povzeto po G. Meško, 1998, str Povzeto po M. Plaz, 2011, str Povzeto po Društvo za Združene narode za Slovenijo. 46

57 virusu HIV in za poškodbo zaradi neprizanesljivega drgnjenja vaginalnega tkiva, imenovano travmatična ginekološka fistula. OZN izpostavlja tudi spolno nasilje nad ženskami vseh starosti v času spopadov, ki lahko glede na dogodke v zadnjem mesecu tudi v Evropi postane realnost. Gre za načrtno vojno strategijo, s katero želijo oborožene skupine ponižati in prestrašiti nasprotnika ter uničiti celotne skupnosti (glej tudi Socialni dejavniki tveganja, str. 24.) Begunska kriza, ki je zajela Evropo, prinaša za ženske begunke še dodatno tveganje. V uradnem poročilu 144 Visokega komisariata Združenih narodov (UNHCR), ki je izšlo 23. oktobra 2015 in ki se nanaša na begunsko krizo, s katero se danes soočamo, so izrazili zaskrbljenost nad grozljivimi pričevanji o spolnih zlorabah nad ženskami in otroki v skupini. Zapisano je še, da je od vseh beguncev le približno tretjina žensk in otrok, kar predstavlja močno neravnovesje v skupini. Ranljiva skupina so predvsem ženske in mlada dekleta, ki potujejo same in se spolnih napadov le stežka ubranijo. Ker zaradi prenatrpanih nastanitvenih centrov in pomanjkanja postelj ni možno zagotoviti njihove varnosti, so izpostavljene velikim tveganjem za razne zlorabe, zlasti posilstva. 1 Posilstvo Nesporno je 145, da je pojavnih oblik posilstva zelo veliko: storilec in žrtev sta lahko bodisi moški, bodisi ženska, storilec je lahko eden ali več, storilec in žrtev sta lahko med seboj tujca ali znanca. Posilstva se razlikujejo tudi po intenziteti in glede na naravo prisiljenja (z neposredno silo ali z grožnjo zoper življenje ali telo, čast ali dobro ime, premoženje). V večini primerov 146 so po statističnih podatkih v več kot v 80% posiljevalci znane osebe. 144 Povzeto po News Stories, UNHCR concerned at reports of sexual violence against refugee women and children, Geneva, 23 October 2015, Povzeto po Z. Kanduč, Spolno nasilje, v: Spolnost, nasilje in pravo, Inštitut za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, Urad za žensko politiko, Ljubljana, 1998, str Povzeto po M. Plaz, 2011, str

58 Schmalleger in Alleman sta leta 1994 razvrstila posilstva v tri kategorije 147 : 1. posilstva v okoliščinah zapeljevanja (seductive rapes) običajno najbolj sporna, pogosto v okoliščinah že vzpostavljene intimnosti, na neki točki ženska ne dovoli stopnjevanja, moški pa njene volje ne upošteva in jo prisili v nadaljevanje; 2. nasilna posilstva (violent rapes) spolno motivirani napadi, kamor spadajo: posilstvo, ki ga stori bivši ali sedanji partner zaradi jeze, ljubosumja, frustracij, opitosti ipd. in ki ima žensko za svojo lastnino, priložnostno posilstvo, ki ga izvrši moški zaradi priložnosti, ki mu omogoča, da to naredi brez tveganja, da bo obsojen in kaznovan, kompenzacijsko posilstvo, ki ga motivira želja po dokazovanju moškosti oz. potreba po kompenzaciji lastnega pomanjkanja spolnega samospoštovanja; 3. sovražna posilstva (hostile rape) očitna spolna agresija zoper žensko, kruto in poniževalno izživljanje, nasilje presega mero, potrebno za izvršitev posilstva, spolni motivi so v ozadju, spredaj je želja po moči, sovraštvo do žensk nasploh, osebne frustracije. Podobno 148 sta razvrstila kaznivo dejanje posilstva v tri skupine, posilstvo iz jeze, posilstvo zaradi dokazovanja moči in sadistično posilstvo, tudi Groth in Hobson na podlagi 1000 obsojenih posiljevalcev. KZ 149 opredeljuje kaznivo dejanje posilstva v 170. členu: Posilstvo (1) Kdor prisili osebo drugega ali istega spola k spolnemu občevanju ali s tem izenačenemu spolnemu ravnanju, tako da uporabi silo ali zagrozi z neposrednim napadom na življenje ali telo, se kaznuje z zaporom od enega do desetih let. Za kvalificirano obliko gre, če je dejanje storjeno na grozovit ali posebno poniževalen način, ga je storilo več oseb zaporedoma ali je storjeno nad obsojenci ali drugimi osebami, ki jim je vzeta prostost. Kaznivo je tudi, če je storjeno z 147 Povzeto po Z. Kanduč, 1998, str Povzeto po A. Šelih, 1989, str Kazenski zakonik (KZ), 2012, 170. člen. 48

59 grožnjo o odkritju nečesa o žrtvi ali njenih bližnjih, kar bi škodovalo njeni ali njihovi časti ali dobremu imenu, ali ji oz. jim povzročilo veliko premoženjsko škodo. Posilstvo storjeno v skupnosti se ne preganja po uradni dolžnosti, temveč le na predlog. Že pred novelo (Uradni list RS, št. 50/2012 z dne : 170. člen KZ-1) je Kazenski zakonik s svojo dikcijo 150»kdo prisili osebo drugega ali istega spola k spolnemu občevanju «enačil heteroseksualni coitus s homoseksualnim 151. Z novelo zakona je kakršenkoli dvom o tem odpravljen. Kaznivo dejanje posilstva 152 je v odnosu do kaznivega dejanja spolnega nasilja (171. člen) specialno, slednje pa ima glede na posilstvo status subsidiarnosti, saj govori o spolnih dejanjih,»ki niso zajeta v prejšnjem členu«. Gre za spolna dejanja, ki niso»spolno občevanje ali s tem izenačeno spolno ravnanje«. Za obe dejanji velja, da je prisila nujen pogoj za kaznivost. Za posilstvo in za drugo spolno nasilje je značilno 153, da gre za spolna ravnanja, s katerimi žrtev ne soglaša. Vprašanje soglasja oz. privolitve pa je marsikdaj kočljivo, kajti»ne«ni vselej ne in»da«ni vselej da (o razlogih smo pisali že v poglavju Obnašanje ženske in povzročitev kriminalnega dejanja proti njej, str.32). Zato mora biti volja izražena jasno in razločno; takrat je zadeva nesporna. Pri kaznivem dejanju spolne zlorabe slabotne osebe (172. člen) pa vprašanje privolitve ni relevantno. Dejanje je kaznivo, če obsega vse spolne oblike iz kaznivega dejanja po 170. ali po 171. členu, le da ne vključuje uporabe sile ali grožnje, zato je glede na ta dva člena (posilstvo in spolno nasilje) subsidiarno 154. Med slabotne osebe 155 prištevamo tudi osebe v začasni duševni motnji zaradi alkoholiziranosti (!), mamil, zastrupitve, izmučenosti ipd. Bistveno je, da zaradi 150 Povzeto po D. Korošec, Spolnost in Kazensko pravo, v: Spolnost, nasilje in pravo, Inštitut za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, Urad za žensko politiko, Ljubljana, 1998, str Drugače o tem M. Deisinger, Kazenski zakonik s komentarjem, Posebni del, GV Založba, Ljubljana, 2002, str Povzeto po D. Korošec, 1998, str Povzeto po Z. Kanduč, 1998, str Povzeto po D. Korošec, 1998, str Povzeto M. Deisinger, 2002, str

60 stanja, v katerem so, niso zmožne dajati odpora. Kaznivo dejanje se nanaša tudi na zakonce in izvenzakonske partnerje. 2 Spolno nasilje na delovnem mestu Spolno nasilje na delovnem mestu ureja KZ v 1. členu 174. členu in pravi 156 : Kršitev spolne nedotakljivosti z zlorabo položaja 1) Kdor zlorabi svoj položaj in tako pripravi osebo drugega ali istega spola, ki mu je podrejena ali od njega odvisna, k spolnemu občevanju, ali da stori oziroma trpi kakšno drugo spolno dejanje, se kaznuje z zaporom do petih let. Zakon varuje 157 v 1. členu 174. člena spolno integriteto inferiornih oseb glede na hierarhične socialne, predvsem pa na poklicne družbene podsisteme. Varuje jih pred pritiski nadrejenih na področju spolnosti. Dejanje je kaznivo, kadar manjka zadostna svoboda privolitve. Ker so spolna dejanja med nadrejenimi in podrejenimi zaradi določenih bioloških zakonitosti specifično mikavna prav za podrejene, je potrebno v interesu pravne varnosti vseh potencialno vpletenih razlagati zlorabo iz 174. člena restriktivno. Pobudo 158 za spolno občevanje ali drugo spolno dejanje dá vedno storilec, zloraba se kaže v nudenju ali obljubljanju materialnih koristi oškodovancu ali v grožnji, da ga bodo zadele neprijetne posledice, če mu ne ugodi. 3 Prostitucija O prostituciji 159 govorimo, kadar gre za komercializacijo seksa (spolna storitev za plačilo), promiskuiteto in emocionalno indiferentnost do spolne storitve. Ženska je viktimizirana s tem v zvezi samo takrat, kadar se prostituira proti svoji volji ali 156 Kazenski zakonik (KZ), 2012, 174. člen. 157 Povzeto po D. Korošec, 1998, str Povzeto M. Deisinger, 2002, str Povzeto po Z. Kanduč, 1998, str

61 kadar je v to primorana iz drugih razlogov (npr. iz finančnih razlogov, kadar gre za njeno preživetje, zlasti pa za preživetje njenih otrok). V Sloveniji prostitucija, ta najstarejša obrt, ni kaznivo dejanje, od leta 2003 pa tudi prekršek več ne 160. Vendar prostitucija tudi ni legalizirana, saj prostitutke ne morejo registrirati svoje dejavnosti, ki tudi ni obdavčena. Še vedno pa je zaradi varstva javnega reda in miru prepovedano»na javnem kraju na vsiljiv način ponujati spolne usluge in s tem koga motiti, povzročiti vznemirjanje ali zgražanje ljudi«161. Kadar je ženska v zvezi s prostitucijo viktimizirana, torej kadar jo nekdo prisili v prostitucijo ali jo s tem v zvezi prevara, jo zakon ščiti tako, da kaznuje storilca tega dejanja. 1. odstavek 175. člena KZ-ja, ki je nadomestil člena Zvodništvo in Posredovanje pri prostituciji, pravi: 162 Zloraba prostitucije (1) Kdor zaradi izkoriščanja sodeluje pri prostituciji druge osebe ali kdor s silo, grožnjo ali preslepitvijo navede, pridobi ali spodbudi drugo osebo k prostituciji, se kaznuje z zaporom od treh mesecev do petih let. To kaznivo dejanje 163 se je zlasti pred uvedbo novega kaznivega dejanja trgovine z ljudmi (113. člen), pa tudi po njem, uporabljalo za preganjanje trgovine z ljudmi. 160 glej Zakon o spremembah zakona o prekrških zoper javni red in mir ZJRM-B, Uradni list RS, št. 69/ Zakon o varstvu javnega reda in miru (ZJRM-1), 7. člen, Uradni list RS 70/2006, Ljubljana, Kazenski zakonik (KZ), 2012, 175. člen. 163 Povzeto po Slovenija, Splošne informacije, Boj proti trgovini z ljudmi, 51

62 VII TRGOVINA Z LJUDMI Trgovina z ljudmi obstaja že od nekdaj. Sprva je šlo za trgovino s sužnji 164, danes pa so ljudje obravnavani kot blago, ki se za prisilno delo lahko kupuje in prodaja, navadno v spolni industriji. Izraz»trgovina z belim blagom«sicer izhaja iz 19. stoletja, ko je za bele sužnje veljal mit, da so bile žrtve tujih, eksotičnih moških iz Orienta. Danes ta pojem ni točen, saj se trguje tudi z drugimi rasami, zato v nadaljevanju govorimo o trgovini z ljudmi. Na leto 165 je v svetu med in 2 milijona ljudi žrtev trgovine z ljudmi. Ženske in dekleta dosežejo po ocenah 80 % celotnega obsega žrtev. STRUKTURA ŽRTEV TRGOVINE Z LJUDMI PO SPOLU moški 20% Navedeno potrjuje tudi statistično poročilo o žrtvah trgovine z ljudmi in trgovcih z ljudmi 166, ki ga je objavila Evropska komisija. Od vseh žrtev, registriranih v 28 državah članicah EU je bilo v obdobju kar 80 % ženskega spola. ženske 80% moški ženske Graf 12 prikazuje strukturo žrtev kaznivega dejanja trgovine z ljudmi po spolu. Trgovina z ljudmi v zvezi s specifično viktimizacijo žensk se nanaša zlasti na izkoriščanje prostitucije ali drugih oblik spolne zlorabe, v novejšem času 167 pa po Splošnem priporočilu št. 19 z naslovom Nasilje nad ženskami (1992), ki ga je izdal Odbor Združenih narodov za odpravo diskriminacije žensk kot dodatno smernico 164 Povzeto po A. Pistotnik, Vloga Organizacije Združenih narodov in Sveta Evrope pri preprečevanju trgovine z ljudmi, diplomsko delo, str , Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede, Ljubljana, 2008, Povzeto po Društvo za Združene narode za Slovenijo. 166 Povzeto po Evropski komisiji, sporočilo za medije, Bruselj, 2014, Povzeto po Horvat D., Nasilje proti ženskam v okviru človekovih pravic, v: (Š. Veselič, D. Horvat, M. Plaz ur.), 2014, str

63 pri uporabi posameznih določil Konvencije o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk (CEDAW, 1981), še na spolni turizem, zaposlovanje gospodinjske delovne sile iz držav v razvoju za delo v razvitih državah in organizirane poroke med ženskami iz držav v razvoju in tujimi državljani. Po istem priporočilu so dejavniki tveganja zlasti revščina in brezposelnost, ki silita ženske v prostitucijo ter vojne, oboroženi spopadi in okupacije ozemlja. Po Protokolu za preprečevanje, zatiranje in kaznovanje trgovine z ljudmi, zlasti žensk in otrok 168, ki morda še najbolje opredeljuje trgovino z ljudmi, poteka izkoriščanje z novačenjem, prevozom, premestitvijo, dajanjem zatočišča ali sprejemanja oseb zaradi izkoriščanja. Pri tem storilci uporabijo grožnjo, silo, ugrabitev, goljufijo, prevaro, zlorabo pooblastil, dajanje plačil, ipd.,»v vedno več primerih žrtev novačijo preko internetnih klepetalnic«169. Za izkoriščanje prostitucije, kot najpogostejše oblike trgovine z ljudmi, je značilno, da so ogrožene tudi tiste ženske, ki se za prostitucijo same odločijo 170, če ta preide v prisilno. Ženske lahko naletijo na zvodnika ali trgovca z ljudmi, ki jih prisili, da delajo pod pogoji, na katere same ne pristanejo. Cilj trgovcev je, da svojo investicijo zavarujejo in poskrbijo, da bodo žrtve neprekinjeno delale in ne bodo pobegnile. To pa pomeni, da te osebe nimajo več nadzora nad svojim početjem, pogosto jim je omejeno gibanje, nadzorovane so njihove osnovne fizične potrebe, ne dobijo plačila za svoje delo ali pa je znesek mnogo nižji od dogovorjenega. Po navedbah društva KLJUČ Centra za boj proti trgovini z ljudmi 171 je Slovenija v zvezi s trgovino z ljudmi: država izvora, ker slovenske državljanke (zlasti mladoletne) trgovci prodajo na trge v zahodno evropo; 168 Generalna skupščina Združenih narodov, Protokol za preprečevanje, zatiranje in kaznovanje trgovine z ljudmi, zlasti ženskami in otroki, Uradni list RS št. 48/2004, Ljubljana, Ministrstvo za notranje zadeve, Policija, Zveza za nenasilje, Povzeto po Ministrstvo za notranje zadeve, Trgovina z ljudmi nevarnosti in preprečevanje, Seminar ZRSŠ, Ljubljana, 2010, ljudmi.doc. 171 Povzeto po Kodele Kos K., Predstavitev društva KLJUČ in njegovega delovanja, v: G. Meško (ur.), Preprečevanje kriminalitete, teorija, praksa in dileme, Inštitut za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, Ljubljana, 2004, str

64 ciljna država, ker je v mnogih nočnih lokalih poleg klasične ponudbe mogoče dobiti tudi seks proti plačilu (večinoma državljanke iz vzhodno evropskih držav, ki so v Slovenijo prišle povsem legalno); država tranzita, saj gre letno skozi našo državo po nepreverjenih podatkih okoli 2000 žensk (iz vzhodne Evrope v zahodno), ki so v trenutku prehoda že žrtve trgovine z ljudmi. Tudi zaradi mednarodnih obveznosti Republike Slovenije sta od leta 2008 v KZ uvrščeni v poglavju zoper človečnost kaznivi dejanji trgovine z ljudmi (113. člen) in spravljanja v suženjsko razmerje (112. člen). Kaznivo dejanje trgovine z ljudmi je bilo zaradi uskladitve 172 z evropsko Direktivo 2011/36/EU, ki je bila sprejeta leta 2011, leta 2012 z novelo zakona (KZ-1B) dopolnjeno z novo izvršitveno obliko, ki se nanaša na»uporabo oseb«, s katerimi se trguje za izvrševanje kaznivih dejanj (npr. novačenje za ulične tatvine). Niti 113. člen KZ-ja niti Protokol za preprečevanje, zatiranje in kaznovanje trgovine z ljudmi, zlasti žensk in otrok, pa ne predvidevata 173 specifičnih oblik prisile nad ženskami, kot sta npr. prisilna zanositev in posvojitve otrok člen KZ-ja se tako glasi 174 : Trgovina z ljudmi (1) Kdor zaradi izkoriščanja prostitucije ali drugih oblik spolnih zlorab, prisilnega dela, suženjstva, služabništva, storitve kaznivih dejanj ali trgovine z organi, človeškimi tkivi ali krvjo drugo osebo kupi, prevzame, nastani, prepelje, proda, izroči oziroma z njo kako drugače razpolaga ali tako osebo novači, menjava ali prenaša nadzor nad njo ali pri teh ravnanjih posreduje, se, ne glede na morebitno privolitev te osebe, kaznuje z zaporom od enega leta do desetih let. 172 Povzeto po Poročilo o delu Medresorske delovne skupine za boj proti trgovini z ljudmi v letu 2011, Predlog za obravnavo, Ljubljana, 2012, str. 10, /si/thb/tzl2015/porocila_v_pdf/porocilo_za_leto_2011.pdf. 173 Pajnik M., Kavčič U., Vzpostavitev in spremljanje mednarodno primerljivih kazalcev o trgovini z ljudmi, Končno poročilo o raziskavi, Mirovni inštitut, Ljubljana, 2007, str.9, fileadmin/dokumenti/si/thb/mi_porocilo-2007-mojca_pajnik-ursa_kavcic.pdf. 174 Kazenski zakonik (KZ), 2012, 113. člen. 54

65 Ker so žrtve tega kaznivega dejanja v popolnoma podrejenem položaju 175, je dejanje kaznivo ne glede na njihovo morebitno privolitev; tako je podana absolutna privolitvena nesposobnost. To kaznivo dejanje 176 se lahko delno prekriva z 112. členom, ki opredeljuje spravljanje v suženjsko razmerje, le da je med njima podana kakovostna razlika. Žrtve trgovine z ljudmi bi lahko od storilcev odšle, vendar to ne store, ker 177 jih le-ti ustrahujejo in mučijo na različne načine. Najpogosteje se bojijo maščevanja, ker jim storilci ves čas grozijo, da bodo ubili njih ali njihove najbližje, strah jih je tudi organov pregona, ker jih storilci velikokrat prisilijo, da za njih opravljajo kazniva dejanja. Kadar žrtve ne morejo pobegniti, gre za suženjsko ali njemu podobno razmerje, ki je opredeljeno v 1. odstavku 112. členu KZ-ja člen KZ-ja 178, ki temelji na mednarodnih aktih, kot so Konvencija o suženjstvu (Ženeva, 1926) in Dopolnilna konvencija o odpravi suženjstva, trgovine s sužnji, ustanov in prakse podobne suženjstvu (Ženeva, 1956), ki jih je naša država sprejela na podlagi Akta o notifikaciji nasledstva, v 1. odstavku pravi: Spravljanje v suženjsko razmerje (1) Kdor s kršitvijo pravil mednarodnega prava spravi drugega v suženjsko ali njemu podobno razmerje ali ga ima v takem razmerju, kupi, proda, izroči drugi osebi ali posreduje pri nakupu, prodaji ali izročitvi take osebe ali ščuva drugega, naj proda svojo svobodo ali svobodo osebe, ki jo preživlja ali zanjo skrbi, se kaznuje z zaporom od enega do desetih let. Poleg kakovostne razlike med 112. in 113. členom (glej mnenje dr. Deisingerja zgoraj), je spravljanje v suženjsko razmerje ti.»konvencijsko kaznivo dejanje«in kršitev mednarodnih pravil 179, zato je ostalo v KZ-ju nespremenjeno in ni bilo 175 Povzeto po Poročilo o delu Medresorske delovne skupine za boj proti trgovini z ljudmi v letu 2011, 2012, str Povzeto M. Deisinger, 2002, str Ministrstvo za notranje zadeve, Policija, Zveza za nenasilje, Povzeto M. Deisinger, 2002, str Povzeto po S. Čurin, Uveljavljanje mednarodnopravnih dokumentov s področja boja proti trgovini, Ministrstvo za notranje zadeve, Ljubljana, 2006, str , /fileadmin/dokumenti/si/thb/tzl2015/zbornik-uveljavljanje_mednarodnopravnih_dokumentov_ s_podrocja_boja_proti_trgovini_z_ljudmi.pdf. 55

66 razveljavljeno, čeprav je del znakov tega kaznivega dejanja zajet tudi v 113. členu. Za njeno uporabo in razlago je potrebno uporabiti določbe mednarodnih konvencij in drugih obvezujočih mednarodnih pogodb. Druga kazniva dejanja v povezavi s trgovino z ljudmi so še kaznivo dejanje zlorabe prostitucije v 175. členu 180 (za člen glej str. 51) in kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države v 3. odstavku 308. člena KZja. 180 Povzeto po Slovenija, 1.doc. 56

67 VIII PREMOŽENJSKI DELIKTI 1 Premoženjski delikti z elementi nasilja Premoženjski delikti z elementi nasilja so v KZ-ju kazniva dejanja ropa (206. člen), roparske tatvine (207. člen) in izsiljevanja (213. člen). KZ v 1. odstavku 206. člena pravi: Rop (1) Kdor vzame tujo premično stvar, da bi si jo protipravno prilastil, tako da uporabi silo zoper kakšno osebo ali ji zagrozi z neposrednim napadom na življenje ali telo, se kaznuje z zaporom od enega do desetih let. Roparsko tatvino opredeljuje KZ v 1. odstavku 207. člena. Razlika med 206. in 207. členom 181 je v tem, da pri ropu storilec uporabi silo ali grožnjo kot sredstvo pri odvzemu stvari, pri roparski tatvini pa s silo ali grožnjo zadržuje že odvzeto stvar. KZ v 1. in v 2. odstavku 213. člena opredeljuje kaznivo dejanje izsiljevanja, kjer nekdo z namenom pridobiti zase ali za koga drugega»protipravno premoženjsko korist, s silo ali resno grožnjo koga prisili, da kaj stori ali opusti v škodo svojega ali tujega premoženja«ali mu zagrozi,»da bo o njem ali njegovih bližnjih odkril kaj, kar bi škodovalo njihovi časti ali dobremu imenu, in ga s tem prisili, da v škodo svojega ali tujega premoženja kaj stori ali opusti.«182 Premoženjskim deliktom z elementi nasilja so bolj izpostavljene starejše ženske 183. Statistični podatki 184 za obdobje kažejo, da so starejše ženske v primerjavi s starejšimi moškimi žrtve v 62,34 %, moški pa v 37,66 % primerov. 181 Povzeto M. Deisinger, 2002, str Kazenski zakonik (KZ), 2012, 206. člen. 183 Glej Z. Šeparović, 1987, str Povzeto po Klančnik A. T., Pavšič Mrevlje T., 2013, str

68 STRUKTURA ŽRTEV PREMOŽENJSKIH KD Z ELEMENTI NASILJA PO SPOLU 185 Povzeto po V. Nikolić, 1989, str Glej B. Brvar, 2004, str M. Šepec, Računalniška goljufija kot nova oblika tradicionalne goljufije, Sodna praksa, Vrhovno sodišče RS, Ljubljana, 2013, 37,66% Razlogi so v značilnostih nasilja in v dejavnikih tveganja, zlasti bioloških (šibkejša fizična moč), pa tudi v prepričanju 185, da so starejše ženske premožne in živijo osamljeno življenje. ženske 62,34% moški ženske Graf 13 prikazuje strukturo starejših žrtev premoženjskih deliktov z elementi nasilja po spolu. Tudi raziskava na podlagi statističnih podatkov za obdobje potrjuje, da so med ženskami različnih starosti premoženjskim deliktom z elementi nasilja bolj izpostavljene starejše ženske, ker so bolj ranljive in fizično šibkejše kot mlajše, zato storilec ne pričakuje nobenega odpora. Moji statistični podatki teh rezultatov ne potrjujejo (glej poglavje Biološki dejavniki str. ). Razlog je morda v tem, da je pri ženskah, še posebej pri starejših, strah pred kriminaliteto večji kot pri moških oz. pri mlajših ženskah, zato je njihovo ravnanje v večji meri samovarovalno. 2 Prevare in goljufije Po Deisingerju prevara ali»preslepitev sicer pojmovno pomeni goljufanje, vendar v kazenskopravnem pogledu ni povsem enaka s kaznivim dejanjem goljufije. Goljufiv namen pri kaznivem dejanju goljufije mora biti podan že pred sklenitvijo posla, medtem ko lahko pri preslepitvi ta namen nastane tudi pozneje. Preslepitev prav tako ni neposredno povezana s premoženjsko koristjo storilca, čeprav slednjega pogosto vodi prav ta motiv.«187 58

69 KZ opredeljuje preslepitev kot zakonski znak v nekaterih kaznivih dejanjih, ki se nanašajo na premoženjske delikte (npr. preslepitev pri pridobitvi in uporabi posojila, pri poslovanju z vrednostnimi papirji, preslepitev kupcev, ). Tudi goljufijo je v KZ-ju moč najti v številnih kaznivih dejanjih, temeljni pa sta goljufija (211. člen) in poslovna goljufija (228. člen). KZ v 1. odstavku 211. člena pravi: Goljufija (1) Kdor, zato da bi sebi ali komu drugemu pridobil protipravno premoženjsko korist, spravi koga z lažnivim prikazovanjem ali prikrivanjem dejanskih okoliščin v zmoto ali ga pusti v zmoti in ga s tem zapelje, da ta v škodo svojega ali tujega premoženja kaj stori ali opusti, se kaznuje z zaporom do treh let. Poslovna goljufija je posebna oblika goljufije pri opravljanju gospodarske dejavnosti. Izvršitveno dejanje 188 je v osnovi sicer enako kot pri klasični goljufiji, vendar se v kazenskopravnem pogledu opredeljuje kot preslepitev (ki je pomensko sicer tudi goljufija), to pa zato, ker mora biti pri klasični goljufiji goljufiv namen podan že pred sklenitvijo posla, pri poslovni pa ne. Tu je mogoče storiti izvršitveno dejanje tako ob sklepanju posla kot tudi pozneje ob njegovem izvajanju. 100% 80% 60% 40% 20% 0% STRUKTURA ŽRTEV KD GOLJUFIJE IN POSLOVNE GOLJUFIJE 43,66% 52,61% 56,34% 47,39% goljufija poslovna goljufija Stereotip, da so žrtve goljufij največkrat ženske, zlasti starejše, zato ker so naivne, osamljene in zaupljive, analiza statističnih podatkov starostnikov 189 ne potrjuje. Moških žrtev kaznivega dejanja goljufije je več (56,34 %), ženskih pa manj (43,66 %). Le pri poslovni goljufiji je odstotek ženskih žrtev nekoliko višji in znaša 52,61 %. moški ženske Graf 14 prikazuje strukturo starejših žrtev kaznivih dejanj goljufije in poslovne goljufije po spolu. 1&database[SOVS]=SOVS&database[IESP]=IESP&database[SOSC]=SOSC&database[SOPM]=S OPM&_submit=i%C5%A1%C4%8Di&order=changeDate&direction=desc&page=0&id= Povzeto M. Deisinger, 2002, str Glej Klančnik A. T., Pavšič Mrevlje T., 2013, str

70 Za žensko viktimiteto v zvezi z goljufijami in prevarami viktimologi 190 omenjajo prevare ženitnih posrednikov oz. ponudnikov. Takšnim kaznivim dejanjem so izpostavljene predvsem ženske, ki niso več rosno mlade in si zelo želijo partnerja. Po Padowetzu naj bi bile žrtve najbolj pogosto stare okoli 35 let, po japonskih viktimologih (Miyazawa, Yzawa) pa - res da so podatki iz leta v velikem odstotku, kar 70 %, mlajše od 30 let. Rezultati so bili takrat presenečenje, pojasnili pa so se z odtujenostjo in osamljenostjo deklet, ki so prišle v velemesto (Tokio) v službo. To razlago je morda mogoče aplicirati tudi za današnje internetne prevare, ko se mlada dekleta zaradi splošne odtujenosti velikokrat poslužujejo interneta, da bi si našle partnerja. Iz statističnih podatkov za obdobje od žal ni mogoče ugotoviti, ali in v kolikšnem odstotku se kaznivo dejanje goljufije nanaša na ženitne (ljubezenske) ponudbe. Je pa viktimiziranost žensk glede kaznivega dejanje goljufije po moji raziskavi večja v starostni skupini let (20 %), res da za malo, od starostnih skupin let, let in nad 64 let (19 %). Manj so viktimizirane starejše od 54 let (14 %), najmanj pa mlajše od 24 let (9 %), torej zelo mlade, ki še nimajo služb oz. kapitala. VIKTIMIZACIJA ŽENSK PO STAROSTI ZA KD GOLJUFIJE 19% 9% 19% 14% 19% 20% let let let let let nad 64 let Graf 15 prikazuje strukturo žrtev ženskega spola kaznivega dejanja goljufije po starosti. 190 Glej V. Nikolić, 1989, str