»Strateški razvoj in trţenje turizma v destinaciji Šmarješke Toplice v obdobju «Vizija, strateški cilji in ukrepi Strateški dokument Občine Š

Transkripcija

1 »Strateški razvoj in trţenje turizma v destinaciji Toplice v obdobju «Vizija, strateški cilji in ukrepi Strateški dokument Občine Toplice Naročnik: Toplice Naslov: Šmarjeta 66, 8220 Toplice ID za DDV: SI Matična številka Odgovorna oseba ţupanja mag. Bernardka Krnc naročnika: Izvajalec: Institucija Fakulteta za turizem Breţice Univerza Maribor Naslov Cesta prvih borcev 36, 8250 Breţice ID za DDV SI Matična številka Odgovorna oseba dekan izr. prof. dr. Boštjan Brumen institucije Odgovorna oseba za doc. dr. Tanja Lešnik Štuhec izdelavo dokumenta Breţice,

2 KAZALO VSEBINE 1 Uvod Kratka predstavitev območja občine Toplice Geografska in zgodovinska predstavitev območja Naselja na območju občine Toplice Vpogled v turistično dejavnost Metodologija oblikovanja dokumenta Sestava strateškega dokumenta Razvoj in trţenje turizma na območju Slovenije Strategija trajnostne rasti slovenskega turizma Smernice razvoja in trţenja slovenskih naravnih zdravilišč Izhodišča za oblikovanje razvoja in trţenja turizma v destinaciji Toplice Analiza PSPN turizma v destinaciji Toplice z deleţniki Prednosti turizma v destinaciji Toplice Slabosti turizma v destinaciji Toplice Priloţnosti turizma v destinaciji Toplice Nevarnosti turizma v destinaciji Toplice Analiza trajnostnega razvoja v destinaciji Toplice Indikatorji trajnosti ekoloških ciljev v destinaciji Toplice Indikatorji trajnosti ekonomskih ciljev v destinaciji Toplice Indikatorji trajnosti socialno-kulturnih ciljev v destinaciji Toplice Analiza intervjujev z deleţniki destinacije Toplice Analiza anketiranja skupin deleţnikov destinacije Toplice Projekti Občine Toplice v obdobju Raziskava o pobudah ponudnikov v destinaciji Toplice za investicije v Ugotovitve Vizija in strateški cilji razvoja in trţenja turizma v destinaciji Toplice Vizija razvoja in trţenja turizma v destinaciji Toplice v obdobju Strateški razvojni cilji na področju turizma v destinaciji Toplice v obdobju Strateški trţenjski kvalitativni cilji na področju turizma v destinaciji Toplice v obdobju

3 3.4 Strateški trţenjski kvantitativni cilji na področju turizma v destinaciji Toplice Razvoj in trţenje turizma v destinaciji Toplice Prioritete razvoja in trţenja turizma v destinaciji Toplice v obdobju Model razvoja in trţenja turizma v destinaciji Toplice Ukrepi za udejanjanje vizije razvoja in trţenja turizma v destinaciji Toplice v obdobju Ukrepi na področju razvoja turizma kot gospodarske dejavnosti Ukrepi na področju trţenja in kakovosti ţivljenja v destinaciji Toplice Zaključek Viri in literatura Priloge

4 KAZALO SLIK Slika 1: Območje občine Toplice... 9 Slika 2: Območje občine Toplice pogled na naselje Šmarjeta...11 Slika 3: Grb občine Toplice...12 Slika 4: Predstavitev ideje razvoja in trţenja turizma v destinaciji Toplice...13 Slika 5: Model izvajanja projekta v destinaciji Toplice...14 Slika 6: Časovnica aktivnosti Projektne skupine v destinaciji Toplice...14 Slika 7: Časovnica aktivnosti Delovne skupine v destinaciji Toplice...15 Slika 8: Sestava dokumenta Strategija razvoja in trţenja turizma v destinaciji Toplice Slika 9: Strateški razvojni koncept skozi šest razvojnih področij...19 Slika 10: Ciljno pozicioniranje slovenske zdraviliške ponudbe...24 Slika 11: Temeljni strateški razvojni model...24 Slika 12: Krovni koncept produktnih stebrov...25 Slika 13: 9 produktov SNZ...25 Slika 14: Prioritete razvoja in trţenja turizma destinacije Toplice...53 Slika 15: Model razvoja in trţenja turizma v destinaciji Toplice v obdobju Slika 16: Model udejanjanja razvoja in trţenja turizma v destinaciji Toplice v obdobju Slika 18: Ukrepi na področju trţenja in kakovosti ţivljenja v destinaciji Toplice Slika 19: Model razvoja in trţenja turizma v destinaciji Toplice...74 Slika 20: Model udejanjanja razvoja in trţenja turizma v destinaciji Toplice v obdobju

5 KAZALO TABEL Tabela 1: Značilnosti makro destinacije Termalna Panonska Slovenija...20 Tabela 2: Opredelitev produktov za makro destinacijo Termalna Panonska Slovenija...20 Tabela 3: Vizija produkta Zdravje in dobro počutje za makro destinacijo Termalna Panonska Slovenija...20 Tabela 4: Vizija produkta Gastronomija 2021 za makro destinacijo Termalna Panonska Slovenija...21 Tabela 5: Vizija produkta Turizem na podeţelju za makro destinacijo Termalna Panonska Slovenija...21 Tabela 6: Predvideni ukrepi za udejanjanje strategije trajnostne rasti slovenskega turizma po razvojnih področjih Tabela 7: Prednosti turizma v destinaciji Toplice (Analiza PSPN)...27 Tabela 8: Slabosti turizma v destinaciji Toplice (Analiza PSPN)...28 Tabela 9: Priloţnosti turizma v destinaciji Toplice (Analiza PSPN)...29 Tabela 10: Nevarnosti turizma v destinaciji Toplice (Analiza PSPN)...30 Tabela 11: Indikatorji trajnosti ekoloških ciljev z izpostavljenimi kazalci za destinacijo Toplice...32 Tabela 12: Indikatorji trajnosti ekonomskih ciljev z izpostavljenimi kazalci za destinacijo Toplice...34 Tabela 13: Indikatorji trajnosti druţbenih in kulturnih ciljev z izpostavljenimi kazalci za destinacijo Toplice...36 Tabela 14: Načrtovane aktivnosti intervjuvanih na področju razvoja in trţenja turizma v destinaciji Toplice Tabela 15: Povzetek načrtovanih aktivnosti anketiranih predstavnikov društev na področju razvoja in trţenja turizma v destinaciji Toplice Tabela 16: Povzetek načrtovanih aktivnosti anketiranih predstavnikov kmetij v destinaciji Toplice Tabela 17: Načrtovani projekti Občine Toplice v obdobju za večjo doţivljajsko vrednost...42 Tabela 18: Načrtovani infrastrukturni projekti Občine Toplice Tabela 19: Pridobljeni projektni predlogi od deleţnikov destinacije Toplice za obdobje Tabela 20: Vizija razvoja in trţenja turizma v destinaciji Toplice...48 Tabela 21: Strateški razvojni cilji na področju turizma v obdobju v destinaciji Toplice...49 Tabela 22: Strateški trţenjski kvalitativni cilji na področju turizma v obdobju v destinaciji Toplice...50 Tabela 23: Strateški trţenjski kvantitativni cilji na področju turizma v obdobju v destinaciji Toplice...51 Tabela 24: Ukrep GU1 - Vzpostavitev DMO-ja z mreţo TIC-ev in profesionalno skupino zaposlenih...59 Tabela 25: Ukrep GU2 - Nadgradnja sistema digitalnega trţenja spletna stran in socialna omreţja...59 Tabela 26: Ukrep GU3 - Nadgradnja sistema turističnih programov in vodniške sluţbe

6 Tabela 27: Ukrep GU4 Usposobljeni podjetniki in zaposleni na kmetijah, pri rokodelcih, v gostinstvu in turizmu...60 Tabela 28: Ukrep GU5 Spodbujena lokalna oskrba in gradnja sistema BZ in DZ učinkovito povezani turistični idr, ponudniki...61 Tabela 31: Ukrep KŢU1 Vzpostavljen sistem strateškega in operativnega trţenja...67 Tabela 32: Ukrep KŢU2 Trţenje in prodaja ponudbe s KBZ...67 Tabela 33: Ukrep KŢU3 Trţenje in prodaja programov vzpostavljene doţivljajske...68 Tabela 34: Ukrep KŢU4 Trţeni programi nadgrajenih gastronomskih in rokodelskih...68 Tabela 35: Ukrep KŢU5 Trţene prireditve na lokalnem in destinacijskem nivoju...69 Tabela 36: Ukrep KŢU6 Nadgrajena in trţena ponudba zdraviliško zdravstvenih in...69 Tabela 37: Ukrep KŢU7 - Celovito trţena turistična infrastruktura...70 Tabela 38: Ukrep KŢU8 - Medgeneracijski center...70 Tabela 39: Vizija razvoja in trţenja turizma v destinaciji Toplice...71 Tabela 40: Strateški razvojni cilji na področju turizma v obdobju v destinaciji Toplice...72 Tabela 41: Strateški trţenjski kvalitativni cilji na področju turizma v obdobju v destinaciji Toplice...72 Tabela 42: Strateški trţenjski kvantitativni cilji na področju turizma v obdobju v destinaciji Toplice

7 SEZNAM KRATIC Analiza PSPN BZ CKDŠT CRRDŠT CTDŠT CŠOD DMO DOPPS DPŢDBC DSK DST DSRP DSRR DŠT DVVVBC DZ HACCP HŢD ITP KD KBZ KZ KZS MGRT OŠ OŠT PDB PS PSDŠT RC RDO RRA TD TD ŠT TIC TK TPS TŠT SRTDŠT SNZ SSNZ STO SWOT analiza ŠTD ZAE Analiza prednosti, slabosti, priloţnosti in nevarnosti Blagovna znamka Center za kakovost v destinaciji Toplice Center za raziskave in razvoj v destinaciji Toplice Center za trţenje v destinaciji Toplice Center šolskih in obšolskih dejavnosti Destinacijska management organizacija Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije Društvo podeţelskih ţena in deklet Bela Cerkev Delovna skupina za kakovost Delovna skupina za trţenje Delovna skupina za razvoj produktov Delovna skupina za raziskave in razvoj Destinacija Toplice Društvo vinogradnikov Vinji vrh in Bela Cerkev Destinacijska znamka Hazard Analysis Critical Control Point - Analiza tveganja in ugotavljanja kritičnih kontrolnih točk Hiša ţive dediščine Integralni turistični produkt/i Kulturna dediščina Kolektivna blagovna znamka Kmetijska zadruga Kmetijski zavod Slovenije Ministrstvo za gospodarstvo, razvoj in tehnologijo Osnovna šola Toplice Povprečna doba bivanja Projektna skupina Projektna skupina destinacije Toplice Razvojni center Regionalna destinacijska organizacija Regionalna razvojna agencija Turistična destinacija Turistično društvo Toplice Turistično informacijski center Turistična kmetija Termalna Panonska Slovenija Terme Toplice Strategija razvoja in trţenja destinacije Toplice Skupnost naravnih zdravilišč Skupnost slovenskih naravnih zdravilišč Slovenska turistična organizacija Analysis of strengths, weaknesses, opportunities, and threats analiza prednosti, slabosti, priloţnosti in nevarnosti Športno turistično društvo Zdruţeni arabski emirati 7

8 1 Uvod V uvodnem poglavju je predstavljena občina Toplice, metodologija oblikovanja dokumenta ter kratka vsebina po poglavjih. 1.1 Kratka predstavitev območja občine Toplice Vpogled v območje Šmarjeških Toplic kaţe na bogato dediščino tako na področju narave kot kulture, potrjuje kakovost ţivljenja lokalnih prebivalcev in zagotavlja prijetna doţivetja obiskovalcem in turistom Geografska in zgodovinska predstavitev območja Toplice 1 leţi na območju, kjer se dinarska podolja, ravniki in planote stikajo s panonskim gričevjem in ravninami. Stik se odraţa v termalnih vrelcih, raznolikosti kamnin, razgibanosti površja, vodovju, raznolikosti prsti in rastja, v podnebnih značilnostih, rabi tal, pa tudi v kulturnem pogledu. Raznolika in razgibana pokrajina se razprostira med dvema vinorodnima gričema Koglo (417 m) in Vinji vrh (392 m), ki sta na prisojni legi porasla z vinsko trto, na osojni pa predvsem z bukovimi gozdovi. Obe vinski gorici sta tudi odlični izletniški izhodišči in razgledni točki. Območje občine obkroţa več vodotokov, na juţnem delu je to reka Krka ter potok Toplica in Zavetrščica, na severnem delu Laknica, v osrednjem delu pa si skozi ozko sotesko utira pot največji potok Radulja. Več potočkov, nekateri izmed njih so še danes pitni, tudi večkrat ponikne. Ena izmed najpomembnejših naravnih danosti v občini je prav gotovo termalna voda, saj je le-ta podlaga za razvoj zdraviliškega turizma, ki se je pričel leta 1792, ko so izšli prvi zapisi o Jezerskih Toplicah, kakor so takrat imenovali Toplice. V šmarješki dolini je bil nekoč zaliv Panonskega morja, zato je tu še danes moč najti miocenske fosile polţkov in školjk, našli so celo zob morskega psa in kitovo vretence. Obstajajo tudi dokazi (ostanki stavb, orodja, keramike), da je bilo to območje poseljeno 5000 let pr. n. š. V starejši in mlajši ţelezni dobi so vzpetino Vinjega Vrha poselila keltska plemena, zato so na tem območju arheologi odkrili številne gomile iz halštatske in latenske dobe. Najznačilnejša predmeta tega okoliša sta skledasta čelada ter čolničasta fibula. Prva pisna omemba krajev je bila 15. junija 1074, ko je nastala pomembna listina, s katero je posest freisinških grofov v okolici Vinjega vrha prešla v last oglejskih patriarhov. Bogata dediščina na področju narave (Koglo in Vinji vrh, Klevevške jame, soteska potoka Radulja, Klevevške Toplice, Zdravci) in kulture (ruševine gradu Štrlek in Klevevţ, 1 Vir: 8

9 Karlovškova hiša, številne cerkve, vodnjak v zdravilišču, Hiša ţive dediščine) je predstavljena v Prilogi Naselja na območju občine Toplice Toplice je ena mlajših in manjših občin v jugovzhodnem delu Republike Slovenije. Svojo samostojno pot je pričela 1. januarja 2007 z odcepitvijo od Mestne občine Novo mesto. V novonastali občini sta se zdruţili dve krajevni skupnosti - Krajevna skupnost Bela Cerkev in Krajevna skupnost Šmarjeta. Območje Občine Toplice obsega 34,2 km² in meji na občine Mokronog - Trebelno, Škocjan, Šentjernej in omenjeno Mestno občino Novo mesto (Slika 1). Juţno območje občine je danes strateško pomembno, saj se navezuje na pomembno avtocestno povezavo med Ljubljano in Zagrebom ter reko Krko. Po zadnjih statističnih podatkih za leto 2016 občina šteje prebivalcev, ki ţivijo v 24 vaseh, za katere je značilna razpršena poselitev. Slika 1: Območje občine Toplice Vir: Toplice ima tri večja središča, in sicer naselji Šmarjeta in Toplice ter vas Bela Cerkev. 9

10 Gručasto naselje Šmarjeta (Slika 2) s pribliţno tristo prebivalci leţi na prehodu iz Krškega gričevja v Raduljsko hribovje v široki dolini ob cesti Novo mesto - Mokronog. Pokrajina je valovita, prijetne breţine pa so posejane z vinogradi, gozdovi, travniki, polji in sadovnjaki. 10

11 Slika 2: Območje občine Toplice pogled na naselje Šmarjeta Vir: Šmarjeta je skupno ime za širši kompleks najdišč, ki obsega ţeleznodobno naselbino na Vinjem Vrhu s pripadajočimi grobišči. V Šmarjeti in okolici so izkopali predmete iz halštatske in latenske dobe. Številne gomile potrjujejo, da so ţe v davnih časih tu prebivali ljudje, ki so bili izvrstni obrtniki. Blizu Šmarjete je potekala Rimska cesta iz Ljubljane do izliva Krke v Savo. Šmarjeta se prvič omenja leta 1314, ţupnija pa pred letom V fevdalni dobi je bil kraj v freisinški posesti. V tem času so zgradili cerkev, ki so jo posvetili sveti Marjeti in po njej poimenovali naselje. Prvi znani podatki o rojstvih, porokah in smrtih segajo ţe v leto Ţe takrat je kraj omenjen kot zdrav, ljudje pa kot delavni in krepki Dolenjci, mirnega značaja, dobrega srca in srednje postave. Ukvarjali so se s poljedelstvom, ţivinorejo in vinogradništvom. Posebno ponosni so bili ljudje na mlinarstvo, trgovino, krojaštvo in ostalo rokodelstvo. Zgodovino kraja je temeljito obdelal Janez Volčič, pisec naboţnih pesmi in šmarješki ţupnik. Leta 1887, tik pred smrtjo, je končeval rokopis knjige Zgodovina šmarješke fare. Nasproti cerkve stoji rojstna hiša Joţeta Karlovška 3, priznanega slovenskega gradbenika in raziskovalca ljudskega stavbarstva, ornamentike in mitologije. Tudi danes so najpomembnejše kmetijske dejavnosti poljedelstvo, mlečna ţivinoreja in vinogradništvo. Krajani so v večini zaposleni v bliţnjem Plastoformu in Termah Toplice. Veliko se jih na delo vozi v Novo mesto in drugam. V kraju je osnovna šola z vrtcem ter večnamenska dvorana, ki gosti številne prireditve. V naselju Toplice se nahaja osrednji turistični objekt zdravilišče Terme Toplice. Toplice, ki so v preteklosti nosile ime Jezerske toplice, so največje naselje v občini. Tretje središče predstavlja vas Bela Cerkev, ki je bila pred ustanovitvijo občine središče Krajevne skupnosti Bela Cerkev in ima v občini sedaj predvsem pomembno vlogo druţabnega središča. Druţabno vaško ţivljenje se odvija predvsem v Hiši ţive dediščine, ki 2 Sedanja neoromanska arhitektura ţupnijske cerkve sv. Marjete (pozidana v letih po načrtih sarajevskega arhitekta J. Vancaša) je nadomestila romansko, v 18. stol. prezidano prednico. Glavni marmorni oltar je iz leta 1927, kriţev pot in sliko sv. Frančiška v severni kapeli je leta 1885 naslikal M. Koţelj, v juţni stranski kapeli je monumentalna slika Kriţanje iz 1. pol. 17. stol.. Orgle iz sredine 19. stol. so izdelek P. Rumpla. 3 Na mestu velike delno zidane nadstropne kmečke domačije, je Janez Karlovšek, zgradil hišo v baročnem stilu, v kateri sta bili gostilna in trgovina ter prenočišča za goste. 11

12 nosi slogan»iz narave in preteklosti za prihodnost«in stoji v centru vaškega trga na mestu nekdanje Osnovne šole Bela Cerkev, ki je svoja šolska vrata, po 110 letih delovanja, zaprla leta Aktivno delovanje lokalnih društev, prireditve in organizirana vaška druţenja, ki se odvijajo v Hiši ţive dediščine, privabijo v Belo Cerkev veliko obiskovalcev. Grb občine Toplice (Slika 3) predstavlja okrogel vrč (za vodo ali vino) z dvema ročajema, ki simbolizira zdruţitev dveh krajevnih skupnosti (Krajevna skupnost Šmarjeta in Krajevna skupnost Bela Cerkev) v skupno občino Toplice. Vrč, kot tak, je tudi simbol gostoljubja prebivalcev in zavzema pomembno mesto v vsaki zidanici. 4 Slika 3: Grb občine Toplice Vir: Vpogled v turistično dejavnost Za potrebe informiranja turistov in obiskovalcev deluje od leta 2008 Turistično informacijski center (TIC Toplice, lociran v bliţini Term Toplice), kjer gostje pridobijo informacije o kraju ter usmeritve za številne aktivnosti. Ponudba kraja je predstavljena tudi na svetovnem spletu ( in se promovira preko druţabnih omreţij in preko lokalnih medijev. Skozi leto se v kraju zvrstijo številne turistične in tradicionalne prireditve, v sodelovanju in organizaciji občine, lokalnih društev in turističnih ponudnikov. Na letni ravni v Šmarjeških Toplicah prenoči okoli gostov, ki prihajajo skozi vse leto, z viškom v poletni sezoni (avgust, julij in september). Okrog 60 % gostov je iz Slovenije, med mednarodnimi gosti prevladujejo Italijani in Avstrijci. Gostom je na razpolago 435 leţišč pri devetih ponudnikih nastanitev. 94 % nočitev opravijo gosti v Termah Toplice. Gostinske prehrambne storitve ponuja 13 ponudnikov. V turistični ponudbi kraja je tudi voţnja s cestnim turističnim vlakom, ki vozi po različnih trasah in vključuje ogled lokalnih znamenitosti z ozvočenim vodenjem v več jezikih. Turistična ponudba območja občine Toplice ponuja številna doţivetja (Priloga 2), primerna za različne ciljne skupine obiskovalcev in stacionarnih gostov. Obiskovalce najbolj pritegnejo Terme Toplice, vinska griča Koglo in Vinji vrh, vodna pot»vir ţivljenjske energije«, nordijske in kolesarske poti, Hiša ţive dediščine, Mlin Košak, Čebelarski muzej idr. 4 Krog v vrču predstavlja sonce (vrtec Sonček) ali zrelo grozdno jagodo iz katere se na področju Šmarjeških Toplic prideluje kakovostno vino. Polje grba se deli na štiri enote: dve zeleni enoti predstavljata dve vinorodni področji Koglo in Vinji vrh in dve modri enoti najpomembnejša vodotoka na območju občine - reko Krko in potok Raduljo. Deljeno modro polje simbolizira tudi dve, za to področje najpomembnejši obliki naravnega vira, termalno in pitno vodo. 12

13 1.2 Metodologija oblikovanja dokumenta Toplice se je z vrelci vroče vode, ki so danes povezani s storitvami Term Toplice, enim od treh termalnih zdravilišč v Termah Krka, ki spadajo v skupino Krka d. d., ţe pred več desetletji uvrstila na turistični zemljevid Slovenije (Priloga 3). Maja leta 2008 je nastal dokument»strategija razvoja turizma v občini Toplice«v obdobju od leta 2008 do 2028 (Priloga 4). Organizirano povezovanje ponudnikov in ponudbe ter prepoznavanje in ciljno nagovarjanje obiskovalcev destinacije Toplice, pa do danes še ni zaţivelo kot bi si ţeleli. V letu 2017 je bila Fakulteta za turizem Breţice Univerze v Mariboru povabljena k novelaciji obstoječe strategije iz leta Z oţjo Projektno skupino smo proučili moţnosti nadgradnje razvoja in trţenja turistične ponudbe v destinaciji Toplice. Tako je nastal dogovor o projektnih aktivnostih in posledično novelaciji obstoječega dokumenta iz leta 2008 v dokument»strateški razvoj in trţenje turizma v destinaciji Toplice v obdobju «. Prvotni dokument iz leta 2008 podaja celovit posnetek stanja in napotke za prihodnost, kar se v celoti nadgrajuje z noveliranim dokumentom. Poslanstvo destinacije Toplice zagotavlja kakovost ţivljenja lokalnih prebivalcev in konkurenčne zgodbe za izbrane ciljne skupine turistov. Toplice in povezani ponudniki uspešno kandidirajo za sredstva razvoja in trţenja načrtovanega turizma. S tem udejanjajo zastavljeno sliko prihodnosti, h kateri stremimo procesno skozi jasno usmerjene projekte za druţbeno odgovoren razvoj in trţenje skladno s trendi v turizmu. (Slika 4). Slika 4: Predstavitev ideje razvoja in trţenja turizma v destinaciji Toplice Nastal je model izvajanja projekta (Slika 5), ki temelji na treh korakih, in sicer oblikovanje: (i) posnetka stanja ponudbe in trţenja turizma, (ii) vizije in strateških ciljev na področju razvoja in trţenja turizma ter 13

14 (iii) operativnih ciljev in aktivnosti za obdobje Slika 5: Model izvajanja projekta v destinaciji Toplice V namen vključevanja deleţnikov v strateški razvoj in trţenje turizma v destinaciji Toplice sta bili oblikovani Projektna skupina (PS), ki jo predstavljajo predstavniki občinske strukture, največjega ponudnika in društva ter Delovna skupina (DS) v katero so bili povabljeni ključni deleţniki v območju destinacije Toplice. Skozi delovanje Projektne (Slika 6) in Delovne skupine (Slika 7) je nastal samosvoj model razvoja in trţenja ponudbe na destinaciji. Model je skozi aktivnosti spremljanja, inoviranja in popravljanja odprt in omogoča nenehno nadgrajevanje vizije, ciljev, ukrepov in aktivnosti na nivoju destinacije Toplice. Slika 6: Časovnica aktivnosti Projektne skupine v destinaciji Toplice 14

15 Slika 7: Časovnica aktivnosti Delovne skupine v destinaciji Toplice Člani Projektne skupine Toplice so v tesnem sodelovanju s koordinatorico soodločali ter organizirali aktivnosti in skrbeli ter še naprej skrbijo za prenos idej»od zgoraj navzdol«ter v sodelovanju z Delovno skupino»od spodaj navzgor«. Vzporedno z izvajanjem projektnih aktivnosti za oblikovanje dokumenta in tudi po njegovem zaključku, se odvijajo aktivnosti vključevanja različnih deleţnikov v zagotavljanje začrtane prihodnosti, da bi zgradili optimalno obliko organiziranosti turizma v destinaciji Toplice. Nastavlja se temelje za povezano delovanje v sklopu DMO Toplice. Model razvoja in trţenja turizma v destinaciji Toplice temelji na štirih prioritetah. Te se bodo v procesu razvoja oblikovale v tri centre, katerih aktivnosti bodo izvajale delovne skupine, ki bodo celovito sledile viziji in strateškim razvojnim in trţenjskim ciljem na področju turizma v destinaciji Toplice. Aktivnosti projekta za oblikovanje dokumenta razvoja in trţenja turizma v destinaciji Toplice so potekale od maja 2017 do novembra 2017, ko je bil javnosti predstavljen dokument. V nadaljevanju bodo vzpostavljene delovne skupine, ki bodo pričele z delom na nivoju destinacije Toplice. Zelo pomembno bo jasno definirati pravno-formalno obliko Destinacijske menedţment organizacije (DMO), akcijske načrte, strukturo financiranja ter kadrovsko sestavo DMO, ki bo delovala v dobrobit destinacije in s posebnim občutkom do ponudbe vsakega od ponudnikov in posebnosti destinacije. Entuziazem, poseben odnos do vrednot destinacije, nenehno preizkušanje aktivnosti in spremljanje odzivov nanje, so lahko zagotovilo uspešne destinacijske zgodbe, na katero bomo ponosni vsi deleţniki. 15

16 Le usmerjena, usklajena in celovito načrtovana promocija destinacije Toplice lahko pripelje do večje prepoznavnosti turistične ponudbe in s tem boljšega pozicioniranja na oţjem in širšem turističnem trgu. 1.3 Sestava strateškega dokumenta Strateški dokument»strategija razvoja in trženja turizma v destinaciji Toplice v obdobju «, ki ga je naročila Toplice sestavlja sedem poglavij (Slika 8). Prvo poglavje predstavlja območje destinacije Toplice, metodologijo oblikovanja strateškega razvojnega dokumenta destinacije Toplice ter trende razvoja in trţenja turizma v Slovenij ( ) in na področju slovenskih naravnih zdravilišč ( ). V drugem poglavju so predstavljena izhodišča za oblikovanje razvoja in trţenja turizma v destinaciji Toplice, pridobljena v sodelovanju z deleţniki destinacije Toplice. Gre za analizo trajnostnega razvoja v destinaciji Toplice, Analizo PSPN turizma v destinaciji Toplice z deleţniki, Analizo intervjujev z deleţniki destinacije Toplice, Analizo anketiranja skupin deleţnikov destinacije Toplice ter nabor projektov Občine Toplice v obdobju Tretje poglavje podrobno prikazuje vizijo in strateške razvojne ter trţenjske kvalitativne in kvantitativne cilje razvoja in trţenja turizma v destinaciji Toplice v obdobju V četrtem poglavju so predstavljene štiri prioritete razvoja in trţenja turizma v destinaciji Toplice, in sicer: P1 Mreţenje partnerstvo za prepoznavnost destinacije Toplice, P2 - Razvoj in trţenje programov destinacije Toplice, P3 - Promocija in trţenje ponudbe destinacije Toplice, ter P4 - Podporno okolje za kakovostna in konkurenčna doţivetja destinacije Toplice. Model razvoja in trţenja turizma v destinaciji Toplice temelji na partnerstvu za načrtovanje, organiziranje, vodenje, upravljanje, monitoring in evalvacijo ponudbe destinacije Toplice v obdobju Skozi tri centre (Center kakovosti, Center trţenja in Center za raziskave in razvoj), vodene s strani koordinatorjev, ki usmerjajo aktivnosti delovnih skupin, bo zagotovljeno povezano delovanje destinacije Toplice. Peto poglavje predstavlja ukrepe za udejanjanje Modela razvoja in trţenja turizma v destinaciji Toplice v obdobju Ukrepi so razdeljeni v dve strokovni področji. Ukrepi na področju razvoja - Turizem kot gospodarska dejavnost je predstavljenih 7 ukrepov z 42 aktivnostmi posameznimi projekti. Osem ukrepov je predstavljenih na področju Trţenje in kakovost ţivljenja, ki jih sestavlja 23 aktivnosti posameznih projektov. Zaključna misel v šestem poglavju sistemsko zaokroţi dokument Strateški razvoj in trţenje turizma v destinaciji Toplice Vizija, strateški cilji in ukrepi ter predstavi njegov povzetek. 16

17 V sedmem poglavju so predstavljeni viri in literatura in na koncu še priloge. 17

18 Slika 8: Sestava dokumenta Strategija razvoja in trţenja turizma v destinaciji Toplice UVOD Kratka predstavitev območja občine Toplice Metodologija oblikovanja dokumenta Sestava strateškega dokumenta Razvoj in trţenje turizma na območju Slovenije Smernice razvoja slovenskih naravnih zdravilišč IZHODIŠČA ZA OBLIKOVANJE RAZVOJA IN TRŢENJA TURIZMA V DESTINACIJI ŠMARJEŠKE TOPLICE Analiza PSPN turizma v destinaciji Toplice z deleţniki Analiza trajnostnega razvoja v destinaciji Toplice Analiza intervjujev z deleţniki destinacije Toplice Analiza anketiranja skupin deleţnikov destinacije Toplice Projekti Občine Toplice v obdobju VIZIJA IN STRATEŠKI CILJI RAZVOJA IN TRŢENJA TURIZMA V OBČINI ŠMARJEŠKE TOPLICE Vizija razvoja in trţenja turizma v destinaciji Toplice Strateški razvojni cilji turizma v destinaciji Toplice Strateški trţenjski kvalitativni cilji turizma v destinaciji Toplice Strateški kvantitativni cilji turizma v destinaciji Toplice 4 RAZVOJ IN TRŢENJE TURIZMA V DESTINACIJI ŠMARJEŠKE TOPLICE Prioritete razvoja in trţenja turizma v destinacija Toplice v obdobju Model razvoja in trţenja turizma v destinaciji Toplice 5 UKREPI PROJEKTNI PREDLOGI ZA UDEJANJANJE VIZIJE RAZVOJA IN TRŢENJA TURIZMA V DESTINACIJI ŠMARJEŠKE TOPLICE Ukrepi na področju razvoja turizma kot gospodarske dejavnosti Ukrepi na področju trţenja in kakovosti ţivljenja 6 ZAKLJUČEK 7 VIRI IN LITERATURA PRILOGE 18

19 1.3 Razvoj in trţenje turizma na območju Slovenije V podpoglavjih je predstavljena strategija razvoja turizma v Sloveniji, ki podaja smernice razvoja in trţenja za obdobje Naslednje poglavje podaja izhodišča razvoja in trţenja slovenskih naravnih zdravilišč Strategija trajnostne rasti slovenskega turizma Vizija razvoja turizma v obdobju (Strategija trajnostne rasti slovenskega turizma , MGRT, 28) glasi: Slovenija je globalna zelena butična destinacija za zahtevnega obiskovalca, ki išče raznolika in aktivna doţivetja, mir in osebne koristi. Postopek posredovanja vizije se mora popolnoma zanesti na ključne atribute in zagotoviti naslednje ključne prednosti, ki so predstavljene obiskovalcem (Strategija trajnostne rasti slovenskega turizma , MGRT, 29): v Sredozemlju, v Alpah in Panonski niţini zagotavljamo širok obseg raznolikih aktivnosti in izkušenj, doţivetja srednjeevropske elegance in urbane estetike, nakupovanje, vina in kulinarika, dobro počutje skozi uveljavljen in izboljšan zdraviliški in wellness program, vključevanje na strateški in informacijski ravni ter sinergija slovenske turistične ponudbe s ponudbo sosednjih drţav, koncept ţivahnega, poglobljenega in interaktivnega zelenega (trajnostnega) turizma. Celotni strateški razvojni koncept se odvija skozi šest razvojnih področij (Slika 9) in ga lahko preberete v dokumentu Strategija trajnostne rasti slovenskega turizma (MGRT). Slika 9: Strateški razvojni koncept skozi šest razvojnih področij Vir: Strategija trajnostne rasti slovenskega turizma (MGRT) 19

20 Vir: Strategija trajnostne rasti slovenskega turizma (Izvleček za razpravo na usklajevalnih delavnicah, Ljubljana, 18. april 2017, str. 8.) Strategija opredeljuje, da se Slovenija deli na štiri makro destinacije: Mediteranska Slovenija, Alpska Slovenija, Termalna Panonska Slovenija ter Osrednja Slovenija in Ljubljana. Termalna Panonska Slovenija obsega tudi občino Toplice, ki sledi značilnostim (Tabela 1) in produktom (Tabela 2) makro destinacije Termalna Panonska Slovenija (TPS) ter viziji in ključnim ukrepom le-teh (Tabela 3-5). Tabela 1: Značilnosti makro destinacije Termalna Panonska Slovenija Karakter Scenarij Leitmotiv Podeţelska Panonija, bogata s termalnimi in mineralnimi vrelci, neokrnjena narava, z vinogradi posejani griči in bogata kulturna dediščina. Romantični mozaik ravnic, gričev, vinogradov, vasic in gradov, prepreden s termalnimi izviri, je odlična izbira za vse, ki iščejo zdravje, sprostitev, aktivne počitnice in srčno kulturo. 'Recover, indulge, recharge' Vir: Strategija trajnostne rasti slovenskega turizma (MGRT, 41). Tabela 2: Opredelitev produktov za makro destinacijo Termalna Panonska Slovenija Nosilni produkti Sekundarni/podporni produkti Zdravje in dobro počutje (celoletni produkt, ki se Outdoor osredotoča na zdravje, preventivo, wellness, Kultura sprostitev in termalna vodna doţivetja za Doţivetja narave obiskovalce vseh starosti) Gastronomija (srčna kulinarika, ki temelji na lokalni Posebni interesi Športni turizem proizvodnji in receptih, ki jo podpirajo kakovostna vina in pivo) Turizem na podeţelju (celoletni turizem, ki temelji na ponudbi turističnih kmetij, manjših ponudnikov in zidanic ter na avtentičnih doţivetjih podeţelja) Vir: Strategija trajnostne rasti slovenskega turizma (MGRT, 41). Tabela 3: Vizija produkta Zdravje in dobro počutje za makro destinacijo Termalna Panonska Slovenija Vizija 2021 Ključni ukrepi Sodobna in visoko konkurenčna ponudba zdravja, lastniška konsolidacija zdraviliškohotelskih preventive in wellnessa (in selfnessa), ki jo dopolnjujejo privlačna vodna doţivetja za druţine, omogoča celoletno poslovanje in močnejše prodiranje na tuje trge. Produkt temelji na jasno opredeljenih kazalnikih uspešnosti, za kar so podjetij, hoteli in turistična naselja srednjega in visokega (upscale) ranga, posodobljena zdravstvena in wellness infrastruktura (naloţb brownfield (prenova obstoječih poskrbeli lastniki, ter na mednarodnih standardih za nastanitvenih zmogljivosti) in hotelsko poslovanje in produkt zdravstva. Produkt greenfield), ima močen vpliv na celostno podobo Slovenije kot krepitev specializacije (zdravje, zdrave destinacije. preventiva, wellness in selfness, vodni in termalni oddih). Vir: Strategija trajnostne rasti slovenskega turizma (MGRT, 44-45). 20

21 Tabela 4: Vizija produkta Gastronomija 2021 za makro destinacijo Termalna Panonska Slovenija Vizija produkta Ključni ukrepi Slovenija postane prepoznavna destinacija z visokokakovostno, inovativno, avtentično ponudbo hrane in vina, ki jo ustvarjajo številni manjši okrepljena nacionalna promocija gastronomije pod znamko Okusi Slovenije, ki navzdol povezuje (in z njimi dosega sinergije) regijske ali lokalne gastronomske znamke, butični ponudniki kakovostne hrane z podpora mednarodni prepoznavnosti slovenske veliko bero najprestiţnejših nagrad in tradicionalne gostilne, ki s svojo gastronomije, podpora majhnim vrhunskim proizvajalcem vina in kuhinjo temeljijo na lokalnem in gastronomskih produktov ter specializiranim srčnosti. Gastronomija je motiv nastanitvenim ponudnikom (vinski spa hoteli, prihoda vse leto. interpretacijski centri), podpora ekološkim lokalnim proizvodom in ponudbi ekoloških turističnih kmetij oziroma turističnih kmetij s ponudbo lokalnih ţivil, izpostavljanje slovenskih zaščitenih kmetijskih pridelkov in ţivil, vin in ţganih pijač, predvsem v povezavi z regionalnimi in lokalnimi znamkami. Vir: Strategija trajnostne rasti slovenskega turizma (MGRT, 45). Tabela 5: Vizija produkta Turizem na podeţelju za makro destinacijo Termalna Panonska Slovenija Vizija 2021 Ključni ukrepi Produkt se uspešno povezuje z podpora malim ponudnikom v obliki raznih finančnih drugimi produkti (Zdravje & Dobro shem za krepitev specializiranih tematskih nastanitvenih počutje, Počitnice v gorah, Touring, objektov, za podeţelske dediščinske interpretacijske Kulinarika), zaradi česar je pridobil centre in drugo dodatno ponudbo na podeţelju, na pomembni kritični masi, kar je močnejši razvoj produktov Zdravje & dobro počutje, omogočilo vlaganja v inovacije, Počitnice v gorah, Kulinarika ter drugih nosilnih razvoj, prenove in gradnjo novih produktov kot pospeševalcev razvoja turizma na ponudb. Produkt je pomemben podeţelju, pospeševalec kmetijske proizvodnje, v ponudbi informacij o prireditvah na posameznih visokokakovostne avtentične območjih se vključijo tudi prireditve, povezane s kulinarike, avtentične nastanitvene podeţeljem, kmetijstvom in prikazom tradicionalnih ponudbe in številnih doţivetij v stiku z običajev (kmečke igre, tekmovanja koscev in grabljic naravo, kulturo in ljudmi. ipd.). Vir: Strategija trajnostne rasti slovenskega turizma (MGRT, 47). Med 5 top doţivetij destinacije Termalna Panonska Slovenija se uvršča: Zdravje, preventiva, wellness in termalni oddih v slovenskih naravnih zdraviliščih in drugih termalnih centrih. Svetovno znane zdravilne mineralne pitne vode (Radenska in Donat mg) in priznani naravni zdravilni dejavniki z dokazanimi učinki: termalne in mineralne vode, mineralni peloidi, šota... Odkrivanje bogate dediščine gradov, dvorcev, kartuzij in zgodovinskih mest, seznanjanje z bogato nesnovno dediščino: običaji, obrti, pustovanja, sejmi, kulinarika, izdelki od čipk do čevljev. Avtentična kulinarika, ki jo ponudijo gostitelji na turističnih kmetijah in v druţinskih gostilnah. Aktivni termalni in zeleni oddih: bivanje v termah, na turističnih kmetijah, v glampingu in drugih manjših butičnih nastanitvah, dobro počutje, aktivno odkrivanje narave (npr. Dolina reke Krke, Krajinski park Goričko itd.) in kulture, kolesarjenje, pohodništvo, golf in druge aktivnosti. (Strategija trajnostne rasti slovenskega turizma , 147). 21

22 Med vodilne destinacije Termalne Panonske Slovenije spadajo tudi destinacija Novo mesto, Toplice in Dolenjske Toplice (Dolenjska) (Destinacija Novo mesto se vključuje tudi v aktivnosti destinacije Osrednja Slovenija & Ljubljana). Na področju trţenjsko zaokroţenih geografskih območij z znamko turističnih regij (RDO-jev) je predvidena tudi Jugovzhodna Slovenija (RDO Jugovzhodna Slovenija) 5 (Strategija trajnostne rasti slovenskega turizma , 147). Postopek oblikovanja turističnih regij še poteka. Ukrepi za udejanjanje Strategije trajnostne rasti slovenskega turizma so predstavljeni v Tabeli 6. Tabela 6: Predvideni ukrepi za udejanjanje strategije trajnostne rasti slovenskega turizma po razvojnih področjih 2-6 Institucionalni in pravni okvir: Nastanitve, turistična infrastruktura in naložbe: Ukrepi destinacijskega managementa Prestrukturiranje hotelskih podjetij v drţavni lati, Posodobitev turistične takse ki vključuje naloţbeni načrt in načrt upravljanja Poenostavitev smernic dobre higienske Nove naloţbe v hotelske in letoviške kapacitete prakse in uporabe načel HACCP v Strateški naloţbeni projekti gostinstvu Spodbujevalne sheme za razvoj turističnega in Ureditev voţnje z gorskim kolesom v hotelskega sektorja naravnem okolju Pospeševanje razvoja malih in srednjih podjetij Ureditev sistema tematskih pohodnih poti Master plani in trţni načrti makro regij Usposabljanje na področju outdoor EU sredstva / nacionalna sredstva za športov izboljšanje turistične infrastrukture Vključevanje ţičniških naprav v javni Pametna mobilnost potniški promet Varnost na področju turizma Prostor, naravni in kulturni viri: Opredelitev posebnih območij za razvoj turizma Izdelava nacionalnega načrta zelenega (trajnostnega) turizma Uvedba spremljanja razvoja turizma na strani zadovoljstva turistov in obiskovalcev Vzpostavitev trajnostnega modela upravljanja z obiskom Nadaljnji razvoj zelene sheme slovenskega turizma /ZSST) in znamke Zelena Slovenija Valorizacija naravnih virov Vključevanje kulturne dediščine Mala in srednje velika podjetja: Mali hoteli in druga mala turistična podjetja Valorizacija kulinarike Vzpostavitev modela za povezovanje turizma, kmetijstva, obrti, dizajna in kreativnih dejavnosti Kadri: Poklicno izobraţevanje v gostinstvu in turizmu Programi terciarnega izobraţevanja Promocija poklicnega izobraţevanja na področju turizma Izobraţevanje na delovnem mestu v turizmu Oblikovanje modela spodbujanja ustrezne kadrovske politike Vir: Strategija trajnostne rasti slovenskega turizma (25-33). 5 Regijo sestavljajo 3 geografsko povezane enote: Dolenjska (Novo mesto, Šentjernej, Toplice, Dolenjske Toplice, Škocjan, Straţa, Mirna peč, Miren, Trebnje, Šentrupert, Mokronog, Ţuţemberk), Kočevsko- Ribniško in Bela Krajina slednji sta zdaj v makro regiji Osrednja Slovenija & Ljubljana, Dolenjska pa ostaja v Termalni Panonski Sloveniji. 22

23 1.3.2 Smernice razvoja in trţenja slovenskih naravnih zdravilišč Strategija razvoja in trţenja slovenskih naravnih zdravilišč je nastala leta 2014 kot partnerski projekt javne agencije SPIRIT sektor za turizem in Skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč (SSNZ). Stanje na področju Slovenskih naravnih zdravilišč v letu 2014 (Strategija razvoja in trţenja SNZ, Iztok Altbauer, oktober 2014, 14) je bilo sledeče: največji deleţ prenočitev (31,5 %) nadpovprečna (vendar nezadostna) zasedenost hotelskih sob (68 %) največji deleţ v prihodkih hotelov (45 %) ne-sezonski produkt nadpovprečna doba bivanja (3,98 dni) produkt, ki odgovarja trendom Ključne konkurenčne prednosti SNZ (prav tam, 17): 1. Znanstveno dokazani naravni zdravilni faktorji v prvi vrsti edinstvene termalne in mineralne vode, ob tem pa tudi drugi naravni zdravilni faktorji. 2. Znanje ljudi. 3. Bogata zdraviliška tradicija in v skladu s sodobnimi trendi razvita ponudba. 4. Raznolika, neokrnjena narava in ugodna klima. Vizija slovenskih naravnih zdravilišč (SNZ) glasi: Slovenska naravna zdravilišča so prepoznavna kot privlačna in konkurenčna srednjeevropska zdraviliška destinacija (= uvrščena med top 3). Poslanstvo SNZ: Z naravo in znanjem do zdravja. Cilji SNZ do leta 2020: 3,3 mio prenočitev (+ 20%) ter 300 mio prihodkov (+ 30%) Cilji bodo doseţeni skozi intenzivno internacionalizacijo s povečanjem konkurenčnosti slovenske zdraviliške ponudbe z delom na 5 prioritetah: produktivnost, produkt, kakovost, ciljanje, znamka ter na večanju dodane vrednosti na gosta in ne zgolj na rasti nočitev. Trţno ciljno pozicioniranje SNZ (Slika 10): Slovenska naravna zdravilišča skrbijo za zdravje (vračanje zdravja in preventiva), dolgoročno dobro počutje in ravnovesje telesa, uma in duha, v prijetnem zdraviliškem okolju, s podporo edinstvenih termalnih in mineralnih vod in drugih lokalnih naravnih zdravilnih faktorjev ter strokovnjakov, z bogato ponudbo za sprostitev in aktivni oddih. Vrednote SNZ: 1. Skrbimo za zdravje (vračamo zdravje ter preventivno skrbimo za zdravje in za dolgoročno ravnovesje telesa, uma in duha). 2. Ponudbo gradimo iz narave (naravni zdravilni faktorji) in na znanju (znanje ljudi, temelječe na tradiciji ter desetletjih raziskovanja, izpopolnjevanja in znanstvenega dokazovanja naravnih zdravilnih faktorjev). 3. Izhajamo iz lokalnega okolja (gradimo iz lokalnih virov in lokalnih posebnosti). 4. Prizadevamo si za odlično in avtentično izkušnjo gosta. 23

24 Slika 10: Ciljno pozicioniranje slovenske zdraviliške ponudbe Vir: (16) Temeljni strateški razvojni model: delo na 5 prioritetnih področjih (Slika 11) na 3 ravneh delovanja (nacionalna raven - MGRT, SPIRIT; SSNZ in Slovenska naravna zdravilišča) in model 9 produktov (Sliki 12 in 13) in 9 ciljnih trgov: ključni trgi: Avstrija, Italija, Ruska federacija, Nemčija (Hrvaška); potencialni trgi: Zalivske drţave (Kuvajt in ZAE), Benelux (Belgija, Nizozemska in Luxemburg), Skandinavija (Švedska, Finska), Ukrajina, Azerbajdţan in Kazahstan. Slika 11: Temeljni strateški razvojni model Vir: (22). 24

25 Slika 12: Krovni koncept produktnih stebrov Vir: (37) Slika 13: 9 produktov Skupnosti naravnih zdravilišč Vir: (27) Kaj doseči: Večjo specializacijo in razlikovanje zdravilišč Razvoj in trţenje produktov z višjo dodano vrednostjo (zdravstveni turizem v zdraviliščih in medical wellness, nadgradnja wellnessa v selfness) Zdruţevanje trţenjskih naporov vedno, ko je mogoče skupaj doseči več, pod skupno znamko Stabilna lastniška struktura Medsebojno sodelovanje in zaupanje 25

26 2 Izhodišča za oblikovanje razvoja in trţenja turizma v destinaciji Toplice Drugo poglavje predstavlja izhodišča za oblikovanje razvoja in trţenja turizma v destinaciji Toplice, ki so nastala v sodelovanju z deleţniki. Predstavljeni so: analiza PSPN turizma v destinaciji Toplice, analiza trajnostnega razvoja v destinaciji Toplice, analiza intervjujev ter anketiranja deleţnikov destinacije Toplice ter načrtovani projekti deleţnikov in Občine Toplice v obdobju Analiza PSPN turizma v destinaciji Toplice z deleţniki Prednosti, slabosti, priloţnosti in nevarnosti razvoja in trţenja turizma na območju destinacije Toplice (Analiza PSPN oz. SWOT analiza) so bile prepoznane v sklopu prvega srečanja s Projektno (30. maja 2017) ter z Delovno skupino (12. junija 2017). Analiza prednosti in slabosti se nanaša na notranje okolje destinacije Toplice, torej na dejavnike na katere imamo vpliv in se lahko izboljšamo v prihodnje. Analiza priloţnosti in nevarnosti se nanaša na zunanje okolje destinacije Toplice, torej na dejavnike na katere nimamo vpliva, saj prihajajo iz zunanjega okolja, lahko pa te trende in zakonitosti predvidimo in se poskušamo prilagoditi in izboljšati v prihodnje Prednosti turizma v destinaciji Toplice Prepoznane prednosti s Projektno skupino in Delovno skupino so predstavljene v Prilogi 5. Po proučitvi le-teh lahko povzamemo naslednje elemente prednosti turizma v destinaciji Toplice: 1. Naravne danosti in infrastruktura za aktivnosti v naravi 2. Kulturna dediščina in terme s tradicionalno arhitekturo 3. Dostopna in privlačna občina Toplice 4. Tradicija zdraviliške dejavnosti v navezavi z lokalno ponudbo 5. Prijazni in gostoljubni ponudniki. V Tabeli 7 so opisani elementi analize prednosti na področju turizma in z njim povezanih dejavnosti na območju destinacije Toplice. 26

27 Tabela 7: Prednosti turizma v destinaciji Toplice (Analiza PSPN) Naravne danosti in infrastruktura za aktivnosti v naravi - Narava (voda, gozdovi, griči) in biotska raznovrstnost območja občine Toplice; - Lepota krajinske podobe območja občine Toplice z vinorodnimi griči, pohodnimi, kolesarskimi in vinskimi potmi, parkom Toplice z lotosi, Športnim parkom, Klevevţem idr. Kulturna dediščina in terme s tradicionalno arhitekturo - Kulturna dediščina (sakralna, HŢD, arhitektura TŠT); - Bogata zgodovina območja; - Stare obrti (Mlin Košak, Čebelarski muzej); - Aktivnosti številnih društev; - Podeţelska stavbna dediščina (kozolci, stare domačije z gospodarskimi poslopji, sušilnice sadja, vaški vodnjaki, itd.); - Arheološka dediščina in številna najdišča; - Tradicionalna kulinarika; - Običaji, šege in navade ljudsko petje, prireditve ob praznikih letnega cikla (boţič, novo leto, velika noč, kresovanje, itd.). Dostopna in privlačna občina Toplice - Odlična dostopnost in povezanost območja (avtocesta); - Relativno dobra infrastrukturna urejenost; - privlačna za oddih, delo in bivanje, o čemer priča tudi slogan - Vir ţivljenjske energije. Tradicija zdraviliške dejavnosti v navezi z lokalno ponudbo - Terme Toplice (94% vseh nočitev v destinaciji Toplice); - Več majhnih ponudnikov (15 kmetij z dopolnilno dejavnostjo, mlin, čebelarstvo idr.); - Privlačne prireditve za obiskovalce in domačine (Tradicionalni Šmarješki tek, Šmarješka cvičkarija in salamijada, Soţitje kruha in vina, Zahvala jeseni, Velikonočno sekanje pirhov); - Turistični vlakec popelje obiskovalce do lokalnih ponudnikov. Prijazni in gostoljubni ponudniki - Terme Toplice in drugi ponudniki s prijaznimi in gostoljubnimi zaposlenimi; - Aktivna društvena dejavnost; - Posamezni lokalni ponudniki se povezujejo in skrbijo za raznoliko in kakovostno ponudbo; - Znanje izvajanja domačih obrti (mlinarstvo, čebelarstvo, peka kruha ipd.) Slabosti turizma v destinaciji Toplice Prepoznane slabosti s Projektno skupino in Delovno skupino so predstavljene v Prilogi 6. Po proučitvi le-teh lahko povzamemo naslednje elemente slabosti turizma v destinaciji Toplice: 1. Šibko organizirano/e povezovanje ponudnikov in marketinške aktivnosti 2. Ponudniki ne vidijo priloţnosti v turizmu 3. Turizem vezan na enega velikega ponudnika 4. Nepoglobljena turistična ponudba 5. Necelovito urejena infrastruktura V Tabeli 8 so opisani elementi analize slabosti na področju turizma in z njim povezanih dejavnosti na območju destinacije Toplice. 27

28 Tabela 8: Slabosti turizma v destinaciji Toplice (Analiza PSPN) Šibko organizirano povezovanje ponudnikov in marketinške aktivnosti - Ni učinkovitega spodbujevalca in povezovalca ter promotorja turistične ponudbe v destinaciji (šibek TIC) - Manko poglobljenih doţivetij za ciljne skupine turistov - Zidaniški turizem in vinogradništvo nista primerno promovirana Ponudniki ne vidijo priloţnosti v turizmu - Upad turistične dejavnosti - Upad števila ponudnikov nočitev in ponudbe na turističnih kmetijah - Spomeniki kulturne dediščine niso celovito urejeni za ogled - Gostinska ponudba izven Term Toplice ni primerno kakovostna Turizem vezan na enega velikega ponudnika - Velik ponudnik (Terme Toplice) ustvari 94% nočitev v destinaciji Toplice - Šibka kakovost ponudbe izven Term Toplice - Šibka inovativnost in kreativnost - majhni gostinski idr. ponudniki ne najdejo novih priloţnosti in idej, društva delujejo lokalno - Malo je registriranih ponudnikov - Ponudniki se samodejno šibko povezujejo za oblikovanje in trţenje integralne turistične ponudbe Nepoglobljena turistična ponudba - Manko ciljno oblikovanih in trţenih doţivetij povezanih z naravo in kulturno dediščino - Turistični vlakec z okrnjeno ponudbo - Registrirane kmetije ne sprejemajo gostov Necelovito urejena in trţena infrastruktura - Splošna in turistična Infrastruktura ter signalizacija niso primerno vzdrţevane - Relativno dobra/slaba je dostopnost med ponudniki v destinaciji - Cestni promet ni nadzorovan - V Občini Toplice ni bencinskega servisa - Daljnovod, ki bi naj bil izgrajen na najlepših območjih, bo kazil krajinsko podobo - Slabo izkoriščene, sicer urejene, športne površine - Manko izkustvenih kapacitet za mladostnike in otroke Priloţnosti turizma v destinaciji Toplice Prepoznane priloţnosti s Projektno skupino in Delovno skupino so predstavljene v Prilogi 7. Po proučitvi le-teh lahko povzamemo naslednje elemente priloţnosti turizma v destinaciji Toplice: 1. Izkoristiti usmerjenost Slovenije v zelene in rjave investicije ter integralna doţivetja 2. Izkoristiti novo turistično politiko Slovenije na področju destinacijskega managementa 3. Izkoristiti promocijo ponudbe zelene, aktivne in zdrave Slovenije ter turističnih trendov 4. Izkoristiti pomnike narave in kulturne dediščine in odlično lokacijo destinacije ter nadgraditi infrastrukturo 5. Izkoristiti trend preţivljanja počitnic v naravi doţivetja narave 6. Izkoristiti trend osebnostne rasti s poglobljenimi doţivetji kulturne dediščine 7. Izkoristiti potencial ljudi in nadgraditi kakovost ţivljenja v destinaciji V Tabeli 9 so opisani elementi analize priloţnosti na področju turizma in z njim povezanih dejavnosti na območju destinacije Toplice. 28

29 Tabela 9: Priloţnosti turizma v destinaciji Toplice (Analiza PSPN) Izkoristiti usmerjenost Slovenije v zelene in rjave investicije ter integralna doţivetja - Moţnosti pridobivanja sredstev na razpisih za zelene in rjave investicije (CŠOD, Hostel, turistične kmetije, druţinske nastanitvene kapacitete, kamp - avtodomi) ter integralna zelena, zdrava, ekološka doţivetja (povečanje parka, Center kolesarstva in nordijske hoje, Muzej vode, opazovanje ptic in drugih vodnih ţivali, ureditev Klevevţa ipd.). Izkoristiti turistično politiko Slovenije na področju destinacijskega managementa - Vzpostaviti kompetentnega izvajalca strateških (načrtovanje, razvoj in trţenje ponudbe destinacije) in operativnih nalog destinacijskega managementa (TIC na dostopni lokaciji, destinacijska spletna stran in oglaševanje v socialnih mreţah ipd.), da bi ustavili tranzitne goste in pritegnili stacionarne ter ponudili poglobljena doţivetja. Izkoristiti promocijo ponudbe zelene, aktivne in zdrave Slovenije ter turističnih trendov (ekološki produkti, doţivetja v naravi, staranje prebivalstva, preţivljanje počitnic v naravi) - Stacionarni turizem - oblikovati privlačno ponudbo zelenega, aktivnega in zdravega turizma za prepoznane ciljne skupine turistov, ki pričakujejo poglobljena doţivetja celovite destinacije, in sicer: zdraviliški gosti na zdravljenju, aktivne druţinske počitnice in kratki oddihi druţin z otroki različnih starosti, aktivni pari različnih starosti, aktivni seniorji, aktivne počitnice za otroke (tabori), aktivne manjše poslovne skupine idr. - Izletniški turizem - oblikovati privlačno ponudbo zelenega, aktivnega in zdravega turizma za prepoznane ciljne skupine obiskovalcev, ki pričakujejo poglobljena doţivetja celovite destinacije, in pridejo na izlet individualno ali v skupini, in sicer: rekreativci na športnih prireditvah in rekreaciji, druţine z otroki različnih starosti na izletu v naravo, aktivni pari različnih starosti, aktivni seniorji, šolske skupine, specializirane manjše skupine ipd. Izkoristiti pomnike narave in KD in odlično lokacijo destinacije ter nadgraditi infrastrukturo - Urediti spomenike naravne in kulturne dediščine za poglobljena doţivetja; - Vzpostaviti obcestne table s karto območja in urediti sistem označevanja in informiranja o naravnih in kulturnih znamenitostih; - Urediti prometno infrastrukturo in signalizacijo ter center Šmarjeških Toplic. Izkoristiti trend preţivljanja počitnic v naravi doţivetja narave - Razširiti program tradicionalnega ga teka, vzpostaviti izkustveni park za mladostnike in otroke v Športnem parku Toplice ter načrtovati letni program športnih prireditev; - Urediti aktivnosti na otoku Trţič na reki Krki; - Vzpostaviti opazovalnice za ptice in oblikovati doţivljajske programe opazovanja ptic. Izkoristiti trend osebnostne rasti s poglobljenimi doţivetji kulturne dediščine - Nadgraditi doţivljajsko ponudbo v Hiši ţive dediščine (ob peki kruha organizirati animatorja, da bi animiral otroke); - Vzpostaviti in promovirati verski turizem; - Oblikovati poglobljeno ponudbo območja Klevevţa, ki lahko postane eko center DŠT; - Skozi zgodbarjenje in interpretacijo narave in kulturne dediščine omogočati doţivetja različnim ciljnim skupinam. Izkoristiti potencial ljudi in nadgraditi kakovost ţivljenja v destinaciji - Vzpostaviti vodniško sluţbo in usposobiti vodnike, animatorje ter izvajalce delavnic in degustacij lokalnih dobrot za poglobljena doţivetja različnih ciljnih skupin gostov; - Spodbujati ponudnike k povezovanju in oblikovanju integralne turistične ponudbe; - Spodbuditi kmetije z registriranimi dopolnilnimi dejavnostmi, da oblikujejo privlačno ponudbo in odprejo vrata obiskovalcem; - Nadgraditi zidaniški turizem in vzpostaviti učinkovite promocijske aktivnosti; - Podaljšati kopalno sezono zunanjega bazena v Termah Toplice; - Nadgraditi kakovost gostinske ponudbe tudi izven Term Toplice; - Nadgraditi ponudbo in promocijo prireditev različnih društev za regionalni nivo; - Nadgraditi povezovanje Term Toplice z malimi ponudniki; - Snovanje novih zanimivih dogodkov in prireditev, ki bi bile zanimive za večji krog obiskovalcev (kulinarične, športne in kulturne prireditve), ki temeljijo na lokalnih posebnostih (festivali, itd.); - Pritegniti mlade, da se bodo odločili za zaposlovanje v turizmu; - Vzpostaviti pogoje za večjo kakovost ţivljenja vseh ciljnih skupin domačinov Medgeneracijski center 29

30 2.1.4 Nevarnosti turizma v destinaciji Toplice Prepoznane nevarnosti s Projektno skupino in Delovno skupino so predstavljene v Prilogi 8. Po proučitvi le-teh lahko povzamemo naslednje elemente nevarnosti turizma v destinaciji Toplice: 1. Zakonodajne ovire ter zapleteni birokratski postopki 2. Hiter digitalni razvoj marketinga, ki mu je teţko slediti 3. Pomanjkanje usposobljenega kadra in podjetnikov na področju turizma 4. Nezmoţnost pritegniti mlade za usposabljanje in delo v turizmu 5. Šibko povezovanje ponudnikov med seboj in z občino 6. Opuščanje dopolnilnih dejavnosti na kmetiji, zapuščanje kmetij in zaraščanje krajine 7. Neprepoznavanje in nezmoţnost prilaganja segmentom v turizmu 8. Nezmoţnost sledenja trendom v turistični stroki 9. Iskanje priloţnosti v velikih/novih projektih in zanemarjanje iskanja rešitev obstoječih projektov V Tabeli 10 so opisani elementi analize nevarnosti na področju turizma in z njim povezanih dejavnosti na območju destinacije Toplice. Tabela 10: Nevarnosti turizma v destinaciji Toplice (Analiza PSPN) Zakonodajne ovire pri obcestnih označbah ter zapleteni birokratski postopki pri oblikovanju privlačne ponudbe ponudnikov. Hiter digitalni razvoj marketinga, ki mu ponudniki teţko sledijo. Pomanjkanje usposobljenega kadra s kreativnimi idejami in elanom ter interesom za ustanavljanje in vodenje turističnih podjetij. Nezmoţnost pritegniti mlade za usposabljanje in delo na področju gostinstva in turizma. Šibko povezovanje ponudnikov med seboj in z občino ter odvisnost od velikega ponudnika. Opuščanje dopolnilnih dejavnosti na kmetiji (zaradi zapletene zakonodaje davčne blagajne, zahtevni postopki, sledljivost) ter zapuščanje kmetij in zaraščanje krajine, saj mladi ne vidijo priloţnosti v kmetijstvu in turizmu ob trenutni zakonodaji (zidanice). Neprepoznavanje sprememb v turističnih segmentih (npr. Izrael) in nezmoţnost prilagajanja segmentom (npr. italijanščina). Nezmoţnost sledenja trendom v turistični stroki in s tem dohitevanje privlačnosti ponudbe podobnih destinacij. Iskanje priloţnosti v velikih/novih projektih in zanemarjanje iskanja rešitev obstoječih projektov. 30

31 2.2 Analiza trajnostnega razvoja v destinaciji Toplice Za območje destinacije Toplice je bila izvedena raziskava, ki je podala ugotovitve na področju analize stanja po kazalcih trajnostnega razvoja turizma. Vodeno izpolnjevanje anketnega vprašalnika (Priloga 9) je bilo izvedeno na prvem srečanju s člani Delovne skupine za oblikovanje dokumenta»načrt razvoja in trţenja destinacije Toplice «, ki je potekalo 12. junija 2017 v Šmarjeških Toplicah. Udeleţencem delavnice je bila predstavljena metodologija izpolnjevanja vprašalnika, ki temelji na treh vsebinskih sklopih indikatorjev trajnosti, in sicer: (i) indikatorji trajnosti ekoloških ciljev 6 (24), indikatorji trajnosti ekonomskih ciljev 7 (18) in (iii) indikatorji trajnosti socialnih in kulturnih ciljev 8 (17). Obdelava podatkov je vključevala 10 pravilno izpolnjenih vprašalnikov. Tako smo pridobili izhodiščno prepoznavnost destinacije Toplice na področju trajnostnega razvoja in osnovo za nadaljnje spremljanje in nadgradnjo 9. V raziskavi je sodelovalo 10 deleţnikov destinacije Toplice 10, in sicer 7 (70%) moških, ter 3 (30%) ţenske. Povprečna starost respondentov je bila 53 let, pri čemer je bila povprečna starost ţensk (49 let) niţja od moških (56 let). Rezultati kaţejo, da je potrebno k sodelovanju v nadaljnje pritegniti mlade. Po 3 respondenti so imeli srednješolsko oz. višješolsko strokovno izobrazbo ter po 2 univerzitetno in podiplomsko izobrazbo, kar kaţe na lepo uravnoteţen vzorec anketiranih. V turizmu in gostinstvu sta zaposlena 2 respondenta, 4 so zaposleni v drugih gospodarskih dejavnostih, 2 sta upokojenca in 2 v negospodarski dejavnosti. Tudi pozicija, ki jo zasedajo respondenti na delovnem mestu je uravnoteţena, in sicer: 2 respondenta sta podjetnika, 2 sta vodstvena delavca v podjetju z vsaj pet zaposlenimi, in 2 respondenta sta zaposlena kot organizatorja del ter po 1 kot izvedbeni delavec oz. kot lastnik in zaposlen na kmetiji Indikatorji trajnosti ekoloških ciljev v destinaciji Toplice V Tabeli 11 so predstavljeni indikatorji trajnosti ekoloških ciljev, kjer so zabeleţene najvišje povprečne vrednosti med vsemi tremi skupinami ciljev za območje destinacije Toplice. 6 Ekološki cilji trajnostnega razvoja turizma zavarovati in ohraniti izjemno naravno in kulturno okolje, ki je izjemna dediščina in hkrati primerjalna prednost za razvoj trajnostnih, sonaravnih in okolju prijaznih oblik turizma. 7 Ekonomski cilji trajnostnega razvoja turizma omogočiti lokalnim prebivalcem delo v domačem okolju in dostojen zasluţek ter preţivetje, na račun udejstvovanja v turizmu in v drugih tradicionalnih ter dopolnilnih dejavnostih. 8 Socialno-kulturni cilji trajnostnega razvoja turizma vzbuditi zavest o pomenu ohranjanja okolja, dediščine, tradicije, krepiti in izboljšati medsebojne odnose, povezovanje in splošno kakovost ţivljenja ter počutja v kraju. 9 Obdelani podatki so osnova za načrtno in kontinuirano usmerjanje in spremljanje razvoja in trţenja ter sprememb v turistični destinaciji Toplice. Ugotavljamo in merimo jih s spremljanjem, pridobivanjem in analiziranjem dostopnih statističnih podatkov, s periodičnim anketiranjem gostov, domačinov in turističnih ponudnikov ter z ugotavljanjem njihovih značilnosti, potreb, interesov in zadovoljstva. 10 Izpolnjevanje anketnega vprašalnika je zahtevalo povprečno 30 minut. 31

32 Tabela 11: Indikatorji trajnosti ekoloških ciljev z izpostavljenimi kazalci za destinacijo Toplice A Indikatorji trajnosti ekoloških ciljev Pomen / Vpliv Povprečne vrednosti A1 Splošen vpliv turizma na okolje velik/majhen 0,88 pozitiven/negativen 1,11 A2 Pomen trajnostnega razvoja turizma na okolje velik/majhen 1,33 A3 Vpliv turizma na ohranjanje biološke raznovrstnosti velik/majhen 0,78 pozitiven/negativen 0,55 A4 Vpliv turizma na ohranjenost kulturne krajine velik/majhen 0,78 pozitiven/negativen 0,67 A5 Vpliv turizma na ohranjenost kulturne dediščine velik/majhen 0,44 pozitiven/negativen 1 A6 Vpliv turizma na urejenost splošne infrastrukture velik/majhen 1 pozitiven/negativen 0,78 A7 Korist ohranjanja varovanih naravnih območij za turizem velika/majhna 1 A8 Vpliv obstoječih turističnih objektov na okolje velik/majhen 0,55 pozitiven/negativen 0,67 A9 Ekološki pomen trajnostne rabe in izrabe lokalnih virov dobra/slaba 0,22 A10 Ekološki pomen pridobivanja energije iz obnovljivih virov velik/majhen 0,55 pozitiven/negativen 0,89 A11 Ekološki pomen varčevanja z energijo in vodo pri izvajanju velik/majhen 1,22 turističnih storitev A12 Ekološki pomen zmanjševanja odpadkov v turističnih objektih velik/majhen 1,11 A13 Ekološki pomen ločevanja odpadkov velik/majhen 1,55 A14 Ekološki pomen osveščanja domačinov, gostov in zaposlenih v turističnih objektih o vplivih trajnostne rabe na okolje velik/majhen 1,33 dobro/slabo 0,55 A15 Ekološki pomen / Obstoječe stanje / vključevanja velik/majhen 0,55 kakovostnih lokalnih dobaviteljev v turizem dobro/slabo -0,11 A16 Ekološki pomen gozdarstva za turizem velik/majhen 1,22 A17 Ekološki pomen kmetijstva za turizem velik/majhen 1 A18 Ekološki pomen / Obstoječa / ponudbe/a okolju prijaznih prevoznih sredstev in rekvizitov velik/majhen 0,55 A19 Ekološki pomen / Obstoječa / celovite/a naravnanost/i turistične ponudbe A20 Ekološki pomen / ponudba / organiziranih aktivnosti (in prireditev) v naravi A21 Ekološki pomen / Obstoječa / ponudbe/a lokalnih ekološko pridelanih ţivil, jedi in pijač A22 Ekološki vpliv /Obstoječi vpliv / turističnega informiranja in komuniciranja A23 Ekološki pomen povezovanja / Obstoječe povezovanje / ponudnikov v skupne»turistične produkte«dobra/slaba -0,22 velik/majhen 1,11 dobra/slaba -0,11 velik/majhen 0,67 dobra/slaba 0 velik/majhen 0,44 dobra/slaba -0,22 velik/majhen 0,55 dober/slab -0,11 velik/majhen 0,55 dobro/slabo -0,55 A24 Splošna ekološka korist od razvoja trajnostnega turizma velika/majhna 0,11 Opomba: Najvišje vrednosti so označene z rumeno barvo, najniţje z rdečo in največje razlike med pomenom in dejanskim stanjem z zeleno. Največji pomen in najvišje povprečne vrednosti na področju ekoloških ciljev so respondenti namenili ciljem: (i) Ekološki pomen ločevanja odpadkov (A13), s povprečno vrednostjo 1,55, (ii) Ekološki pomen trajnostnega razvoja turizma na okolje (A2), s povprečno vrednostjo 1,33, (iii) Ekološki pomen osveščanja domačinov, gostov in zaposlenih v turističnih objektih o vplivih rabe na okolje (A14), s povprečno vrednostjo 1,33, 32

33 (iv) Ekološki pomen varčevanja z energijo in vodo na izvajanje turističnih storitev (A11), s povprečno vrednostjo 1,22, (v) Ekološki pomen gozdarstva za turizem (A16), s povprečno vrednostjo 1,22. Z 1 ali več, torej kot pozitivno v destinaciji Toplice, so respondenti ocenili vpliv turizma samo na dva cilja, in sicer: (i) Vpliv turizma na okolje (A1), s povprečno vrednostjo 1,11, (ii) Vpliv turizma na ohranjenost kulturne dediščine (A5), s povprečno vrednostjo 1. Z najniţjimi vrednostmi na področju obstoječega stanja ekoloških ciljev (slabo), so respondenti ocenili naslednje cilje: (i) Ekološki pomen obstoječega povezovanje ponudnikov v skupne»turistične produkte«(a23) s povprečno vrednostjo -0,55, (ii) Ekološki pomen obstoječe ponudbe lokalnih ekološko pridelanih ţivil, jedi in pijač (A21) s povprečno vrednostjo -0,22, (iii) Ekološki pomen obstoječe ponudbe okolju prijaznih prevoznih sredstev in rekvizitov (A18) s povprečno vrednostjo -0,22, (iv) Ekološki pomen obstoječega vključevanja kakovostnih lokalnih dobaviteljev v turizem (A5) s povprečno vrednostjo -0,11, (v) Ekološki pomen obstoječe turistične ponudbe (A19) s povprečno vrednostjo -0,11, (vi) Ekološki vpliv obstoječega turističnega informiranja in komuniciranja (A22) s povprečno vrednostjo -0,11. Največja razlika med pomenom in obstoječim stanjem v destinaciji Toplice (DŠT) je bila zabeleţena na področju naslednjih ekoloških ciljev: (i) Ekološki pomen ter obstoječe povezovanje ponudnikov v skupne»turistične produkte«(a23), 0,55 in -0,55 razlika je -1, (ii) Ekološki pomen in obstoječe osveščanja domačinov, gostov in zaposlenih v turističnih objektih o vplivih rabe na okolje (A14) 1,33 in 0,55 razlika -0,78, (iii) Ekološki pomen in obstoječa ponudba organiziranih aktivnosti in prireditev v naravi (A20) 0,67 in 0 razlika je -0,67. Povzamemo lahko sledeče potrebe in pričakovanja respondentov na področju ekoloških oz. okoljskih ciljev v destinaciji Toplice (DŠT): - Organizirano ozaveščanje o pomenu trajnostnega razvoja DŠT, ki je lahko privlačna za turizem. - Ozaveščanje in spodbujanje deleţnikov k trajnostnemu ravnanju, ohranjanju biološke raznovrstnosti, kulturne krajine, kulturne dediščine ter varovanih območij narave, saj so največja primerjalna in konkurenčna prednost DŠT. - Ozaveščanje in spodbujanje k trajnostni rabi in izrabi lokalnih virov, pridobivanju energije iz obnovljivih virov, varčevanju z energijo in vodo, zmanjševanju odpadkov, osveščanju o vplivu trajnostne rabe na okolje v DŠT. - Ozaveščanje in spodbujanje povezovanja gozdarstva in kmetijstva s turizmom ter vključevanja kakovostih lokalnih dobaviteljev ter ekoloških ţivil v turizem DŠT. 33

34 - Spodbujanje turistične dejavnosti v DŠT, ki lahko z urejanjem turistične infrastrukture vpliva na večjo kakovost ţivljenja v destinaciji ter ponuja doţivetja v privlačnih naravnih objektih za bivanje in izkustvena doţivljanja (zelene in rjave investicije). - Ozaveščanje in spodbujanje uporabe okolju prijaznih prevoznih sredstev, organiziranih zelenih aktivnosti v naravi, zelenega informiranja in komuniciranja, tematskega vodenja po območjih narave in kulturne dediščine ter povezovanja ponudnikov v skupne»zelene turistične produkte«dšt Indikatorji trajnosti ekonomskih ciljev v destinaciji Toplice v Tabeli 12 so predstavljeni indikatorji trajnosti ekonomskih ciljev, ki kaţejo na dejstvo, da turizem trenutno še nima konkretnega ekonomskega vpliva na deleţnike v destinaciji Toplice, saj je med temi cilji zabeleţena najniţja povprečna vrednost. Tabela 12: Indikatorji trajnosti ekonomskih ciljev z izpostavljenimi kazalci za destinacijo Toplice B Indikatorji trajnosti ekonomskih ciljev Pomen / Vpliv Povprečne vrednosti B1 Deleţ domačinov zaposlenih v turizmu glede na vse zaposlene v velik/majhen -0,78 občini B2 Poslovne priloţnosti v turizmu velike/majhne 0,55 B3 Pomen turizma v občini za zagotavljanje dodatnega zasluţka velik/majhen 0,11 zaposlenim v drugih dejavnostih B4 Pomen turizma v občini za doseganje višjega ţivljenjskega velik/majhen 0,78 standarda domačinov B5 Odvisnost lokalnega gospodarstva občine od turizma velika/majhna 0,22 B6 Gospodarska konkurenčnost turizma v primerjavi z drugimi velika/majhna 0,78 gospodarskimi dejavnostmi B7 Sinergijski učinki turizma z ostalimi dejavnostmi v občini veliki/majhni 0 B8 Ekonomski pomen ohranjanja tradicionalnih proizvodenj/kmetijstva kot turistične zanimivosti velik/majhen 0,89 B9 Ekonomski pomen rabe okolju prijazne energije v turizmu velik/majhen 1,11 B10 Ekonomski pomen rabe varčnih strojev in naprav v turizmu velik/majhen 1,11 B11 Ekonomski pomen varčne potrošnje vode v turizmu velik/majhen 1,22 B12 Ekonomski pomen zmanjševanja in ločevanja odpadkov v velik/majhen 1,22 turizmu B13 Ekonomski pomen prodaje domačih, lokalnih produktov velik/majhen 0,89 B14 Ekonomski nadzor lokalne skupnosti (občine) nad turizmom dober/slab 0,33 B15 Gospodarska politika lokalnih skupnosti (občin) do razvoja dobra/slaba 0,55 turizma B16 Medsebojni ekonomski vpliv gozdarstva in turizma v občini velik/majhen 0,33 B17 Medsebojni ekonomski vpliv kmetijstva in turizma velik/majhen -0,11 B18 Splošna ekonomska korist od razvoja trajnostnega turizma v občini velika/majhna 0,44 Opomba: Najvišje vrednosti so označene z rumeno barvo, najniţje z rdečo barvo. Največji pomen so respondenti destinacije Toplice namenili ekološkim ciljem, in sicer: (i) Ekonomski pomen varčne potrošnje vode v turizmu (B11) s povprečno vrednostjo 1,22, (ii) Ekonomski pomen zmanjševanja in ločevanja odpadkov v turizmu (B12) s povprečno vrednostjo 1,22, 34

35 (iii) Ekonomski pomen rabe okolju prijazne energije v turizmu (B9) s povprečno vrednostjo 1,11, (iv) Ekonomski pomen rabe varčnih strojev in naprav v turizmu (B10) s povprečno vrednostjo 1,11. Najniţje so respondenti Šmarjeških Toplic ocenili naslednje cilje: (i) Ekonomski pomen deleţa domačinov zaposlenih v turizmu glede na vse zaposlene v občini (B1) s povprečno vrednostjo -0,78, (ii) Ekonomski pomen medsebojnih vplivov kmetijstva in turizma v občini (B17) s povprečno vrednostjo -0,11, (iii) Ekonomski pomen sinergijskih učinkov turizma z ostalimi dejavnostmi v občini (B7) s povprečno vrednostjo 0, (iv) Ekonomski pomen zagotavljanja dodatnega zasluţka zaposlenim v drugih dejavnostih iz turizma (B3) s povprečno vrednostjo 0,11. Povzamemo lahko sledeče potrebe in pričakovanja respondentov na področju ekonomskih ciljev v DŠT: - Spodbujati lokalno zaposlovanje v turizmu nova delovna mesta (zaposlitev ali samozaposlitev) v DŠT. - Spodbujati investicije v turizem, podjetno razmišljanje in odločanje (novi ali obstoječi podjetniki) v DŠT. - Spodbujati delno zaposlovanje za zagotavljanje dodatnega zasluţka iz turizma in s tem doseganja višjega blagostanja domačinov v DŠT. - Spodbujanje lokalnih prebivalcev k trajnostnemu - ekološkemu razmišljanju in ravnanju na vseh področjih investicij v DŠT. - Ozaveščati o odvisnosti lokalnega gospodarstva od turizma ter konkurenčnosti turizma v primerjavi z drugimi gospodarskimi dejavnostmi ter doseganja sinergičnih učinkov povezovanja med njimi v DŠT. - Ozaveščati o pomenu in spodbujati ohranjanje in obujanje tradicionalnih proizvodenj in kmetijstva ter povezovanja pridelovalcev in predelovalcev v lokalno oskrbno verigo DŠT. - Ozaveščati o ekonomskem pomenu rabe okolju prijazne energije, prevoznih sredstev, varčnih strojev in naprav, zmanjševanju in ločevanju odpadkov v turizmu, ohranjanju tradicionalne gradnje in s tem krajinske podobe idr. DŠT. - Ozaveščati o pomenu in nadzoru politike lokalne skupnosti nad turizmom v DŠT Indikatorji trajnosti socialno-kulturnih ciljev v destinaciji Toplice V Tabeli 13 so predstavljeni indikatorji trajnosti druţbenih in kulturnih ciljev, ki kaţejo, da ima turizem majhen vpliv na druţbeno in kulturno ţivljenje v destinaciji Toplice. Največji pomen so respondenti destinacije Toplice namenili naslednjim socialnokulturnim ciljem: (i) Socialno-kulturni pomen informiranja in usposabljanja lokalnih prebivalcev za trajnostno naravnanost v Šmarjeških Toplicah (C4) s povprečno vrednostjo 1,33, 35

36 (ii) Socialno-kulturni pomen informiranja in izobraţevanja otrok in mladine o varstvu narave in trajnostnem razvoju (C5) s povprečno vrednostjo 1,22, (iii) Socialno-kulturni pomen povezovanja ponudnikov turističnih in s turizmom povezanih za oblikovanje lokalne oskrbne verige (C9) s povprečno vrednostjo 1,11, (iv) Socialno-kulturni vpliv turizma na kakovost ţivljenja lokalnih prebivalcev (C3) s povprečno vrednostjo 1, ki je najvišje ocenjen pozitivni vpliv turizma na socialno-kulturno okolje. Tabela 13: Indikatorji trajnosti druţbenih in kulturnih ciljev z izpostavljenimi kazalci za destinacijo Toplice C Indikatorji trajnosti druţbenih in kulturnih ciljev Pomen / Vpliv Povprečne vrednosti C1 Pomen ohranjanja in spoštovanja naravne in kulturne dediščine velik/majhen 0,67 za turizem v občini / Obstoječe ohranjanje in spoštovanje veliko/majhno 0,67 C2 Pomen kakovosti lokalnih turističnih storitev in zmogljivosti / velik/majhen 0,33 Obstoječe stanje kakovosti dobro/slabo 0 C3 Vpliv turizma na kakovost ţivljenja lokalnih prebivalcev velik/majhen 0,11 pozitiven/negativen 1 C4 Pomen informiranja in usposabljanja lokalnega prebivalstva za 1,33 trajnostno naravnanost velik/majhen C5 Pomen informiranja in izobraţevanja otrok in mladine o varstvu 1,22 narave in trajnostnem razvoju velik/majhen C6 Socialno-kulturni pomen ohranjanja tradicionalnih dejavnosti, 0,89 obrti in rokodelstva za turizem velik/majhen C7 Pomen komuniciranja turističnih ponudnikov z lokalnim velik/majhen 0,55 prebivalstvom / Obstoječe komuniciranje... dobro/slabo 0,44 C8 Pomen medsebojnega komuniciranja turističnih ponudnikov / velik/majhen 0,89 Obstoječe medsebojno komuniciranje dobro/slabo 0,11 C9 Pomen povezovanja ponudnikov / Obstoječe povezovanje velik/majhen 1,11 ponudnikov dobro/slabo 0 C10 Pomen prepoznavanja ciljnih skupin gostov za turistične velik/majhen 0,55 produkte C11 Pomen oblikovanja turističnih produktov za prepoznane in ţelene velik/majhen 0,44 ciljne skupine gostov - marketinške aktivnosti / Usmerjenost TP dobro/slabo -0,22 C12 Pomen informiranja gostov o trajnostni naravnanosti / Obstoječe velik/majhen 0,33 informiranje o trajnostni naravnanosti dobro/slabo 0,33 C13 Pomen informiranja gostov o ponudbi drugih turističnih velik/majhen 0,22 ponudnikov / Obstoječe informiranje gostov dobro/slabo -0,33 C14 Pomen ponudbe ekoloških izobraţevalnih programov v turizmu v velik/majhen 0 občini / Obstoječa ponudba dobra/slaba 0 C15 Sprejetost blagovne znamke, ki bi označevala in zagotavljala dobro/slabo 0,89 kakovostno ponudbo Šmarjeških Toplic med občani / med turisti dobro/slabo 0,89 C16 Sprejetost / prepoznanost destinacijske znamke»dolenjska, dobro/slabo 0,55 drugačna doţivetja«med občani / turisti dobro/slabo 0,44 C17 Trenutna socialno-kulturna korist od razvoja turizma v občini Toplice velika/majhna 0 Opomba: Najvišje vrednosti so označene z rumeno barvo, najniţje z rdečo barvo. Največja razlika med pomenom in obstoječim stanjem v destinaciji Toplice je bila doseţena na področju naslednjih socialno-kulturnih ciljev: (i) Socialno-kulturni pomen povezovanja ponudnikov ter obstoječe povezovanje ponudnikov turističnih in s turizmom povezanih (C9), 1,11 in 0 razlika je -1,11, (ii) Socialno-kulturni pomen vpliva turizma na kakovost ţivljenja lokalnih prebivalcev ter obstoječa kakovost ţivljenja lokalnih prebivalcev (C3), 0,11 in 1 razlika je +0,99 - kljub 36

37 temu, da ne čutijo velikih pridobitev od turizma na področju socialno-kulturnih ciljev, ocenjujejo ţivljenje v destinaciji kot kakovostno. (iii) Socialno-kulturni pomen medsebojnega komuniciranja turističnih ponudnikov ter obstoječe komuniciranje turističnih ponudnikov v destinaciji Toplice (C8), 0,89 in 0,11 razlika je -0,78. Povzamemo lahko sledeče potrebe in pričakovanja respondentov na področju socialnokulturnih ciljev v DŠT: - Ozaveščanje in spodbujanje ohranjanja in spoštovanja narave in kulturne dediščine, kakovosti turističnih storitev in zmogljivosti za višjo kakovost ţivljenja v DŠT. - Ozaveščanje informiranje in izobraţevanje ter usposabljanje otrok in mladine, zaposlenih in oseb v tretjem ţivljenjskem obdobju o trajnostni naravnanosti DŠT ter varstvu narave in kulturne dediščine. - Ozaveščanje in spodbujanje ohranjanja tradicionalnih dejavnosti, obrti in rokodelstva tudi za potrebe turizma. - Ozaveščanje in spodbujanje komuniciranja turističnih ponudnikov z lokalnim prebivalstvom ter medsebojnega komuniciranja in povezovanja turističnih ponudnikov v DŠT. - Vzpostaviti učinkovit sistem prepoznavanja ciljnih skupin turistov in oblikovanja zelenih turističnih produktov zanje ter informiranja turistov o trajnostni naravnanosti DŠT ter o privlačni ponudbi le-te. - Ozaveščanje in usposabljanje o splošnih in specifičnih trendih turizma na področju zdravega, zelenega in aktivnega turizma za vse zaposlene in potencialne akterje v turizmu in z njim povezanih dejavnostih v DŠT. 2.3 Analiza intervjujev z deleţniki destinacije Toplice Kvalitativna raziskava, intervjuji s turističnimi in s turizmom povezanimi deleţniki in z ţupanjo, je potekala v obdobju od junija do oktobra Opravljenih je bilo 8 intervjujev z naslednjimi deleţniki: mag. Bernardka Krnc, ţupanja Občine Toplice; Vesna Janković, Terme Toplice; Marjan Hočevar, Turistični vlakec; Rumpret Andraţ, Kmetija Karlovček; Stanislav Gorenc, Čebelarstvo Gorenc; Jani Vidmar, DOPPS; Alojz Škrbina, Turistična kmetija Škrbina; Joţe Košak, Mlin Košak. Intervjuvanim je bilo postavljenih 19 (oz. 22 ţupanji) vprašanj. Odgovore je avtorica zapisala na kraju izvajanja intervjujev, na Občini Toplice. Intervjuji so trajali od 40 do 60 minut. Intervjuvani so predstavili vizijo nadaljnjega poslovanja organizacije, ki jo vodijo. V prvem sklopu vprašanj so bili sogovorniki vprašani o osrednji dejavnosti organizacije na področju turizma oz. z njim povezanimi dejavnostmi ter o načinu pozicioniranja na turističnem in s turizmom povezanih trgih ter trgih in ciljnih skupinah, ki jih nagovarjajo v sklopu marketinških aktivnosti ter o orodjih s katerimi komunicirajo določene vrste ponudbe. V drugem sklopu so povedali, kako prispevajo k razvoju in trţenju turizma, kaj jim predstavlja največje ovire pri izvajanju turistične dejavnosti, kje vidijo največje prednosti in priloţnosti 37

38 poslovanja v naslednjih letih, s kom se povezujejo v lokalnem / regionalnem okolju in pri kakšnih dogodkih/prireditvah sodelujejo. Naslednji sklop je bil namenjen zaposlenim in načinu doseganja nenehne kakovosti ponudbe, prav tako pa tudi pristopu organizacije v sistem pridobivanja pravice do uporabe kolektivne znamke. Zanimalo nas je, če vidijo v organizaciji moţnosti za tesnejše sodelovanje pri razvoju in trţenju turistične ponudbe v destinaciji Toplice in kakšno podjetniško in marketinško filozofijo poslovanja podjetja so izbrali, s kakšnimi cilji so začrtali prihodnost do leta 2027 in kakšne investicije načrtujejo, tudi k višji kakovosti ţivljenja lokalnih prebivalcev. Pomembno je tudi vedeti, kaj pričakujejo intervjuvani od Občine in kakšno naj bo sodelovanje z lokalno skupnostjo. Popolne zapisane intervjuje hranijo na Občini Toplice, povzetki pa so v Prilogi 10. V Tabeli 14 so predstavljene načrtovane aktivnosti intervjuvanih ter predlogi aktivnosti, ki bi jih bilo potrebno vzpostaviti v destinaciji Toplice. Tabela 14: Načrtovane aktivnosti intervjuvanih na področju razvoja in trţenja turizma v destinaciji Toplice Intervjuvani Aktivnost Opis Nosilec Izvedba Ţupanja OŠT Direktorica Term Toplice Marjan Hočevar turistični vlakec Kmetija Karlovček CKN; Projekt nordijska hoja na podeţelju; Muzej vode; Opa-zovalnica ţivali; Center šolskih in obšolskih dejavnosti; Opredeljeno med ukrepi Občine Toplice. Podjetniški inkubator za male ponudnike Nadgraditi ponudbo z vlakcem Vrt zelišč Registracija ponudnikov in odprta vrata kmetij in rokodelcev Ponudniki naj oblikujejo doţivetja za goste in uredijo nabor prodajnih izdelkov in storitev Obnova nasadov in stavb na posestvu Klevevţ Vizija razvoja in trţenja ponudbe Spodbuditi registracije dejavnosti in vzpostaviti Register ponudnikov, Usposobiti male ponudnike za delovanje v stroki in komuniciranje v več jezikih, Usposobiti zaposlene in podjetnike. Pripravljenost ponudnikov, da odprejo vrata gostom, da bo ponudba izleta z vlakcem privlačna za goste. Pritegniti lokalnega ponudnika, ki bo zasadil in skrbel za vrt. Spodbuditi registracijo ponudnikov in odpreti vrata za goste, da bo ponudba izleta z vlakcem privlačna za goste. Na kmetijah, vinotočih zidanicah oblikovati ponudbo za goste, prav tako omogočiti ogled cerkva, da bo doţivetje z vlakcem še bolj raznoliko in privlačno v več jezikih. V dveh letih ţelijo obnoviti nasade in stavbe, da bi lahko vzpostavili trgovino in degustacijski prostor. Skupaj z OŠT oblikovati vizijo razvoja in trţenja posestva Klevevţ Toplice z deleţniki Toplice z DMO in RC Novo mesto Toplice z DMO in deleţniki Terme Toplice in deleţnik Toplice in ponudniki Ponudniki in DMO Kmetija Karlovček

39 Čebelarstvo Gorenc posestva Klevevţ v turistične namene. Toplice in Kmetija Karlovček Lahko bi sprejel več gostov in obiskovalcev Organizirana celovita promocija DŠT bi lahko pripeljala v območje več skupin izletnikov. Toplice in DMO ter ponudniki Intervjuvani Aktivnost Opis Nosilec Izvedba Jani Vidmar, DOPPS Vzpostaviti pogoje za opazovanje ptic in drugih redkih ţivalskih in rastlinskih vrst v močvirnih habitatih TK Škrbina Mlin Košak Vzpostavitev učne poti in opazovalnic za ptice in druge ţivali v Zdravcih Nasaditev in skrb za vrbe ob meandrih Radulje Razvoj programov zelenega turizma Povezovanje ponudnikov za višjo kakovost ponudbe Turistična signalizacija Gradnja hleva in lope za stroje in skladiščenje krme Spodbujanje kmetij za sejanje starih vrst ţit ter ekološko pridelavo ţit Pekarna oz. objekt za degustacije in delavnice peke kruha in slaščic ter testenin. Kmetje naj skozi ukrepe varstva narave in subvencije nasadijo vrbe ob meandrih Radulje in s tem nadaljujejo tradicijo ohranjanja obvodnih ekosistemov ter spletanja košar iz vrbovih vej. Vzpostaviti skupino strokovnjakov za oblikovanje in trţenje programov zelenega turizma. Koordinator naj prevzame vlogo povezovalca ponudnikov za zagotavljanje celovito kakovostne in raznolike ponudbe območja. Vzpostaviti sistem turistične signalizacije, da bodo vsi ponudniki na skupni tabli (klasični in digitalizirani) označeni in od tam kaţipoti do njih. Toplice naj poenostavi postopke pri pridobivanju dovoljenj za gradnjo. Spodbude za kmete, ki se bi preusmerili v ekološko pridelavo ţit ter sejali stare vrste ţit, saj je vsa moka iz uvoza. Nadgraditi polizdelek moko s predelavo v kruh, slaščice in testenine ter s storitveno dejavnostjo degustacije in delavnice. Toplice skozi razpis z deleţniki Toplice skozi razpis in kmetje Toplice in DMO Toplice in DMO Toplice in DMO Turistična kmetija Škrbina Toplice, KZS Mlin Košak Analiza anketiranja skupin deleţnikov destinacije Toplice Kvantitativna raziskava, anketiranje organiziranih deleţnikov v destinaciji Toplice, je potekalo od junija do avgusta V mesecu juniju 2017 so bili na naslove društev, turističnih kmetij in turističnih ponudnikov poslali anketni vprašalnik s prošnjo, da ga izpolnijo in nas seznanijo z vizijo poslovanja subjekta v obravnavanem obdobju. Pridobili smo 8 39

40 izpolnjenih vprašalnikov, in sicer: 3 od društev, 5 od turističnih kmetij ter 0 od turističnih ponudnikov. Odgovorila so naslednja društva: Društvo podeţelskih ţena Šmarjeta, Društvo podeţelskih ţena in deklet Bela Cerkev ter Turistično društvo Toplice. Anketni vprašalniki so shranjeni na Občini Toplice. V Tabeli 15 so predstavljene kratke ugotovitve o načrtovanih aktivnostih treh društev v Šmarjeških Toplicah v obdobju od , s kom največ sodelujejo, katere prireditve, ki jih organizirajo so najbolj odmevne, s katerimi izzivi se srečujejo pri delovanju ter kakšni viziji sledijo. Tabela 15: Povzetek načrtovanih aktivnosti anketiranih predstavnikov društev na področju razvoja in trţenja turizma v destinaciji Toplice Anketirana Aktivnosti S kom Odmevne Izzivi Vizija društva sodelujete prireditve TD Toplice Društvo podeţelskih ţena in deklet Bela Cerkev TD organizira tradicionalne prireditve med katere sodijo Šmarješki tek, Sekanje pirhov, Dan turizma in zabave, Zimska pravljica, Štefanovo, Silvestrovanje, Martinov pohod, Proslava ob dnevu drţavnosti in samostojnosti, Očiščevalne akcije, Vseslovensko srečanje Šola zdravja. Društvo skrbi za: Ohranjanje narave in KD, Razvoj tradicionalne kulinarike kraja, Razvoj podeţelja, Druţabna srečanja, Okolje in promocijo kraja, Organizacijo predavanj, tečajev, razstav, delavnic in prireditev za izobraţevanja, usposabljanja in Terme Krka - TŠT, OŠT, Plastoform, Društvo podeţelskih ţena Šmarjeta, Društvo podeţelskih ţena in deklet Bela cerkev, Društvo vinogradnikov Šmarjeta, Društvo vinogradnikov Vinji vrh Bela cerkev, Društvo Ajda. OŠT, teţje s TŠT, s šolami in drugimi občinami ter društvi, še predvsem z Društvom vinogradnikov Vinji vrh Bela cerkev. Šmarješki tek 575 tekačev, čez 1000 gostov, Šola zdravja čez 1000 obiskovalcev, Sekanje pirhov. Soţitje kruha in vina, Ocenjevanje kruha iz različnih vrst ţit do 400 obiskovalcev. Organizirano povezati ponudnike v celostno ponudbo DŠT, Bolj organizirano izvajati promocijo prireditev, Nimajo spletne strani, Zagotoviti sredstva za osnovno obratovanje, Izziv je parkiranje za avtobuse v BC, Manko mladih članov. HACCP v HŢD, Gosti niso pripravljeni nič plačati za storitve, Nekatere članice so premalo aktivne, Ni sodelovanja s TŠT. Vključiti OŠ s turističnim podmladkom, Več velikih prireditev v juniju in juliju, ko cvetijo lotosi, Dogodke vključiti v paketno ponudbo TŠT, Več sodelovanja z drugimi društvi, TIC oz. TŠT bi morale gostom ponuditi izlete izven občine, Taksist ima prenočišča in bi lahko delal kratke izlete. Prihodnost je vprašljiva, ker se menja predsednica. 40

41 Društvo podeţelskih ţena Šmarjeta tekmovanja. Organizacija tradicionalnih prireditev in pohodov, kuharskih tečajev za članice, Ustvarjalnih delavnic ipd. OŠT, TD ŠT, društva iz Bele Cerkve in Škocjana. Društvo vinogradnikov Šmarjeta, Društvo vinogradnikov Vinji vrh Bela cerkev. Zahvala jeseni 500 obiskovalcev, Kuharski tečaj za članice, Materinski pohod, Adventni venčki. Podmladek v članstvu nove ideje in zagon aktivnosti. Organizacija tradicionalnih dogodkov, ki bodo prepoznavni v širšem območju (tradicionalna razstava potic, adventni venčki, novoletne čestitke, pohodi). V Tabeli 16 so predstavljeni povzetki odgovorov predstavnikov kmetij, ki so registrirane na območju Občine Toplice: Kmetija Hočevar (Marjan Hočevar), Turistična kmetija Škrbina (Alojz Škrbina), Ekološka kmetija Zupan (Nina Zupan), Kmetija Iršič (Drago Ivančič), Kmetija Jenko (Marjan Jenko). Tabela 16: Povzetek načrtovanih aktivnosti anketiranih predstavnikov kmetij v destinaciji Toplice Anketirani Osnovna dejavnost Dopolnilne dejavnosti S kom največ Izzivi Vizija Kmetija Hočevar (Marjan Hočevar) Turistična kmetija Škrbina (Alojz Škrbina) Ekološka kmetija Zupan (Nina Zupan) Kmetija Ivančič (Drago Ivančič) Kmetija Jenko Vinogradništvo in pridelava krme. Poljedelstvo, sadjarstvo, vinogradništvo, povrtnine, ţivinoreja, prašičereja, ovčereja, kokoši nesnice. Delo s kmetijskimi stroji in turistični prevozi. Turizem na kmetiji (4 APP in 55 sedeţev), predelava mesa, delo in usluge s stroji. Mešana samooskrbna kmetija s pridelavo ekološkega vina, ţita, sončnic, česna, fiţola Ţivinoreja in poljedelstvo za samooskrbo. Poljedelstvo, reja drobnice, sodelujete Terme Krka Terme Toplice, ponudniki, OŠT. Z društvi, Občino ŠT, s sosednjimi kmetijami. Z Društvom za biodinamično kmetijstvo Ajda Dolenjska, Zdruţenje za ekološko kmetijstvo. Poenostaviti zidaniški turizem, Večje sodelovanje z društvi ind. ponudniki. Izboljšati ceste in kanalizacijo v vasi, Povezovanje med ponudniki, Birokracija. Turistična signalizacija informacije o ponudbi na skupni tabli in kaţipoti do ponudnikov, Ekološko mletje ţit za moko, Ekološka ţetev ţit, Birokracija. / / Kanalizacija, Optično omreţje. Izdelava poltrdih in Izobraţevalne organiza- Skupen nastop ponudnikov Odjava kmetijske dejavnosti. Uspešna kmetija s kakovostnimi izdelki ter zdravo, domačo hrano, s čimer bodo zadovoljni naši kupci/gosti. Nudili bodo didaktične storitve, Zadovoljevanje lastnih potreb z varno in neoporečno hrano in pijačo ter s prodajo viškov na trţnici oz. po domovih. Kmetija za samooskrbo. Celovita ponudba za izvajanje 41

42 (Marjan Jenko) sadjarstvo. trdih kozjih sirov, Izdelava ričkovega (totrovega) olja. cije. Občine Toplice. izobraţevalnih dejavnosti in butičnega turizma z izdelanim poslovnim načrtom. 2.5 Projekti Občine Toplice v obdobju Toplice načrtuje v obdobju od projektne aktivnosti na področjih vzpostavljanja mehkih vsebin ter nadgradnje turistične in prometne infrastrukture. Med projekte za večjo doţivljajsko vrednost območja spadajo: - Projekt nordijska hoja na podeţelju - Projekt Aqua ludos - Muzej vode - Vzpostavitev centra kolesarstva in nordijske hoje - Center šolskih in obšolskih dejavnosti - Medgeneracijski dnevni center Toplice - Vzpostavitev modela visokokakovostnega turizma v Klevevţu - Dolgoročni načrti na območju izvira Klevevţke Toplice Med projekte (turistične) infrastrukture, ki bodo omogočali večjo kakovost bivanja in dostopa po destinaciji spadajo: - Vzpostavitev parkirišča za avtodome na lokaciji TSCG cone - Vzpostavitev električnih polnilnic - Gradnja parkirišč za avtobuse in avtomobile v Beli Cerkvi - Gradnja cestne povezave med Šmarješkimi Toplicami in Šmarjeto - Izgradnja pločnika od Druţinske vasi do Bele Cerkve - Izgradnja pločnika od Šmarjete do Bele Cerkve Načrtovane projektne aktivnosti na področju turizma v Občini Toplice so predstavljene v Tabelah 17 in 18. Tabela 17: Načrtovani projekti Občine Toplice v obdobju za večjo doţivljajsko vrednost Aktivnost Opis Opomba Nosilec Termin Projekt nordijska hoja na podeţelju Projekt»aqua ludos«trasiranje nordijskih (12) in kolesarskih (3) poti ter priprava zemljevida, postavitev informacijskih tabel, označitev sakralnih spomenikov (12) in postavitev urbane opreme Vzpostavitev novih turističnih točk, označitev pomembnih naravnih in kulturnih znamenitosti (Zdravci, Klevevţ, otok Trţič), Projekt zasnovan v partnerstvu s Termami Toplice, Turistično društvo Toplice, Športno turistično društvo Bela Cerkev Vzpostavitev učnih poti v mokrišču Zdravci in otoku Trţič, postavitev opazovalnic za ptice in ostale ţivali, postavitev Toplice Toplice

43 vzpostavitev učnih poti in učnih vsebin na temo vode in naravne dediščine, informacijskih tabel in urbane opreme, vzpostavitev»vrtca v gozdu«(učilnica na prostem), prezentacija stavbne kulturne dediščine (kozolca) Ohranjanje dediščine preko trajnostnega turizma Aktivnost Opis Opomba Nosilec Termin Muzej vode Vzpostavitev centra kolesarstva in nordijske hoje Center šolskih in obšolskih dejavnosti Medgeneracijski dnevni center Vzpostavitev modela visokokakovostnega turizma v Klevevţu Dolgoročni načrti na območju izvira Rekonstrukcija zapuščene stavbe v bliţini vodarne Jezero in vzpostavitev»muzeja vode«(zgodovinska predstavitev vodarne Jezero in vodnega tokokroga) ter učnega laboratorija za izvajanje meritev in poskusov Vzpostavitev centra za promocijo kolesarstva in nordijske hoje za celotno Dolenjsko Vzpostavitev Centra šolskih in obšolskih dejavnosti na lokaciji nekdanje osnovne šole v Šmarjeških Toplicah Vzpostavitev medgeneracijskega dnevnega centra v Šmarjeti Vzpostavitev oblike visokokakovostnega turizma na območju Klevevţa Ureditev vstopne info točke, Moţen ogled jame Vsebina usmerjena v ciljno skupino obiskovalcev, ki jo bodo predstavljali učenci in dijaki osnovnih in srednjih šol iz celotne Dolenjske V centru bo delovala pisarna TIC-a, moţno si bo izposoditi kolesa in palice za nordijsko hojo, organizirati strokovna predavanja, razstave, itd. Moţnost prenočevanja, izvajanja vsebin in organizacijo»šole v naravi«za osnovnošolce in srednješolce Izvajanje programov za starejše v dopoldanskem času (delavnice, izobraţevanja, druţenje), v popoldanskem času organizirane dejavnosti za osnovnošolce (kroţki, delavnice, učna pomoč), zvečer prostor za druţenje mladih (druţabni dogodki) Vzpostavitev samooskrbnega hotelskega kompleksa s posameznimi apartmaji v obliki dolenjskih zidanic, ureditev območja nekdanjega gradu Klevevţ, prezentacija dediščine gradu Klevevţ in druţine Ulm Potreben odkup hiše od Kmetijske zadruge Krka d.o.o. Toplice Komunala Novo mesto Toplice Toplice, CŠOD Toplice Toplice, Vlagatelj Toplice Od 2020 dalje 43

44 Aktivnost Opis Opomba Nosilec Termin Vzpostavitev parkirišča za avtodome Vzpostavitev parkirišča za avtodome na lokaciji TSCG cone Toplice Vzpostavitev električnih polnilnic Gradnja dveh parkirišč - za avtobuse in avtomobile v Beli cerkvi Postavitev treh polnilnic za električna vozila na različnih lokacijah ( Toplice, Šmarjeta in Bela Cerkev) Izgradnja dveh parkirišč - za avtobuse (3) in avtomobile (23) v Beli Cerkvi V primeru, da bo Toplice uspela urediti postopek komasacije in kupiti zemljišča po cenilni vrednosti Parkirišča za obiskovalce Bele Cerkve in Hiše ţive dediščine Toplice Toplice Klevevţke toplice 44

45 Gradnja cestne povezave med Šmarješkimi Toplicami in Šmarjeto Izgradnja pločnika od Druţinske vasi do Izgradnja cestne povezave med Šmarješkimi Toplicami in Šmarjeto s kolesarsko stezo, hodnikom za pešce in javno razsvetljavo Povezati Druţinsko vas in Belo Cerkev s pločnikom. Ureditev površin za pešce in kolesarje in povezava med dvema občinskima središčema Toplice Toplice Bele cerkve Izgradnja Povezati Šmarjeto in Belo pločnika Cerkev s pločnikom od Šmarjete Toplice do Bele cerkve Tabela 18: Načrtovani infrastrukturni projekti Občine Toplice Raziskava o pobudah ponudnikov v destinaciji Toplice za investicije v V mesecu juniju je bil javno objavljen obrazec namenjen deleţnikom, da predstavijo projektne predloge, ki jih imajo namen izpeljati v obdobju V Tabeli 19 je predstavljen povzetek štirih projektnih predlogov deleţnikov destinacije Toplice. Obrazec je v Prilogi

46 Tabela 19: Pridobljeni projektni predlogi od deleţnikov destinacije Toplice za obdobje Investitor projektnega predloga Mlin Košak Ţupnija Šmarjeta Naziv projekta Vsebina projekta Ocenjen strošek Pekarna ob mlinu Košak Ureditev razgledne točke na zvoniku Ţupnijske cerkve v Šmarjeti Spominski park ob Ţupnijski cerkvi v Šmarjeti Meditativno sprehajalni park Ob mlinu bi zagnali pekarno, ki je ni v Občini Toplice. Peka kruha in slaščic, pa tudi izdelava testenin. Ureditev dostopa do balkona na zvoniku, ki nudi lep razgled po vsej dolini. V notranjosti zvonika so znamenitosti, kot je stolpna ura, zvonovi z vsemi mehanizmi in veliko razstavnih površin za ureditev predstavitvenih panojev ţupnije, kraja, blaţenih mučenk itd. V sklopu ureditve centra Šmarjeta načrtujemo tudi ureditev sprehajalne poti ob cerkvi, kjer bomo postavili doprsne kipe pomembnih domačinov iz zgodovine. Domoznansko društvo bo naprošeno, da poišče in izbere ljudi za katere bodo izdelani doprsni kipi. Postavila se bo tudi spletna stran, kjer bodo osebnosti predstavljene v več jezikih. Vsak kip bo imel QR kodo, ki bo obiskovalca pripeljala na spletno stran. Ureditev meditativno sprehajalnega parka ob Domu sv. Marjete. Travnate površine ob Domu sv. Marjete bodo urejene v meditativno sprehajalni park namenjen prostor za molitev ter za sprostitev ali samo sprehod. Urediti pot, zasaditi drevesa in roţe ter postaviti nekaj skulptur, morda fontan itd EUR EUR EUR EUR Termin izvedbe

47 2.7 Ugotovitve Na območju destinacije Toplice obstaja potreba po vzpostavitvi subjekta (npr. destinacijske management organizacije - DMO), ki bi organizirano spodbujal in omogočal višjo kakovost doţivljanja narave in kulturne dediščine, ekonomske učinkovitosti ter blagostanja za domačine v povezavi s turistično dejavnostjo. Izpostavljena je potreba po zagotavljanju aktivnosti na področju dviga kakovosti ţivljenja lokalnih prebivalcev v obliki medgeneracijskega centra za izobraţevanje in ozaveščanje ter višjo kakovost ţivljenja vseh ciljnih skupin v destinaciji Toplice. Za spodbujanje udejanjanja podjetnih idej ter razvoja v turizmu pa enoto za malo podjetništvo pod okriljem Destinacijske management organizacije, ki bi: Spodbujal k vzpostavitvi lokalne oskrbne verige pridelovalcev in predelovalcev pod skupno kolektivno blagovno znamko. Povezoval in vzpostavil učinkovito komunikacijo med turističnimi in s turizmom povezanimi ponudniki za oblikovanje celovite in kakovostne ponudbe destinacije. Povezoval ponudnike z namenom skupnega oblikovanja in trţenja zelenih, zdravih in aktivnih integralnih turističnih produktov (ITP) s poglobljenimi doţivetji pod skupno destinacijsko trţno znamko. Informiral domačine in turiste o ponudbi učinkovito poslovanje TIC-a. Skrbel za razvoj in raziskave za potrebe turizma in z njim povezanimi dejavnosti. 47

48 3 Vizija in strateški cilji razvoja in trţenja turizma v destinaciji Toplice Na delavnicah s Projektno in z Delovno skupino smo oblikovali vizijo in razvojne ter trţenjske cilje v destinaciji Toplice. Besedilo vizije in ciljev je odprto za nadaljnje dopolnjevanje. Trenutna besedila so predstavljena v podpoglavjih. 3.1 Vizija razvoja in trţenja turizma v destinaciji Toplice v obdobju V Tabeli 20 so predstavljeni slogan ter kratka in daljša vizija razvoja in trţenja turizma v destinaciji Toplice v obdobju Tabela 20: Vizija razvoja in trţenja turizma v destinaciji Toplice SLOGAN destinacije Toplice: Toplice - Vir ţivljenjske energije KRATKA VIZIJA destinacije Toplice: Destinacija Toplice bo leta 2027 odlično pozicionirana in povezana dolenjska destinacija, prepoznana po poglobljenih doţivetjih na področjih zdravja, dobrega počutja, aktivnosti v naravi ter kulinarike in vin. DOLGA VIZIJA destinacije Toplice: Destinacija Toplice bo leta 2027 zelena, aktivna, zdrava, dostopna za vse ciljne skupine, povezana in pozicionirana destinacija, s privlačno, raznoliko krajino s termalnimi vrelci, potoki in reko Krko, ki ponuja tradicionalno in sofisticirano dolenjsko kulinariko in odlična vina, omogoča zdravljenje in dobro počutje ter aktivno preţivljanje prostega časa posameznikom, druţinam in skupinam, v pristnem naravnem okolju, s pozitivno ţivljenjsko energijo podjetnih ljudi, ki ţivijo z naravo in kulturno dediščino ter razmišljajo kreativno. 48

49 3.2 Strateški razvojni cilji na področju turizma v destinaciji Toplice v obdobju Na delavnici s Projektno in Delovno skupino so bili usklajeni strateški razvojni cilji na področju turizma v destinaciji Toplice v obdobju Strateški razvoj v Šmarješki Toplicah bo v obravnaven obdobju temeljih na naslednjih razvojnih ciljih: 1. Destinacijska management organizacija (DMO Toplice s tremi centri in učinkovito mreţo TIC-ev v navezi s Termami Toplice 2. Kakovostno in vsebinsko usklajena ponudba destinacije Toplice 3. Razvoj infrastrukture za odlično prepoznavnost destinacije Toplice 4. Učinkovite naloţbe v ponudbo in promocijo turizma v destinaciji Toplice 5. Medgeneracijski center destinacije Toplice V Tabeli 21 so podrobneje predstavljeni strateški razvojni cilji na področju turizma v destinaciji Toplice, ki so bili oblikovani skupaj s člani Delovne skupine destinacije Toplice. V Prilogi 12 so zapisani operativni razvojni cilji, ki so jih izpostavili deleţniki destinacije Toplice. Tabela 21: Strateški razvojni cilji na področju turizma v obdobju v destinaciji Toplice SRC1 Destinacijska management organizacija (DMO Toplice s tremi centri in učinkovito mreţo TIC-ev v navezi s Termami Toplice Organizirano oblikovana in promovirana ponudba destinacije Toplice temelji na partnerstvu z namenom celovito povezanega strateškega in operativnega razvoja in trţenja turistične ponudbe ter komuniciranja le-te z javnostmi. SRC2 Kakovostno in vsebinsko usklajena ponudba destinacije Toplice Zelena, aktivna in zdrava destinacija Toplice z uveljavljenimi termami in verigo podjetnih majhnih ponudnikov, lokalno oskrbno verigo ekološko pridelane hrane, kreativno lokalno gastronomijo, letnim programom zeleno, aktivno in zdravo obarvanih dogodkov ter sonaravno gradnjo in mehko mobilnostjo s poudarkom na ohranjanju tradicionalne krajinske podobe. SRC3 Razvoj infrastrukture za odlično prepoznavnost destinacije Toplice Kakovostno usposobljeni zaposleni skrbijo za odličnost na področju turizma in z njim povezanimi dejavnostmi pod skupno destinacijsko trţno znamko in kolektivno blagovno znamko ter s skupnim nastopanjem krepijo prepoznavnost destinacije. SRC4 Učinkovite naloţbe v ponudbo in promocijo turizma v destinaciji Toplice Celovito povezane podjetne naloţbe v osnovno (promet, signalizacija in parkirišča, internet) in turistično infrastrukturo (zdraviliška preventiva in kurativa, aktivne počitnice - poglobljena doţivetja narave in kulturne dediščine, vinski in kulinarični turizem, rekreacija v naravi, eko turizem, verski turizem idr.) z digitalnimi orodji trţenja. SRC5 Medgeneracijski center destinacije Toplice Ozaveščanje, izobraţevanje in usposabljanje za trajnostni razvoj in kakovostno ţivljenje v destinaciji Toplice za vse ciljne skupine občanov. 49

50 3.3 Strateški trţenjski kvalitativni cilji na področju turizma v destinaciji Toplice v obdobju Na delavnici s Projektno in Delovno skupino so bili usklajeni strateški trţenjski kvalitativni cilji na področju turizma v destinaciji Toplice v obdobju Strateško trţenje ponudbe Šmarjeških Toplic bo v obravnaven obdobju temeljilo na naslednjih kvalitativnih ciljih: 1. Učinkovito pozicionirana, trţena in prepoznana destinacija DMO Toplice 2. Povezovanje z namenom skupnega trţenja ponudbe destinacije Toplice 3. Destinacijska znamka Toplice 4. Sodoben sistem komuniciranja destinacije Toplice 5. Kolektivna blagovna znamka destinacije Toplice 6. Privlačni integralni turistični produkti destinacije Toplice za stacionarne goste in izletnike 7. Personalizirana ponudba destinacije Toplice 8. Letni program prireditev in dogodkov v destinaciji Toplice 9. Usposobljeni zaposleni za trţenje ponudbe destinacije Toplice V Tabeli 22 so podrobneje predstavljeni strateški trţenjski kvalitativni cilji na področju turizma v destinaciji Toplice, ki so bili oblikovani skupaj s člani Delovne skupine destinacije Toplice. Tabela 22: Strateški trţenjski kvalitativni cilji na področju turizma v obdobju v destinaciji Toplice STKC1 STKC2 STKC3 STKC4 STKC5 STKC6 Učinkovito pozicionirana, trţena in prepoznana destinacija Toplice DMO destinacije Toplice nagovarja druţine, manjše skupine in posameznike z aktivnim ţivljenjskim slogom, v zelenem okolju ob zdravilni vodi ter urejenih naravnih in kulturnih znamenitostih in lokalni gastronomiji. Povezovanje z namenom skupnega trţenja ponudbe destinacije Toplice Poslovno povezani ponudniki dosegajo sinergične učinke rasti prepoznavnosti destinacije Toplice (skupna promocija vertikalno in horizontalno, razvoj ITP, posredništvo pri prodaji ponudbe organizatorjev potovanj ipd.). Destinacijska znamka Toplice Destinacijska trţna znamka z enotnim trţenjskim nastopom povezanih aktivnosti zagotavlja učinkovito prepoznavnost s strateškim pristopom gradnje vrednosti znamke, skrbništva in upravljanja ob učinkoviti komunikacijski strategiji. Sodoben sistem komuniciranja destinacije Toplice Sistem komuniciranja s sodobno informacijsko tehnologijo (destinacijski informacijskorezervacijski portal z naprednim oglaševanjem in prisotnostjo v socialnih omreţjih) ter spremljanjem odzivov in oblikovanjem analiz za managerske odločitve. Orodja digitalnega marketinga (spletni marketing, mobilni marketing, marketing, outdoor digitalno oglaševanje, sms-i, mms-i, storitve oglaševanja preko displayev ipd.). Kolektivna blagovna znamka destinacije Toplice Vzpostavljen sistem zagotavljanja kakovosti ponudbe pod skupno kolektivno blagovno znamko obljublja višjo kakovost ponudbe ob konkurenčni ceni. Privlačni integralni turistični produkti destinacije Toplice za stacionarne goste in izletnike Razvoj sistema vzpostavljanja privlačne destinacijske ponudbe integralnih turističnih 50

51 STKC7 STKC8 STKC9 produktov za stacionarne goste in izletnike na področjih zdravega, zelenega in aktivnega turizma s poglobljenimi izkustvi zdraviliških in wellness programov, narave in kulturne ter ţive dediščine. Personalizirana ponudba destinacije Toplice Razvoj sistema personalizirane ponudbe s kreativnim pristopom za izbrane ciljne skupine za daljša bivanja in večjo potrošnjo. Letni program prireditev in dogodkov destinacije Toplice Razvoj sistema ter letnega programa prireditev in dogodkov, ki dvigujejo prepoznavnost destinacije Toplice in so temelj turističnih paketov za turiste. Usposobljeni zaposleni za trţenje ponudbe destinacije Toplice Vzpostavitev sistema usposabljanja zaposlenih v turizmu za učinkovito promocijo in trţenje ponudbe. 3.4 Strateški trţenjski kvantitativni cilji na področju turizma v destinaciji Toplice Na delavnici s Projektno skupino so bili usklajeni strateški trţenjski kvantitativni cilji na področju turizma v destinaciji Toplice v obdobju Strateško trţenje ponudbe Šmarjeških Toplic bo v obravnaven obdobju temeljilo na naslednjih kvantitativnih ciljih: 1. Rast števila prihodov stacionarnih gostov iz mednarodnega okolja (glede na ciljne trge) in Slovenije 2. Rast števila nočitev stacionarnih gostov iz mednarodnega okolja in Slovenije 3. Rast povprečne dobe bivanja mednarodnih gostov ter ohranitev domačih gostov 4. Povečanje dnevne turistične potrošnje stacionarnih mednarodnih in domačih gostov 5. Usmerjanje promocijskih aktivnosti na ključnih in potencialnih trgih glede na prihode, število nočitev in povprečno dobo bivanja gostov 6. Dvig kakovosti in raznovrstnosti nastanitvenih kapacitet 7. Povečanje zasedenosti stalnih leţišč 8. Rast števila izletnikov tako mednarodnih kot domačih 9. Rast števila organiziranih skupin 10. Rast števila obiskovalcev na tradicionalnih prireditvah in dogodkih 11. Povečanje dnevne potrošnje izletnikov 12. Ohraniti deleţe prihodov turistov skozi vse leto V Tabeli 23 so podrobneje predstavljeni strateški trţenjski kvantitativni cilji na področju turizma v destinaciji Toplice. Tabela 23: Strateški trţenjski kvantitativni cilji na področju turizma v obdobju v destinaciji Toplice STKC1 4 % rast števila prihodov stacionarnih gostov iz leta 2016 na leta 2027 STKC2 6 % rast števila prihodov stacionarnih gostov iz mednarodnega okolja iz leta 2016 na leta 2027 STKC3 2,3 % rast števila prihodov stacionarnih domačih gostov iz leta 2016 na leta 2027 STKC4 6 % rast števila nočitev stacionarnih gostov iz mednarodnega okolja iz leta 2016 na leta

52 STKC5 2,3 % rast števila nočitev domačih gostov leta 2016 na leta 2027 STKC6 Povprečna doba bivanja leta 2016: 5,73 dni Povprečna doba bivanja mednarodnih gostov leta 2016: 4,05 dni Indeks povprečne dobe bivanja 2016/2015: 5,73/5,35 = 1,07 Indeks povprečne dobe bivanja 2016/2008: 5,73/5,79 = 0,99 STKC7 Podaljšanje povprečne dobe bivanja mednarodnih gostov iz 4,05 leta 2016 na 4,1 dni leta 2027 (12675 * 4,1 dni= ) STKC8 Ohranitev povprečne dobe bivanja domačih gostov iz 6,9 leta 2016 na 6,9 dni leta 2027 STKC9 Promocijske aktivnosti na ključnih in potencialnih trgih v naslednjih letih glede na število prihodov in nočitev gostov iz mednarodnega okolja in dobo bivanja v destinaciji Toplice v letu ključni trgi: 1. Slovenija: prihodov (58%) / nočitev (70%) PDB 11 6,9 dni 2. Italija: prihodov (13,4%) / nočitev (8,3%) PDB 3,6 dni 3. Ruska federacija: 556 prihodov (3,28%) / 3867 nočitev (3,95%) PDB 7dni 4. Izrael: 549 prihodov (3,24%) / 3317 nočitev (3,42%) PDB 6 dni 5. Avstrija: 500 prihodov (2,95%) / 2072 nočitev (2,13%) PDB 4,1 dni 6. Nizozemska: 370 prihodov (2,18%) /3079 nočitev (3,17%) PDB 8,3 dni Potencialni trgi: 1. Nemčija: 360 prihodov / nočitev PDB 3,5 dni 2. Srbija: 293 prihodov / nočitev PDB 4,4 dni 3. Hrvaška: 301 prihodov / 861 nočitev 2,9 dni 4. Švica STKC10 Dvig kakovosti in raznovrstnosti nastanitvenih kapacitet iz 244 sob oz. 435 leţišč leta 2016 na (CŠOD - 60 leţišč (3-4 posteljne), Klevevţ 100 sob oz. 200 leţišč, TK, APP) 350 sob oz. 700 leţišč leta 2027 STKC11 Povečanje zasedenosti vseh stalnih leţišč iz 61% (365*435 leţišč = / dejansko) leta 2016 na 68% leta 2027 STKC12 Povečanje dnevne turistične potrošnje stacionarnih gostov iz mednarodnega okolja iz EUR/dan leta 2016 (povprečna paketna cena + vstopnina, vodene ture, ) na 120 leta 2027 STKC13 Rast števila izletnikov (HŢD, Čebelar - TŠT kopalni gosti vstop v TŠT, kosilo in še en ogled ) STKC14 Rast števila organiziranih skupin v DŠT (TIC, HŢD, TŠT, društva) STKC15 STKC16 Sezonskost: Deleţ prenočitev v mesecih julij in avgust (2016): = = 24% nočitev leta 2016 Deleţ prenočitev v mesecih junij do vključno september (4 meseci): = = 42% nočitev leta 2016 Povečanje števila obiskovalcev najpomembnejših prireditev, in sicer: - Šmarješki tek ( Toplice) - Soţitje kruha in vina (Bela Cerkev) - Festival šmarješkega vina in salam (Šmarjeta) - Zahvala jeseni (Šmarjeta) - Dan vode ( Toplice) 11 PDB povprečna doba bivanja. 52

53 4 Razvoj in trţenje turizma v destinaciji Toplice V sklopu aktivnosti Projektne in Delovne skupine destinacije Toplice so se izkristalizirale štiri prioritete, ki se bodo udejanjale skozi tri centre modela razvoja in trţenja destinacije Toplice. Delovne skupine deleţnikov bodo v sklopu treh centrov usmerjale razvoj in trţenje turizma v destinaciji Toplice. 4.1 Prioritete razvoja in trţenja turizma v destinaciji Toplice v obdobju Slika 14 prikazuje prioritete razvoja in trţenja turizma v destinaciji Toplice. Slika 14: Prioritete razvoja in trţenja turizma destinacije Toplice P1 Mreţenje partnerstvo za prepoznavnost destinacije Toplice je temeljna prioriteta na kateri slonijo ostale tri. Povezana je z nalogami destinacijske management organizacije oz. v prvi fazi Projektne skupine, ki bo skrbela za 'partnerstva z namenom' celovitega razvoja in trţenja ponudbe (ponudnikov) destinacije Toplice. P2 Razvoj in trţenje programov destinacije Toplice se nanaša na ponudbo doţivetij destinacije skozi po meri oblikovane turistične programe s ciljanim nagovarjanjem skupin turistov. Ta prioriteta je povezana z delovanjem Centra za trţenje (CTDŠT). P3 Promocija in trţenje ponudbe z destinacijsko znamko se povezuje z aktivnostmi Centra za trţenje (CSDŠT), ki deluje skozi Delovno skupino za trţenje destinacije Toplice (DST). 53

54 Tako se vzpostavlja načrtovan strateški in operativni razvoj in trţenje destinacije Toplice na domačem in mednarodnih trgih z destinacijsko znamko Toplice ter po meri oblikovana doţivetja prepoznanim ciljnim skupinam turistov. P4 - Razvoj podpornega okolja za kakovostna in konkurenčna doţivetja v destinaciji Toplice bo na dolgi rok omogočen skozi Center za razvoj (CRDŠT) ter Center za kakovost (CKDŠT). V sklopu teh delujeta Delovna skupina za kakovost (DSK) ter Delovna skupina za razvoj v destinaciji Toplice (DSR). 4.2 Model razvoja in trţenja turizma v destinaciji Toplice Slika 15 prikazuje Model razvoja in trţenja turizma v destinaciji Toplice. Slika 15: Model razvoja in trţenja turizma v destinaciji Toplice v obdobju Upravljanje destinacije Toplice temelji na vzpostavitvi Destinacijske management organizacije DMO Toplice. Destinacijska organizacija (DMO) Toplice bo s pravno-formalno vzpostavitvijo skrbela za celovito partnerstvo za načrtovanje, organiziranje, vodenje, upravljanje, monitoring in evalvacijo razvoja in trţenja turizma na območju destinacije Toplice. Njena osrednja naloga je vzpostaviti aktivno partnerstvo, ki bo skrbelo za: celovit razvoj in strateško trţenje ponudbe destinacije Toplice, nastopanje pod skupno destinacijsko znamko Toplice in kolektivno blagovno znamko Dobrote Dolenjske, 54

55 operativno trţenje - promocijo in trţenje ponudbe kakovostnih pridelkov, storitev in programov na TIC-ih in na drugih prodajnih mestih, zagotavljanje kakovostnih informacij v destinaciji in v digitalnih orodjih o ponudbi destinacije Toplice, zagotavljanje kakovostnih in poglobljenih doţivetij za prepoznane ciljne skupine turistov, nadgradnjo turistične infrastrukture in njeno poenotenje skozi skupne investicije ter prijave na razpisana sredstva, enovito signalizacijo in upravljanje turistične infrastrukture v destinaciji Toplice, idr. V začetni fazi bodo te aktivnosti peljali trije centri, in sicer: Center kakovosti destinacije Toplice (CKDŠT), Center trţenja destinacije Toplice (CTDŠT), Center za razvoj destinacije Toplice (CRDŠT). Vsak center deluje pod okriljem vodje centra, ki koordinira aktivnosti delovne/ih skupin/e, katere udejanjajo ţeleno vizijo in strateške cilje destinacije Toplice. Center za kakovost destinacije Toplice (CKDŠT) bo z Delovno skupino za kakovost (DSK) skrbel za: Vzpostavitev sistema kakovosti ponudbe v DŠT. Vzpostavitev in gradnja KBZ DŠT, vzpostavitev mreţe prodajnih mest ter komuniciranje ponudbe s KBZ DŠT. Gradnja kakovosti ponudbe skozi vzpostavitev standardov v stroki gostinstvo, turizem, predelava ţivil idr. Usposabljanje za zagotavljanje standardov kakovosti v DŠT. Medgeneracijski center za kakovost ţivljenja v DŠT. Člani DSK DŠT: predstavnik Občine Toplice, predstavnik turističnih ponudnikov, predstavnik društev, predstavnik Term Toplice. Center za trţenje (CTDŠT) bo z Delovno skupino za trţenje ponudbe destinacije Toplice (DŠT) skrbel za: Strateško promocijo in trţenje ponudbe DŠT v sodelovanju s partnerji (STO, RRA Novo mesto, Zdruţenje Slovenskih naravnih zdravilišč preko podjetja Terme Krka d. d. idr.). Razvoj in upravljanje destinacijske znamke DŠT. Načrtovanje in izvajanje operativnega trţenja z destinacijsko znamko. Digitalno trţenje ponudbe DŠT v mreţi TIC-ev. Razvoj sistema destinacijskih prireditev kot orodij komuniciranja z javnostmi. Razvoj programov doţivetij kot ITP z vzpostavljenimi mreţami dobaviteljev v DŠT (vodniki interpretatorji narave in kulturne dediščine, informatorji, kustosi ) ter registrom vodnikov in interpretatorjev narave in kulturne dediščine. Vzpostavitev sistema komuniciranja ponudbe prireditev in programov za poglobljena doţivetja v DŠT TIC. 55

56 Člani DST DŠT: predstavnik Občine Toplice, predstavnik Term Toplice, predstavnik lokalnih turističnih ponudnikov, predstavnik društev, predstavnik občanov. Center za razvoj (CRDŠT) bo z Delovno skupino za razvoj (DSR) skrbel za: Načrtovanje, spremljanje razpisov in izvajanje strateških projektov v DŠT. Raziskovanje in oblikovanje informacij za strateško odločanje v DŠT. Razvoj kadrov v turizmu in z njim povezanimi dejavnostmi v DŠT. Razvoj digitalnih orodij za komuniciranje s ciljnimi skupinami. Razvoj trajnostne, zelene, dostopne DŠT. Upravljanje turistične infrastrukture, signalizacije in objektov interpretacije narave in kulturne dediščine v DŠT. Člani DSRR DŠT: predstavnik Občine Toplice, predstavnik Term Toplice, predstavnik občanov, predstavniki turističnih ponudnikov, itd. 56

57 5 Ukrepi za udejanjanje vizije razvoja in trţenja turizma v destinaciji Toplice v obdobju Model udejanjanja razvoja in trţenja turizma v destinaciji Toplice v obdobju sledi Modelu razvoja in trţenja turizma v destinaciji Toplice (Slika 16). Slika 16: Model udejanjanja razvoja in trţenja turizma v destinaciji Toplice v obdobju Model udejanjanja razvoja in trţenja turizma v destinaciji Toplice v obdobju temelji na razvojnih in trţenjskih ciljih, ki smo jih uvrstili v dva sklopa ukrepov, in sicer: ukrepi na področju razvoja turizem kot gospodarska dejavnost in ukrepi na področju trţenja trţenje in kakovost ţivljenja. 57

58 5.1 Ukrepi na področju razvoja turizem kot gospodarska dejavnost Ukrepi na področju razvoja turizma kot gospodarske dejavnosti v destinaciji Toplice so predstavljeni na Sliki 17. Slika 17: Ukrepi na področju razvoja Turizem kot gospodarska dejavnost v destinaciji Toplice Na področju razvoja - Turizem kot gospodarska dejavnost je izpostavljenih 7 ukrepov s 45 aktivnostmi, in sicer: GU1 - Vzpostavitev povezav z DMO-jem, mreţo TIC-ev in profesionalno skupino zaposlenih (A1-3) GU2 - Nadgradnja sistema digitalnega trţenja spletna stran in socialna omreţja (A1-3) GU3 Vzpostavitev sistema turističnih programov in vodniške sluţbe (A1-3) GU4 - Usposobljeni podjetniki in zaposleni na kmetijah, pri rokodelcih, v gostinstvu in turizmu (A1-5) GU5 - Spodbujena lokalna oskrba in gradnja sistema BZ in DZ učinkovito povezani turistični idr. ponudniki (A1-7) GU6 - Kakovostna in raznolika gostinska idr. dejavnost prehrana, nočitev, vinogradništvo, sadjarstvo, rokodelstvo, okoljska vzgoja (A1-10) GU7 - Nadgradnja rekreacijske, izkustvene kulturne in splošne infrastrukture ter signalizacije (A1-14) V Tabelah so predstavljene aktivnosti vsakega od 7 ukrepov na področju razvoja turizma v destinaciji Toplice v obdobju

59 Tabela 24: Ukrep GU1 - Vzpostavitev DMO-ja z mreţo TIC-ev in profesionalno skupino zaposlenih Aktivnost Opis Opomba Nosilec Termin GU1-A1 Vzpostavitev DMO-ja Toplice GU1-A2 Nadgradnja aktivnosti TIC-a ter vzpostavitev mreţe TIC-ev GU1-A3 Usposobljena skupina zaposlenih v DMO-ju in TIC-ih DMO Toplice povezuje ponudnike in pozicionira DŠT in njeno ponudbo na turistični zemljevid Vzpostavljena mreţa TIC-ev v ŠT s strokovnim kadrom zagotavlja aktualne in zanesljive informacije ponudnikom in turistom Načrt usposabljanja zaposlenih v DMO in TIC-ih gleda na sistematizacijo delovnih mest Vzpostaviti vertikalo turistične organiziranosti na Dolenjskem Terme Toplice Muzej vode Center kolesarstva in nordijske hoje Hiša ţive dediščine Sistematizacija delovnih mest ter poslovnik poslovanja TIC-ev Toplice idr. partnerske občine Toplice DMO ŠT Toplice DMO ŠT Tabela 25: Ukrep GU2 - Nadgradnja sistema digitalnega trţenja spletna stran in socialna omreţja Aktivnost Opis Opomba Nosilec Termin GU2-A1 Načrt strateškega in operativnega trţenja DŠZ z DZ GU2-A2 Vzpostavitev in delovanje spletne strani In profilov v socialnih omreţjih GU2-A3 Usposobljeni zaposleni za aktualno spremljanje digitalnih orodij Vzpostaviti strateško in operativno trţenje celovito povezane ponudbe DŠT za prepoznavnost kakovostnih doţivetij za ciljne skupine Celovito predstavljanje in komuniciranje ponudbe DŠT ter posameznih ponudnikov s klikom na njihove spletne strani Nenehno usposabljanje za spremljanje trendov razvoja digitalnih orodij Dokument in delovna skupina Zagotoviti sredstva za infrastrukturo ter delo Zagotoviti sredstva za usposabljanje kadra Toplice DMO ŠT Toplice DMO ŠT Toplice DMO ŠT Tabela 26: Ukrep GU3 - Vzpostavitev sistema turističnih programov in vodniške sluţbe Aktivnost Opis Opomba Nosilec Termin GU3-A1 Usposabljanje lokalnih turističnih vodnikov Usposobljeni lokalni vodniki in vzpostavljen Register vodnikov za poglobljena vodenja Program usposabljanja in sredstva za usposabljanje Toplice DMO ŠT 2018 GU3-A2 Usposabljanje produktnih managerjev Usposobljeni oblikovalci turističnih doţivetij povezanih ponudnikov Sredstva za usposabljanje Toplice DMO ŠT GU3-A3 Delovna skupina Dokument,

60 Načrt razvoja in trţenja turističnih programov oblikuje dokument in izvaja aktivnosti zagotoviti sredstva za njegovo izvajanje Toplice DMO ŠT Tabela 27: Ukrep GU4 Usposobljeni podjetniki in zaposleni na kmetijah, pri rokodelcih, v gostinstvu in turizmu Aktivnost Opis Opomba Nosilec Termin GU4-A1 Podjetniški inkubator za male ponudnike GU4-A2 Program usposabljanja ponudnikov DŠT GU4-A3 Usposabljanje kmetovalcev in rokodelcev GU4-A4 Usposabljanje gostincev in turističnih delavcev GU4-A5 Dnevi odprtih vrat ponudnikov DŠT Spodbujanje podjetnikov za kreativne ideje in registracijo dejavnosti Delovna skupina izvede raziskavo med ponudniki in oblikuje program usposabljanja Izvajanje usposabljanja po programu za kmetijce in rokodelce Izvajanje usposabljanja po programu za gostince in turistične delavce Sistem izvajanja akcije Dnevi odprtih vrat ponudnikov DŠT Register ponudnikov ter pomoč pri pisanju projektnih predlogov za razpise Različni profili deleţnikov v DŠT imajo moţnost nadgraditi svoja znanja Nenehno izvajanje usposabljanja kmetijcev in rokodelcev v povezavi s KZS in OZS Nenehno izvajanje usposabljanja zaposlenih v gostinstvu in turizmu v povezavi s TŠT Oblikovanje sistema akcije Toplice DMO ŠT v sodelovanju z institucijami Toplice DMO ŠT v sodelovanju z izobraţevalnimi institucijami Toplice DMO ŠT v sodelovanju s KZS, OZS in izobraţevalnimi institucijami (Dobrote Dolenjske) Toplice DMO ŠT v sodelovanju s TŠT in z izobraţevalnimi institucijami Toplice DMO ŠT v sodelovanju s ponudniki 60

61 Tabela 28: Ukrep GU5 Spodbujena lokalna oskrba in gradnja sistema BZ in DZ učinkovito povezani turistični idr. ponudniki Aktivnost Opis Opomba Nosilec Termin GU5-A1 Načrt razvoja in trţenja blagovne znamke DŠT GU5-A2 Vzpostavljena mreţa lokalnih ponudnikov GU5-A3 Vzpostavljen sistem zagotavljanja lokalne ponudbe GU5-A4 Spodbujanje ponudnikov gostinskih storitev h kupovanju lokalnih ţivil ter dvigu kakovosti gostinskih storitev GU5-A5 Načrt razvoja in trţenja destinacijske znamke Toplice GU5-A6 Sistem skrbništva in upravljanja destinacijske znamke Toplice GU5-A7 Sklenjeni poslovni dogovori s turističnimi ponudniki Vzpostaviti DS za oblikovanje dokumenta oz. priključitev k KBZ Dobrote Dolenjske Vzpostaviti sistem povezovanja in spodbujanja ponudnikov k sodelovanju Vzpostaviti sistem raznolike ponudbe in kritične mase izdelkov ter storitev Vzpostavljena veriga gostinskih lokalov - odkupovalcev lokalnih ţivil od kmetov Vzpostaviti DS za oblikovanje dokumenta DZ ter pravilnike za skrbništvo in upravljanje DZ Vzpostaviti sistem skrbništva in upravljanja znamke - kader Vzpostaviti dokumentacijo za dogovor o poslovnem sodelovanju deleţnikov DŠT Dvig kakovosti gostinske prehrambne ponudbe, vsaj en ponudnik z zdravo in kakovostno ponudbo lokalnih jedi Zagotoviti sredstva Zagotoviti kader in sredstva Zagotoviti kader in sredstva Toplice DMO ŠT Toplice DMO ŠT Toplice DMO ŠT Toplice DMO ŠT, TŠT, ponudniki Toplice DMO ŠT Toplice DMO ŠT Toplice DMO ŠT in turistični ponudniki

62 Tabela 29: Ukrep GU6 Kakovostna in raznolika gostinska idr. dejavnost prehrana, nočitev, vinogradništvo, sadjarstvo, rokodelstvo, okoljska vzgoja Aktivnost Opis Opomba Nosilec Termin GU6-A1 Vzpostavitev modela visokokakovostnega turizma v Klevevţu ter obnova nasadov GU6-A2 Gradnja hleva in lope za stroje in krmo na Turistični kmetiji Škrbina GU6-A3 Spodbujanje kmetij k sejanju starih vrst ţit in k ekološki pridelavi GU6-A4 Nadgradnja ponudbe Mlina Košak GU6-A5 Nadgradnja Kmetije Jenko GU6-A6 Dolgoročni načrti na območju izvira Klevevţke toplice GU6-A7 Nadgrajen zdraviliški park v Termah Toplice Vzpostavitev oblike visokokakovostnega turizma na območju Klevevţa ter obnova nasadov Nadgradnja ponudbe na TK Škrbina z gradnjo hleva za bike ter lope za stroje in krmo Spodbude za kmete, ki se bi preusmerili v ekološko pridelavo ţit ter sejali stare vrste ţit, saj je vsa moka iz uvoza. Ekološka ţetev ţit Pekarna ali turistični objekt za degustacije in delavnice peke kruha in slaščic ter testenine. Ekološko mletje ţit Celovita ponudba za izvajanje izobraţevalnih dejavnosti in butičnega turizma z izdelanim poslovnim načrtom Ureditev vstopne info točke. Moţen ogled jame Nadgradnja zdraviliškega parka TŠT ter oblikovanje Vrta zelišč Vzpostavitev samooskrbnega hotelskega kompleksa s posameznimi apartmaji v obliki dolenjskih zidanic, ureditev območja nekdanjega gradu Klevevţ, prezentacija dediščine gradu Klevevţ in druţine Ulm ter obnova nasadov OŠT naj poenostavi postopke pri pridobivanju dovoljenj za gradnjo OŠT in KZS naj s subvencijami spodbujata preusmeritve Nadgraditi polizdelek moko s predelavo v kruh, slaščice in testenine ter s storitveno dejavnostjo degustacije in delavnice K trenutni izdelavi poltrdih in trdih kozjih sirov ter ričkovega (totrovega) olja dodati izobraţevalno dejavnost ter poskrbeti za skupen nastop ponudnikov DŠT Potreben odkup hiše od KZ Krka d.o.o. Lokalni ponudnik prevzame Vrt zelišč v Zdraviliškem parku TŠT Toplice Vlagatelj TK Škrbina Toplice in KZS ter kmeti Mlin Košak Kmetija Jenko in ostali ponudniki Toplice Terme Toplice v sodelovanju z lokalnim ponudnikom

63 Aktivnost Opis Opomba Nosilec Termin GU6-A8 Vzpostavitev pogojev za zeleni turizem v Zdravcih in ob potoku Radulja GU6-A9 Spodbujanje zelenih in rjavih investicij v nastanitvene kapacitete GU6-A10 Spodbujati mlade k vinogradništvu in nadgradnji zidaniškega turizma Vzpostavitev učne poti in opazovalnic za ţivali v Zdravcih ter ureditev meandrov Radulje z zasaditvijo vrb ter razvoj programov zelenega turizma. Spodbude za revitalizacijo obstoječih stavb v nastanitvene kapacitete rjave investicije ter novih nastanitvenih kapacitet malih ponudnikov zelene investicije v nastanitvene obrate. Urejene zidanice z nočitvenimi kapacitetami ter vinogradniška krajina Vzpostaviti pogoje za opazovanje ptic in drugih redkih ţivalskih in rastlinskih vrst v močvirnih habitatih Zdravcev. Kmetje naj skozi ukrepe varstva narave in subvencije nasadijo vrbe ob meandrih Radulje in s tem nadaljujejo tradicijo ohranjanja obvodnih ekosistemov ter spletanja košar iz vrbovih vej Rast števila nastanitvenih kapacitet za različne ciljne skupine gostov z dotično opremo (npr. za kolesarje, pohodnike, opazovalce ptic itd.) HACCP tudi za gostinsko prehrambno ponudbo Jani Vidmar in DOPPS ob sodelovanju z OŠT in lastniki zemljišč ter Amalijo Krnc OŠT, ponudniki OŠT, ponudniki

64 Tabela 30: Ukrep GU7 Nadgradnja rekreacijske, izkustvene kulturne in splošne infrastrukture ter signalizacije Aktivnost Opis Opomba Nosilec Termin GU7-A1 Projekt nordijska hoja na podeţelju GU7-A2 Projekt»Aqua Ludos«GU7-A3 Muzej vode GU7-A4 Center kolesarstva in nordijske hoje GU7-A5 Center šolskih in obšolskih dejavnosti Trasiranje nordijskih (12) in kolesarskih (3) poti ter priprava zemljevida, postavitev informacijskih tabel, označitev sakralnih spomenikov (12) in postavitev urbane opreme Vzpostavitev novih turističnih točk, označitev pomembnih naravnih in kulturnih znamenitosti (Zdravci, Klevevţ, otok Trţič), vzpostavitev učnih poti in učnih vsebin na temo vode in naravne dediščine. Rekonstrukcija zapuščene stavbe v bliţini vodarne Jezero in vzpostavitev»muzeja vode«(zgodovinska predstavitev vodarne Jezero in vodnega tokokroga) ter učnega laboratorija za izvajanje meritev in poskusov Vzpostavitev centra za promocijo kolesarstva in nordijske hoje za celotno Dolenjsko Vzpostavitev Centra šolskih in obšolskih dejavnosti na lokaciji nekdanje osnovne šole v Šmarjeških Toplicah Projekt zasnovan v partnerstvu s Termami Toplice, TD Toplice, Športno turistično društvo Bela Cerkev Vzpostavitev učnih poti v mokrišču Zdravci in otoku Trţič, postavitev opazovalnic za ptice in ostale ţivali, postavitev informacijskih tabel in urbane opreme, vzpostavitev»vrtca v gozdu«(učilnica na prostem), prezentacija stavbne kulturne dediščine (kozolca) Ohranjanje dediščine preko trajnostnega turizma Vsebina usmerjena v ciljno skupino obiskovalcev, ki jo bodo predstavljali učenci in dijaki osnovnih in srednjih šol iz celotne Dolenjske V centru bo delovala pisarna TIC-a, moţno si bo izposoditi kolesa in palice za nordijsko hojo, organizirati strokovna predavanja, razstave, itd. Moţnost prenočevanja, izvajanja vsebin in organizacijo»šole v naravi«za osnovnošolce in srednješolce Toplice Toplice Toplice, Komunala Novo mesto Toplice, zasebni investitor Toplice, CŠOD

65 Aktivnost Opis Opomba Nosilec Termin GU7-A6 Razvoj verskega turizma z Drinskimi mučenkami Vzpostavitev temeljev verskega turizma z obiskom cerkva in zgodbo o Drinskih mučenkah Vzpostaviti infrastrukturo: ureditev razgledne točke na zvoniku Ţupnijske cerkve sv. Marjete, vzpostaviti spominski park ob cerkvi ter Meditativno sprehajalni park, oblikovati ponudbo, usposobiti Toplice, Ţupnija GU7-A7 Načrt razvoja in trţenja ter signalizacije infrastrukture DŠT GU7-A8 Vzpostavitev električnih polnilnic GU7-A9 Gradnja parkirišč za avtobuse in avtomobile v Beli cerkvi GU7-A10 Vzpostavitev parkirišča za avtodome GU7-A11 Gradnja cestne povezave med Šmarješkimi Toplicami in Šmarjeto GU7-A12 Izgradnja pločnika od Druţinske vasi do Bele cerkve GU7-A13 Izgradnja pločnika od Šmarjete do Bele cerkve GU7-A14 Urejanje in skrb za spomenike kulturne dediščine Vzpostaviti DS in oblikovati dokument za razvoj in trţenje ter signalizacijo turistične infrastrukture za celovito informiranje o ponudbi ponudnikov na skupni informacijski tabli in kaţipotih do ponudnikov Postavitev treh polnilnic za električna vozila na različnih lokacijah ( Toplice, Šmarjeta in Bela Cerkev) Izgradnja dveh parkirišč - za avtobuse (3) in avtomobile (23) v Beli Cerkvi Vzpostavitev parkirišča za avtodome na lokaciji TSCG cone Izgradnja cestne povezave med Šmarješkimi Toplicami in Šmarjeto s kolesarsko stezo, hodnikom za pešce in javno razsvetljavo Povezati Druţinsko vas in Belo Cerkev s pločnikom. Povezati Šmarjeto in Belo Cerkev s pločnikom Ureditev in vzdrţevanje obeleţij NOB idr. spomenikov v OŠT vodnike Zagotoviti celovito kakovostno doţivetje v DŠT Zagotoviti celovito kakovostno doţivetje v DŠT Parkirišča za obiskovalce Bele Cerkve in Hiše ţive dediščine Ureditev površin za pešce in kolesarje in povezava med dvema občinskima središčema Registriranih okrog 90 kulturnih spomenikov Toplice in ponudniki Toplice Toplice Toplice Toplice Toplice Toplice Toplice, ZVKDS, Borci do

66 6.2 Ukrepi na področju trţenja in kakovosti ţivljenja v destinaciji Toplice Ukrepi na področju Trţenja in kakovosti ţivljenja v destinaciji Toplice v obdobju so predstavljeni na Sliki 18. Slika 18: Ukrepi na področju trţenja in kakovosti ţivljenja v destinaciji Toplice Na področju Trţenje in kakovost ţivljenja je izpostavljenih 8 ukrepov s 23 aktivnostmi, in sicer: KŢU1 - Vzpostavljen sistem strateškega in operativnega trţenja - celostno komuniciranje z DZ (A1-3) KŢU2 - Trţenje in prodaja ponudbe s KBZ (A1-3) KŢU3 - Trţenje in prodaja programov vzpostavljene doţivljajske infrastrukture v naravnem in kulturnem okolju (A1-5) KŢU4 - Trţeni programi nadgrajenih gastronomskih in rokodelskih zgodb dnevi odprtih vrat (A1-2) KŢU5 - Trţene prireditve na lokalnem in destinacijskem nivoju (A1-3) KŢU6 - Nadgrajena in trţena ponudba zdraviliško zdravstvenih in velneških programov za domačine in obiskovalce (A1-2) KŢU7 - Celovito trţena turistična infrastruktura (A1-2) KŢU8 - Medgeneracijski center (A1-3) V Tabelah so predstavljene aktivnosti vsakega od 8 ukrepov na področju trţenja in kakovosti ţivljenja v destinaciji Toplice v obdobju

67 Tabela 31: Ukrep KŢU1 Vzpostavljen sistem strateškega in operativnega trţenja celostno komuniciranje z DZ Aktivnost Opis Opomba Nosilec Termin KŢU1-A1 Vzpostavljen sistem strateškega trţenja DŠT KŢU1-A2 Vzpostavljen sistem operativnega trţenja DŠT KŢU1-A3 Vzpostavljen sistem komuniciranja s CKP DZ ŠT Vzpostaviti delovno skupino za strateško trţenje ter oblikovati dokument za vzpostavitev sistema Vzpostaviti operativno trţenje na območju DŠT preko TIC-ev, informacijskih točk Vzpostaviti DS za oblikovanje pravilnika celostne komunikacijske podobe DŠT z destinacijsko znamko Zagotoviti kader in finančna sredstva Zagotoviti kader in finančna sredstva Pozicioniranje DŠT za stacionarne goste in izletnike tudi za nadgradnjo ponudbe turističnega vlakca Toplice DMO ŠT s poslovnimi partnerji Toplice DMO ŠT s poslovnimi partnerji Toplice DMO ŠT s poslovnimi partnerji Tabela 32: Ukrep KŢU2 Trţenje in prodaja ponudbe s KBZ Aktivnost Opis Opomba Nosilec Termin KŢU2-A1 Vzpostavljen sistem trţenja ponudbe s KBZ Zagotoviti kader in sredstva za oblikovanje celostne komunikacijske podobe ponudbe s KBZ KŢU2-A2 Vzpostavljen sistem prodajnih mest za prodajo ponudbe pod KBZ KŢU2-A3 Vzpostavljen sistem logistike za polnjenje polic s ponudbo KBZ Oblikovanje ponudbe in njene CKP za celovito predstavljanje in trţenje na stojnici, spletu, protokolarnih dogodkih idr. Nabor prodajnih mest stojnice na trţnici, stojnice ob protokolarnih dogodkih, vitrine in police pri posameznih ponudnikih ipd. Pogodbena razmerja s ponudniki ter sistem logistike Celovito urejene in polne police in stojnice lokalnih dobrot s KBZ Zagotoviti kader in sredstva Toplice DMO ŠT s poslovnimi partnerji (Dobrote Dolenjske) Toplice DMO ŠT s poslovnimi partnerji (Dobrote Dolenjske) Toplice DMO ŠT s poslovnimi partnerji (Dobrote Dolenjske)

68 Tabela 33: Ukrep KŢU3 Trţenje in prodaja programov vzpostavljene doţivljajske infrastrukture v naravnem in kulturnem okolju Aktivnost Opis Opomba Nosilec Termin KŢU3-A1 Vzpostavljen sistem trţenja programov narave in KD DŠT KŢU3-A2 Vzpostavljena mreţa lokacij narave in kulturne dediščine v DŠT KŢU3-A3 Vzpostavljen sistem digitalnih orodij v centrih narave in kulturne dediščine v DŠT KŢU3-A4 Ponovna vzpostavitev Turističnega kroţka na OŠ Šmarjeta KŢU3-A5 Zbornik o Šmarjeških Toplicah DS za digitalizacijo doţivetij narave in kulturne dediščine v DŠT Vzpostavitev Turističnega kroţka OŠ Šmarjeta v sodelovanju z aktivnimi in upokojenimi učitelji OŠ Šmarjeta Vzpostavitev uredniškega odbora za pripravo zbornika in predstavitev Motiviranje podmladka v društva. Vključevanje prireditev v paketno ponudbo Koordinator Zagotoviti sredstva za infrastrukturo in kader za interpretacijo Mentor turističnega kroţka, mladi člani TD in pedagoški delavci Objavljeno zbrano gradivo v obliki kronike o zgodovinskem razvoju Šmarjeških Toplic in zdraviliškega turizma Toplice DMO ŠT s poslovnimi partnerji (DOPPS) Toplice DMO ŠT s poslovnimi partnerji (DOPPS) Toplice DMO ŠT s poslovnimi partnerji (DOPPS) Osnovna šola Šmarjeta, Turistično društvo Šmarjeta, Fakulteta za turizem Breţice Toplice in Terme Toplice Tabela 34: Ukrep KŢU4 Trţeni programi nadgrajenih gastronomskih in rokodelskih zgodb dnevi odprtih vrat DS za oblikovanje nabora programov narave in KD ter vzpostavitev sistema trţenja leteh Programi narave in kulturne dediščine trţeni na TIC-ih in pri ponudnikih Aktivnost Opis Opomba Nosilec Termin KŢU4-A1 Vzpostavljen sistem nadgrajene gastronomske ponudbe DS za gastronomijo Dvig kakovosti gastronomske ponudbe Toplice DMO ŠT s poslovnimi partnerji KŢU4-A2 Koordinirana aktivnost Dnevi odprtih vrat DŠT Koordinator za akcijo Dnevi odprtih vrat DŠT Zagotoviti sredstva za trţenje in kader Toplice DMO ŠT s poslovnimi partnerji

69 Tabela 35: Ukrep KŢU5 Trţene prireditve na lokalnem in destinacijskem nivoju Aktivnost Opis Opomba Nosilec Termin KŢU5-A1 Vzpostavljen letni koledar prireditev DŠT Toplice DMO ŠT 2018 KŢU5-A2 Vzpostavljena skupina za trţenje prireditev na destinacijskem nivoju KŢU5-A3 Vzpostavljen sistem trţenja prireditev v DŠT DS za prireditve oblikuje Letni koledar prireditev za naslednje leto v novembru predhodnega leta DS za prireditve določi sistem trţenja prireditev v lokalnem in regionalnem okolju Izvajanje sistema trţenja prireditev z vključevanjem vseh društev in drugih ponudnikov Letni koledar prireditev objavljen do januarja za celo leto moţnost vključevanja dogodkov v turistične programe Skrb za celovito načrtovanje prireditev mreţa ponudnikov Poslovnik izvajanja prireditev v DŠT Toplice DMO ŠT s poslovnimi partnerji Toplice DMO ŠT, društva Tabela 36: Ukrep KŢU6 Nadgrajena in trţena ponudba zdraviliško zdravstvenih in velneških programov za domačine in obiskovalce Aktivnost Opis Opomba Nosilec Termin KŢU6-A1 Nadgradnja zdraviliško zdravstvenih programov Term Toplice KŢU6-A2 Nadgradnja zdraviliško velneških programov Term Toplice TŠT nenehno nadgrajujejo zdravstvene programe za ciljne skupine gostov iz različnih ciljnih trgov TŠT nenehno nadgrajujejo velneške programe za ciljne skupine gostov iz različnih ciljnih trgov V programe vključiti tudi ponudbo prireditev idr. dogodkov v območju V programe vključiti tudi ponudbo prireditev idr. dogodkov v območju TŠT in drugi deleţniki DŠT TŠT in drugi deleţniki DŠT

70 Tabela 37: Ukrep KŢU7 - Celovito trţena turistična infrastruktura Aktivnost Opis Opomba Nosilec Termin KŢU7-A1 Nadgradnja ponudbe v Hiši ţive dediščine Degustacija kruha, salam in vina. Oblikovanje doţivljajskih paketov Nakup lokalnih izdelkov OŠT, DPŢDBC, DVVVBC KŢU7-A2 Nadgradnja trţenja ponudbe zidaniškega turizma Registracija dejavnosti, da bo moţno ponuditi degustacijo vina in prigrizkov S tem dobimo moţnost odprtja vinotočev in pohodniških paketov od vrat do vrat z degustacijo vin OŠT, DVVVBC Tabela 38: Ukrep KŢU8 - Medgeneracijski center Aktivnost Opis Opomba Nosilec Termin KŢU8-A1 Načrt razvoja in poslovanja medgeneracijske ga dnevnega centra ŠT DS za MC oblikuje dokument za razvoj in poslovanje MC ŠT DS oblikuje program aktivnosti za različne ciljne skupine glede na prostorske, časovne idr. zahteve Toplice in druge javne ustanove KŢU8-A2 Vzpostavitev programa dela medgeneracijskega dnevnega centra ŠT KŢU8-A3 Usposobljeni koordinator in zaposleni v medgeneracijskem centru ŠT Vzpostavitev programa dela medgeneracijskega dnevnega centra v Šmarjeti Koordinator in volonterji so usposobljeni za delo z različnimi ciljnimi skupinami v medgeneracijskem centru Toplice Podrobno oblikovanje programov za vsako ciljno skupino posebej z mentorji oz. tutorji Izvajanje programov za starejše v dopoldanskem času (delavnice, izobraţevanja, druţenje), v popoldanskem času organizirane dejavnosti za osnovnošolce (kroţki, delavnice, učna pomoč), zvečer prostor za druţenje mladih (druţabni dogodki) Toplice, Fakulteta za turizem Breţice Toplice, Fakulteta za turizem Breţice (študenti iz občine Toplice) Skupaj je za udejanjanje strateškega razvoja in trţenja turizma v destinaciji Toplice v obdobju predvidenih 15 ukrepov z 68 aktivnostmi. 70

71 7 Zaključek Destinacija Toplice se je z vrelci termalne vode ţe pred več kot 100 leti uvrstila na turistični zemljevid destinacij, ki ob zagotavljanju kakovosti bivanja lokalnih prebivalcev pritegnejo obiskovalce in turiste k rehabilitaciji, preventivnem zdravljenju ali razvajanju telesa in duha. Turisti v območju preţivijo počitnice, se rekreirajo, rehabilitirajo ali enostavno uţivajo v neponovljivi naravi, lokalni kulinariki in kakovostni turistični infrastrukturi, ki jo omogočajo Terme Toplice v povezavi z manjšimi ponudniki. Odločitev za nadgradnjo strateškega razvoja in trţenja turizma na območju destinacije Toplice do leta 2027 zagotavlja celovito in povezano ustvarjanje zgodb in nagovarjanje ciljnih skupin, ki si jih na destinaciji ţelimo. Vizija razvoja in trţenja turizma (Tabela 39), razvojni (Tabela 40), trţenjski kvalitativni (Tabela 41) in kvantitativni cilji (Tabela 42), ki so bili postavljeni skupaj z deleţniki, zagotavljajo odprto in zaupanja vredno povezovanje partnerjev, kar prinaša iskreno zadovoljstvo vsem vpletenim deleţnikom, zagotavlja večjo lokalno dodano vrednost in s tem konkurenčnost destinacije. Tabela 39: Vizija razvoja in trţenja turizma v destinaciji Toplice SLOGAN destinacije Toplice: Toplice - Vir ţivljenjske energije KRATKA VIZIJA destinacije Toplice: Destinacija Toplice bo leta 2027 odlično pozicionirana in povezana dolenjska destinacija, prepoznana po poglobljenih doţivetjih na področjih zdravja, dobrega počutja, aktivnosti v naravi ter kulinarike in vin. DOLGA VIZIJA destinacije Toplice: Destinacija Toplice bo leta 2027 zelena, aktivna, zdrava, dostopna za vse ciljne skupine, povezana in odlično pozicionirana destinacija, s privlačno, raznoliko krajino s termalnimi vrelci, potoki in reko Krko, ki ponuja tradicionalno in sofisticirano dolenjsko kulinariko in odlična vina, omogoča zdravljenje in dobro počutje ter aktivno preţivljanje prostega časa posameznikom, druţinam in skupinam, v pristnem naravnem okolju, s pozitivno ţivljenjsko energijo podjetnih ljudi, ki ţivijo z naravo in kulturno dediščino ter razmišljajo kreativno. 71

72 Tabela 40: Strateški razvojni cilji na področju turizma v obdobju v destinaciji Toplice SRC1 Destinacijska management organizacija (DMO Toplice s tremi centri in učinkovito mreţo TIC-ev v navezi s Termami Toplice Organizirano oblikovana in promovirana ponudba destinacije Toplice temelji na partnerstvu z namenom celovito povezanega strateškega in operativnega razvoja in trţenja turistične ponudbe ter komuniciranja le-te z javnostmi. SRC2 Kakovostno in vsebinsko usklajena ponudba destinacije Toplice Zelena, aktivna in zdrava destinacija Toplice z uveljavljenimi termami in verigo podjetnih majhnih ponudnikov, lokalno oskrbno verigo ekološko pridelane hrane, kreativno lokalno gastronomijo, letnim programom zeleno, aktivno in zdravo obarvanih dogodkov ter sonaravno gradnjo in mehko mobilnostjo s poudarkom na ohranjanju tradicionalne krajinske podobe. SRC3 Razvoj infrastrukture za odlično prepoznavnost destinacije Toplice Kakovostno usposobljeni zaposleni skrbijo za odličnost na področju turizma in z njim povezanimi dejavnostmi pod skupno destinacijsko trţno znamko in kolektivno blagovno znamko ter s skupnim nastopanjem krepijo prepoznavnost destinacije. SRC4 Učinkovite naloţbe v ponudbo in promocijo turizma v destinaciji Toplice Celovito povezane podjetne naloţbe v osnovno (promet, signalizacija in parkirišča, internet) in turistično infrastrukturo (zdraviliška preventiva in kurativa, aktivne počitnice - poglobljena doţivetja narave in kulturne dediščine, vinski in kulinarični turizem, rekreacija v naravi, eko turizem, verski turizem idr.) z digitalnimi orodji trţenja. SRC5 Medgeneracijski center destinacije Toplice Ozaveščanje, izobraţevanje in usposabljanje za trajnostni razvoj in kakovostno ţivljenje v destinaciji Toplice za vse ciljne skupine občanov. Tabela 41: Strateški trţenjski kvalitativni cilji na področju turizma v obdobju v destinaciji Toplice STKC1 STKC2 STKC3 STKC4 STKC5 Učinkovito pozicionirana, trţena in prepoznana destinacija Toplice DMO destinacije Toplice nagovarja druţine, manjše skupine in posameznike z aktivnim ţivljenjskim slogom, v zelenem okolju ob zdravilni vodi ter urejenih naravnih in kulturnih znamenitostih in lokalni gastronomiji. Povezovanje z namenom skupnega trţenja ponudbe destinacije Toplice Poslovno povezani ponudniki dosegajo sinergične učinke rasti prepoznavnosti destinacije Toplice (skupna promocija vertikalno in horizontalno, razvoj ITP, posredništvo pri prodaji ponudbe organizatorjev potovanj ipd.). Destinacijska znamka Toplice Destinacijska trţna znamka z enotnim trţenjskim nastopom povezanih aktivnosti zagotavlja učinkovito prepoznavnost s strateškim pristopom gradnje vrednosti znamke, skrbništva in upravljanja ob učinkoviti komunikacijski strategiji. Sodoben sistem komuniciranja destinacije Toplice Sistem komuniciranja s sodobno informacijsko tehnologijo (destinacijski informacijskorezervacijski portal z naprednim oglaševanjem in prisotnostjo v socialnih omreţjih) ter spremljanjem odzivov in oblikovanjem analiz za managerske odločitve Orodja digitalnega marketinga (spletni marketing, mobilni marketing, marketing, outdoor digitalno oglaševanje, sms-i, mms-i, storitve oglaševanja preko displayev ipd.). Kolektivna blagovna znamka destinacije Toplice Vzpostavljen sistem zagotavljanja kakovosti ponudbe pod skupno kolektivno blagovno znamko obljublja višjo kakovost ponudbe ob konkurenčni ceni. 72

73 STKC6 STKC7 STKC8 STKC9 Privlačni integralni turistični produkti destinacije Toplice za stacionarne goste in izletnike Razvoj sistema vzpostavljanja privlačne destinacijske ponudbe integralnih turističnih produktov za stacionarne goste in izletnike na področjih zdravega, zelenega in aktivnega turizma s poglobljenimi izkustvi zdraviliških in velneških programov, narave in kulturne ter ţive dediščine. Personalizirana ponudba destinacije Toplice Razvoj sistema personalizirane ponudbe s kreativnim pristopom za izbrane ciljne skupine za daljša bivanja in večjo potrošnjo. Letni program prireditev in dogodkov destinacije Toplice Razvoj sistema ter letnega programa prireditev in dogodkov, ki dvigujejo prepoznavnost destinacije Toplice in so temelj turističnih paketov za turiste. Usposobljeni zaposleni za trţenje ponudbe destinacije Toplice Vzpostavitev sistema usposabljanja zaposlenih v turizmu za učinkovito promocijo in trţenje ponudbe. Tabela 42: Strateški trţenjski kvantitativni cilji na področju turizma v obdobju v destinaciji Toplice STKC1 4 % rast števila prihodov stacionarnih gostov iz leta 2016 na leta 2027 STKC2 6 % rast števila prihodov stacionarnih gostov iz mednarodnega okolja iz leta 2016 na leta 2027 STKC3 2,3 % rast števila prihodov stacionarnih domačih gostov iz leta 2016 na leta 2027 STKC4 6 % rast števila nočitev stacionarnih gostov iz mednarodnega okolja iz leta 2016 na leta 2027 STKC5 2,3 % rast števila nočitev domačih gostov leta 2016 na leta 2027 STKC6 Povprečna doba bivanja leta 2016: 5,73 dni Povprečna doba bivanja mednarodnih gostov leta 2016: 4,05 dni Indeks povprečne dobe bivanja 2016/2015: 5,73/5,35 = 1,07 Indeks povprečne dobe bivanja 2016/2008: 5,73/5,79 = 0,99 STKC7 Podaljšanje povprečne dobe bivanja mednarodnih gostov iz 4,05 leta 2016 na 4,1 dni leta 2027 (12675 * 4,1 dni= ) STKC8 Ohranitev povprečne dobe bivanja domačih gostov iz 6,9 leta 2016 na 6,9 dni leta 2027 STKC9 Promocijske aktivnosti na ključnih in potencialnih trgih v naslednjih letih glede na število prihodov in nočitev gostov iz mednarodnega okolja in dobo bivanja v destinaciji Toplice v letu ključni trgi: 1. Slovenija: prihodov (58 %) / nočitev (70%) PDB 12 6,9 dni 2. Italija: prihodov (13,4%) / nočitev (8,3%) PDB 3,6 dni 3. Ruska federacija: 556 prihodov (3,28%) / 3867 nočitev (3,95%) PDB 7dni 4. Izrael: 549 prihodov (3,24%) / 3317 nočitev (3,42%) PDB 6 dni 5. Avstrija: 500 prihodov (2,95%) / 2072 nočitev (2,13%) PDB 4,1 dni 6. Nizozemska: 370 prihodov (2,18%) /3079 nočitev (3,17%) PDB 8,3 dni Potencialni trgi: 1. Nemčija: 360 prihodov / nočitev PDB 3,5 dni 2. Srbija: 293 prihodov / nočitev PDB 4,4 dni 3. Hrvaška: 301 prihodov / 861 nočitev 2,9 dni 4. Švica STKC10 Dvig kakovosti in raznovrstnosti nastanitvenih kapacitet iz 244 sob oz. 435 leţišč leta 2016 na (CŠOD - 60 leţišč (3-4 posteljne), Klevevţ 100 sob oz. 200 leţišč, TK, APP) 350 sob oz. 700 leţišč leta PDB povprečna doba bivanja. 73

74 STKC11 Povečanje zasedenosti vseh stalnih leţišč iz 61 % (365*435 leţišč = / dejansko) leta 2016 na 68 % leta 2027 STKC12 Povečanje dnevne turistične potrošnje stacionarnih gostov iz mednarodnega okolja iz EUR/dan leta 2016 (povprečna paketna cena + vstopnina, vodene ture, ) na 120 leta 2027 STKC13 Rast števila izletnikov (HŢD, Čebelar - TŠT kopalni gosti vstop v TŠT, kosilo in še en ogled ) STKC14 Rast števila organiziranih skupin v DŠT (TIC, HŢD, TŠT, društva) STKC15 STKC16 Sezonskost: Deleţ prenočitev v mesecih julij in avgust (2016): = = 24% nočitev leta 2016 Deleţ prenočitev v mesecih junij do vključno september (4 meseci): = = 42% nočitev leta 2016 Povečanje števila obiskovalcev najpomembnejših prireditev, in sicer: - Šmarješki tek ( Toplice) - Soţitje kruha in vina (Bela Cerkev) - Festival šmarješkega vina in salam (Šmarjeta) - Zahvala jeseni (Šmarjeta) - Dan vode ( Toplice) Uspeh je mogoč samo ob velikem zaupanju deleţnikov, dostopnosti destinacije za vse ciljne skupine, komuniciranju s sodobnimi marketinškimi kanali, ki dosegajo ţelene skupine in usposobljenosti za hitro prilagajanje personalizirane ponudbe izjemno zahtevnemu turističnemu trgu. Uspešni so lahko le najbolj predani partnerji, ki posvojijo skupno zgodbo destinacije in so pripravljeni slediti modelu štirih prioritet in skozi delovanje treh centrov (Slika 19) udejanjati sliko prihodnosti z izvajanjem zastavljenih ukrepov in aktivnosti. Slika 19: Model razvoja in trţenja turizma v destinaciji Toplice 74

75 Projektni predlogi deleţnikov destinacije Toplice so uvrščeni pod 7 ukrepov na področju razvoja in 8 ukrepov na področju trţenja in kakovosti ţivljenja (Slika 20). Slika 20: Model udejanjanja razvoja in trţenja turizma v destinaciji Toplice v obdobju Izvajanje Modela zahteva vzpostavitev in aktivno delovanje delovnih skupin ter prizadevanja ponudnikov k razvoju privlačne ponudbe po meri prepoznanih ciljnih in nišnih skupin turistov. Zgodbe turističnih programov naj izhajajo iz naravnih, kulturnih in izgrajenih lokalnih posebnosti območja, ki se jasno razlikujejo od ponudbe konkurenčnih destinacij. Le motivirani in visoko strokovno usposobljeni posamezniki lahko skozi sinergijo partnerskih odnosov in pristno interpretacijo nadgrajujejo posebnosti narave in kulturne dediščine območja. Tako zagotavljajo neponovljiva doţivetja prepoznanim ciljnim skupinam, ki so prijazno povabljene k ponovnemu obisku. Zberimo vsa sredstva in moči ter pokaţimo, da znamo in zmoremo udejaniti vizijo, ki smo jo skupaj zasnovali. Hvaleţni nam bodo naši otroci in otroci vseh tistih, ki nam bodo zaupali in delili z nami vsakdan. 75

76 8 Viri in literatura Beunders, M. A. Nick. Visitor Management and Destination Management as Tools for Sustainable Regional Development. V: Exploring the Nature of Management: Proceedings of the Third International Conference on Monitoring and Management of Visitor Flows in Recreational and Protected Areas. Rapperswil: Researce Centre for Leisure, Tourism and Landscape, Institute for Landscape and Open Space, University of Applied Sciences Rapperswil , Bieger, Thomas. Management von Destinationen. 6. izdaja. München; Wien, Oldenbourg, Juvan, Emil. Destinacijski management. Portoroţ: Turistica, Fakulteta za turistične študije, Konvikt. Strategija razvoja turizma v občini Toplice (SRTOŠT) v obdobju od leta 2008 do 2028, Novo mesto, Kneţević Cvelbar, Ljubica. Destinacijski management, Ljubljana: MGRT, Lebe, Sonja Sibila et al. Leksikon turizma: destinacije, gastronomija, hotelirstvo, agencije, organizatorji, prevozniki. Maribor: Multidisciplinarni institut Maribor, Lešnik Štuhec, Tanja. Mreţenje deleţnikov za razvoj in trţenje destinacijskih turističnih produktov, Ljubljana: MGRT, Lešnik Štuhec, T. Oblikovanje in empirično preverjanje sprejemljivosti modela upravljanja vpliva uporabnikov zavarovanih območij. [Design and empirical checking of the acceptability of protected areas visitor impact management model]. Doctoral dissertation. Maribor: Univerza v Mariboru, Ekonomsko-poslovna fakulteta Maribor, MGRT, Strategija trajnostne rasti slovenskega turizma , Izvleček za razpravo na usklajevalnih delavnicah, Ljubljana, 18. april MGRT, Strategija trajnostne rasti slovenskega turizma , [online], dosegljivo na naslovu: turizma/ ( ). Mihalič, Tanja. Trajnostni turizem. Ljubljana: Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani, Mihalič, Tanja. Trajnostni razvoj turizma v Sloveniji, Ljubljana: MGRT, Morrison, M. A. Marketing and Managing Tourism Destinations. London and New York: Routledge, Toplice, [online], dosegljivo na naslovu: ( ). SPIRIT in SNZ. Strategija razvoja in trţenja slovenskih naravnih zdravilišč Ljubljana, oktober Terme Toplice, [online], dosegljivo na naslovu: ( ). TIC Toplice, [online], dosegljivo na naslovu: ( ). Uran, Maja in Emil, Juvan. Strateški management v turizmu. Koper: Društvo za akademske in aplikativne raziskave Koper, Vodeb, Ksenija. Turistična destinacija: sodobna obravnava koncepta, Koper: Zaloţba Univerze na Primorskem,

77 Priloge Priloga 1: Naravne in kulturne znamenitosti občine Toplice...78 Priloga 2: Doţivetja na območju občine Toplice...82 Priloga 3: Zgodovinski razvoja Term Toplice...87 Priloga 4:»Strategija razvoja turizma v občini Toplice«(SRTOŠT) v obdobju od leta 2008 do Priloga 5: Prednosti turizma v destinaciji Toplice delavnica z DS DŠT, Priloga 6: Slabosti turizma v destinaciji Toplice z DS DŠT, Priloga 7: Priloţnosti turizma v destinaciji Toplice z DS DŠT, Priloga 8: Nevarnosti turizma v destinaciji Toplice z DS DŠT, Priloga 9: Anketa - Indikatorji trajnosti občine Toplice Priloga 10: Povzetki intervjujev z deleţniki destinacije Toplice Priloga 11: Obrazec za projektne predloge deleţnikov občine Toplice Priloga 12: Operativni razvojni cilji na področju turizma v destinaciji Toplice

78 Priloga 1: Naravne in kulturne znamenitosti občine Toplice Narave znamenitosti Toplice leţi na območju, kjer se dinarska podolja, ravniki in planote stikajo s panonskim gričevjem in ravninami. Stik se odraţa v termalnih vrelcih, raznolikosti kamnin, razgibanosti površja, vodovju, raznolikosti prsti in rastja, v podnebnih značilnostih, rabi tal, pa tudi v kulturnem pogledu. Področje občine obkroţa več vodotokov, na juţnem delu je to reka Krka ter potok Toplica in Zavetrščica, na severnem delu Laknica, v osrednjem delu pa si skozi ozko sotesko utira pot največji potok Radulja. Več potočkov, nekateri izmed njih so še danes pitni, tudi večkrat ponikne. Ena izmed najpomembnejših naravnih danosti v občini je prav gotovo termalna voda, saj je le-ta podlaga za razvoj zdraviliškega turizma, ki se je pričel leta 1792, ko so izšli prvi zapisi o Jezerskih Toplicah, kakor so takrat imenovali Toplice. Naravne znamenitosti na območju občine Toplice Koglo in Vinji Vrh Pokrajina je reliefno precej razgibana, opredeljujeta jo dva griča: Koglo 417 m in Vinji Vrh 392 m. Oba po prisojni strani pokrivajo vinogradi, po osojni pa predvsem gozdne površine. Na vrhovih obeh gričev so tudi prekrasne razgledne točke na dolino reke Krke, Gorjance, kočevski gozd, novomeško kotlino in šentjernejsko polje, v lepem vremenu pa tudi na Kamniško-Savinjske Alpe. Griča sta znana po številnih zidanicah, kjer se lahko obiskovalci okrepčajo s cvičkom in domačimi mesnimi dobrotami. Zgornja Klevevška jama Nahaja se ob soteski potoka Radulja pod vzpetino, kjer so razvaline gradu Klevevţ. Jamo tvori 209 m dolg rov, na dnu zapolnjen z usedlinami. Jama je suha, le na dnu je nekaj blata in je ena najdaljših na tem območju. Tu so našli kapnike, pa tudi prazgodovinsko keramiko. Po legendi naj bi bil v njej skrit tudi zaklad. Zaenkrat še ni urejena za obiskovalce. Spodnja Klevevška jama Okoli 10 metrov pod Zgornjo Klevevško jamo se nahaja Spodnja Klevevška ali Ajdovska jama, v kateri je hipotermalni izvir. Le-ta priteka iz špranje v steni s temperaturo 21 C. Jama je doslej edina znana topliška jama. Do sedaj je raziskanih 518 m rovov, vendar tudi ta še ni urejena za obiskovalce. Jama je zanimiva tudi zaradi bogatega jamskega ţivalstva, v njej so našli porodniški koloniji juţnega podkovnjaka in navadnega netopirja ter posamezne male in velike podkovnjake. 78

79 Soteska potoka Radulja Radulja je nekaj deset kilometrov dolg potok, levi pritok reke Krke. V svojem zgornjem toku, v krajšem, a divjem kanjonu s skoraj navpičnimi bregovi, ustvarja manjše glasne in šumeče slapove in skoke. Ob Klevevški Toplici se torej prične soteska Radulje, ki se dviga pribliţno 100 m navzgor. Tu se je Radulja globoko zarezala v pas triadnih apnencev, strmec pa premaguje v številnih slapičih, ki so v hudi zimi vklenjeni v led, spomladi in jeseni pa precej glasni. Po glasnih brzicah Radulje so poimenovali tudi bliţnji Klevevţ, saj Klingenfels pomeni pojoči slapovi. Klevevška Toplica Pri končnem delu soteske je ob desnem bregu Radulje krajši pritok, katerega izvir privre na dan pod večjo skalo in je zajet v manjšem bazenu. To je hipotermalni izvir, imenovan Klevevška Toplica, s temperaturo od 21 do 25 C in je nastal ob istem prelomu kot izvir v Šmarjeških Toplicah. Klevevška Toplica je primerna za kopanje. Zdravci Močvirnato dolino, kjer se zasanjano vije potok Radulja, so domačini poimenovali Zdravci. Dolina ob Radulji predstavlja dno nekdanjega zaliva Panonskega morja, pozneje pa je bilo tu najverjetneje jezero. To področje ob Radulji, ki ob močnem deţevju prestopi bregove in poplavi ravnino, daje zavetje nekaterim redkim pticam in ţivalim, kot so sive in bele čaplje, vidre, bobri, potočni raki, srne, lisice, divji zajci in fazani. Zdravci so tudi prava zakladnica rastlinskih vrst. Področje je ponekod povsem močvirnato, poraščeno s šaši in ločki, na najbolj vlaţnih tleh, polnih manjših izvirov pa lahko opazimo trstičje. Ob Radulji rastejo stoletne vrbe, ki so se razbohotile in dajejo pokrajini svojevrsten videz. Indijski lotos Sredi zdraviliškega parka v Šmarjeških Toplicah, kjer je tudi botanična pot, je jezerce, ki ga napaja izvir tople vode, v njem pa ţe več let raste pri nas zelo redka rastlinska vrsta - indijski lotos. Poleti je gladina vode gosto prekrita z velikimi povoščenimi listi, nad gladino pa se ponosno dviga več sto neţnih roţnatih cvetov. Danes so naravna nahajališča indijskega ali rdečega lotosa le še v nekaterih predelih Azije in Avstralije. Do sedaj je veljalo, da indijski lotos na prostem pri nas ne preţivi zime, torej je ta v Šmarjeških Toplicah še toliko večja posebnost in zanimivost. Škratova luknja V zvezi z Belo Cerkvijo obstaja zanimiva zgodba o Škratovi luknji, katere vhod je še danes ohranjen. Pred davnimi časi je vhod vodil v dolg rov pod Belo Cerkvijo. Po pripovedovanju starejših ljudi, so v rovu ţiveli majhni, prijazni škratki. Pomagali so ljudem in bili njihovi pravi prijatelji. Mir tega kraja je pokvaril pohlepen mladenič, ki se je naselil v tej vasi. Škratov ni maral in jih je preganjal. Ti se z njim niso ţeleli prerekati in so se po svojem rovu umaknili na bliţnji Vinji Vrh. Ljudje, ki so ostali brez njihove pomoči, so ničvrednega mladeniča izgnali iz vasi, vendar škratov ni bilo nazaj. Ljudem so pretili hudi časi. Da ne bi vas propadla, se je najstarejši škrat odločil, da bo kljub vsemu pomagal ljudem, vendar se jim ni nikoli prikazal pri belem dnevu. Od takrat se ta rov imenuje Škratova luknja. Vir: glej več Kulturne znamenitosti V šmarješki dolini je bil nekoč zaliv Panonskega morja, zato je tu še danes moč najti miocenske fosile polţkov in školjk, našli so celo zob morskega psa in kitovo vretence. Obstajajo tudi dokazi (ostanki stavb, orodja, keramike), da je bilo to področje poseljeno

80 let pr. n. š. V starejši in mlajši ţelezni dobi so vzpetino Vinjega Vrha poselila keltska plemena, zato so na tem področju arheologi odkrili številne gomile iz halštatske in latenske dobe. Najznačilnejša predmeta tega okoliša sta skledasta čelada ter čolničasta fibula. Prva pisna omemba krajev je bila 15. junija 1074, ko je nastala pomembna listina, s katero je posest freisinških grofov v okolici Vinjega vrha prešla v last oglejskih patriarhov. Kulturne znamenitosti na območju občine Toplice Karlovškova hiša v Šmarjeti Rojstna hiša Joţeta Karlovška stoji nasproti cerkve sv. Marjete v Šmarjeti. Današnjo veliko sodobno hišo v baročnem stilu je sezidal Karlovškov oče. V hiši sta nekdaj delovali tudi gostilna in trgovina ter prenočišča za goste. V zgradbi je danes Karlovškova spominska soba. Joţe Karlovšek je bil rojen leta 1900 v Šmarjeti. Po končani gimnaziji v Novem mestu je nadaljeval šolanje na gradbeni šoli v Ljubljani. Delal je kot gradbeni tehnik, nadzornik, projektant in na koncu kot učitelj tehničnih predmetov na Srednji gradbeni šoli v Ljubljani. Bil je eden od ustanoviteljev Tovarne fine keramike Dekor v Ljubljani leta Njegova velika ljubezen so bili stara podeţelska arhitektura, slovenski ornamenti in slovanska mitologija. Ornamente je najprej zbiral, nato pa tudi sam ustvarjal. Z lastno tehniko, ki jo je tudi patentiral, je slikal na les najrazličnejše motive, večinoma prevzete iz slovanske mitologije. Ruševine gradu Klevevţ Pomemben spomenik kulturne dediščine v občini Toplice je tudi grad Klevevţ (Klingenfels). O gradu danes pričajo le razvaline obodnega zidovja nad okljukom Radulje. V neposredni bliţini stoji nekdanja grajska pristava z gospodarskimi poslopji. Grad Klevevţ je leta 1265 pozidal freisinški škof Konrad, izrecno pa je omenjen šele leta Klevevški gospodje so prvič omenjeni leta Grad so leta 1942 poţgali partizani. Ruševine gradu Štrlek Na Dolenjskem in širšem območju ob reki Krki, je v srednjem veku zraslo veliko gradov. Zaradi obmejna lege ter bliţine tako Ogrske kot Hrvaške je bilo to območje nenehno v nevarnosti pred vdori sovraţnih sosedov. Da bi svoja ozemlja zaščitili so jih Habsburţani utrjevali s postavitvijo številnih gradov. Grad Štrlek je v pisnih virih prvič omenjen leta 1247, zato ga uvrščamo med starejše gradove na Slovenskem. Zgradila sta ga viteza Friderik in Rudolf iz Slepškega pri Mokronogu, pozidala pa sta ga brez dovoljenja tedanjega lastnika posesti, freisingškega škofa zato je grad sodil med "črne" gradnje. Razvaline gradu Štrlek stojijo nad potokom Toplica, v neposredni bliţini današnjega zdraviliškega kompleksa Term Toplice. Do razvalin gradu vodi urejena sprehajalna pot. Danes lahko občudujemo le razvaline juţne in zahodne stene nekdanjega gradu. Vodnjak v zdraviliškem parku v Šmarjeških Toplicah Litoţelezni vodnjak s kipom ţenske z vrčem, ki stoji v zdraviliškem parku v Šmarjeških Toplicah je bil izdelan v drugi polovici 19. stoletja v eni izmed avstrijskih livarn. V Toplice ga je leta 1926 pripeljal novomeški zdravnik Viktor Gregorić, ki je tistega leta tudi odkupil takratne Toplice. V litoţelezni vodnjak, ki je takrat stal na dvorišču med dvema kopelma, je dal napeljati pitno vodo. Gregorić je zgradil tudi moderno zgradbo s sobami za goste, napeljal elektriko, uredil širšo okolico stavb in bazenov ter sprehajalne poti. 80

81 Ţupnijska cerkev sv. Andreja v Beli Cerkvi Cerkev sv. Andreja obdana s pokopališčem stoji na najvišji točki vzpetine, okrog katere se je razvila vas Bela Cerkev. Ljudsko izročilo pravi, da je dobila Bela Cerkev ime prav po beli, zidani cerkvi, ki se je ţe na daleč razlikovala od ostale lesene arhitekture v prostoru. Sedanja sakralna zgradba je bila pozidana v poznobaročnem stilu leta 1813 na prostoru srednjeveške prednice. Cerkveni inventar je iz prve polovice 19. stoletja in ohranja tradicijo baročnega podobarstva. Cerkev sv. Andreja je bila v pisnih virih prvič omenjena leta 1283, lokacija cerkve pa je omenjena v znameniti listini freisinškega škofa, izdani 15. junija 1074 v Ogleju. Cerkev sv. Joţefa na Velikem Vinjem Vrhu Cerkev stoji na 392 m visokem, razglednem in z vinogradi zasajenem Velikem Vinjem Vrhu nad Šmarjeto, v območju enega največjih dolenjskih ţeleznodobnih gradišč. Številne predelave cerkve, ki so sledile stilnim novostim (gotika, barok) ter bogata in kvalitetna oprema pričajo o njenem izjemnem pomenu, ki presega povprečje podeţelskih podruţnic. Cerkev Karmelske matere boţje v Slapih Grajska cerkev Karmelske matere v Slapih je bila pozidana v letih Sedanja zgradba je nasledila starejšo srednjeveško stavbo. Nastanek cerkve je povezan z lastniki gradu Klevevţ, druţino Moscon, ki so cerkev postavili kot njihovo druţinsko grobno cerkev. Na pokopališču, ki obkroţa cerkev je večje število nagrobnih spomenikov med katerimi izstopa grobno polje druţine Ulm, zadnjih lastnikov med 2. svetovno vojno poţganega gradu Klevevţ. Ţupnijska cerkev sv. Marjete v Šmarjeti Cerkev sv. Marjete v Šmarjeti je bila s časovnimi presledki pozidana med leti 1909 in 1928 in je nadomestila starejšo srednjeveško prednico. Sakralna arhitektura je značilna za čas nastanka, cerkvena oprema pa je delo priznanih slovenskih likovnih ustvarjalcev. V cerkvi visi monumentalna slika Kriţanja iz 17. stoletja prinesena iz cerkve Karmelske matere boţje v Slapih. Kamnit zid, ki obdaja cerkev je nekoč predstavljal meje nekdanjega farnega pokopališča, ki je bilo opuščeno leta Na pročelju cerkve je vzidana spominska plošča padlim v 1. svetovni vojni in je ena redkih tovrstnih obeleţij na Dolenjskem. Pod cerkvenim korom sta vzidani nagrobni plošči šmarješkima duhovnikoma Jakobu Jegliču in Janezu Volčiču. Hiša ţive dediščine "Iz narave in preteklosti za prihodnost" V sklopu projekta imenovanega Hiša ţive dediščine»iz narave in preteklost za prihodnost«je s pomočjo nepovratnih sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj in Ministrstva za kulturo v vasi Bela Cerkev v Občini Toplice na mestu nekdanje Osnovne šole Bela Cerkev zaţivel medgeneracijski interpretacijski center dediščine. Njegova vsebina nudi vpogled v ţivljenje lokalnih prebivalcev skozi različne zorne kote in zgodovinska obdobja ter na inovativen način predstavi bogato kulturno dediščino območja Šmarjeških Toplic. Vir: glej več 81

82 Priloga 2: Doţivetja na območju občine Toplice Na vodni poti Vir ţivljenjske energije je moč spoznali najpomembnejše vodne vire na območju Šmarjeških Toplic in doţiveli neokrnjeno naravo. Slika: Pogled na območje občine Toplice Vir: Slika: Vodna pot»vir ţivljenjske energije«na območju občine Toplice - točke Vir: 82

83 Vodna pot»vir ţivljenjske energije«v občini Toplice točke od Vodni vir CP Jezero Največji vodni vir se nahaja se v Druţinski vasi in zagotavlja vodo za oskrbo občin Toplice, Straţa, Mirna Pec in celotni levi breg občine Novo mesto. 2. Potok Prinovec Potok Prinovec izvira v gozdu za hotelom Terme Toplice. Zgodba pravi, da je lastnik zemljišča, na katerem je izvir, k potoku postavil napis 'Prinesi novec', uporabniki studenčnice pa so mu morali za vodo plačati. Sčasoma so se štiri črke izbrisale in ohranil se je napis 'Pri novec'. Tako je potok dobil ime Prinovec. 3. Ribnik v termalnem parku Najdragocenejša znamenitost ribnika je vsekakor indijski lotos. Poleti je gladina vode gosto prekrita z velikimi povoščenimi listi, nad gladino pa se ponosno dvigajo roţnati cvetovi. V okolici ribnika so si domovanje uredile belouške in kobranke, druţbo pa jim delajo številne zlate ribice, ţelve rdečevratke in zelene ţabe. 4. Terme Toplice Prvi pisni viri o zdravilišču segajo ţe v leto Danes so omenjene terme ene izmed najbolj priznanih termalnih zdravilišč v Sloveniji. Specializirane so za rehabilitacije bolezni srca, oţilja in poškodb gibalnega sistema. 5. Zdravci Današnja dolina ob Radulji je dno nekdanjega zaliva Panonskega morja. To področje ob Radulji, ki ob močnem deţevju prestopi bregove in poplavi ravnino, daje zavetje nekaterim redkim pticam in drugim ţivalim. Zdravci so tudi prava zakladnica rastlinskih vrst. Ob Radulji rastejo stoletne vrbe, ki so se razbohotile in dajejo pokrajini svojevrsten videz. 6. Klevevţ soteska potoka Radulja Radulja je nekaj deset kilometrov dolg potok, levi pritok reke Krke. V svojem zgornjem toku, v krajšem, a divjem kanjonu s skoraj navpičnimi bregovi, ustvarja manjše glasne in šumeče slapove in skoke. Po glasnih brzicah Radulje so poimenovali tudi bliţnji Klevevţ, saj Klingenfels v nemščini pomeni pojoči slapovi. 7. Klevevška Toplica Pri končnem delu soteske je ob desnem bregu Radulje krajši pritok, katerega izvir na dan privre pod večjo skalo in je zajet v manjšem bazenu. To je hipotermalni izvir, imenovan Klevevška Toplica, s temperaturo vode od 21 do 25 C. Nastal je ob istem prelomu kot izvir v Šmarjeških Toplicah. 83

84 8. Spodnja Klevevška jama Spodnja Klevevška ali Ajdovska jama je doslej edina znana topliška jama v Sloveniji, kjer se nahaja hipotermalni izvir. Voda priteka iz špranje v steni s temperaturo 21 C. Do sedaj je raziskanih 518 m rovov, vendar ti še niso urejeni za obiskovalce. Jama je zanimiva tudi zaradi bogatega jamskega ţivalstva, saj so v njej so našli porodniški koloniji juţnega podkovnjaka in navadnega netopirja ter posamezne male in velike podkovnjake. 9. Vodnjak v Gorenji vasi Vodnjak leţi v naselju Gorenja vas pri Šmarjeti na nadmorski višini 197 m. Napaja se iz izvirnega zajetja, okoli katerega je zgrajen kamniti obod vodnjaka. Značilnost vodnjaka je predvsem njegova oblika, saj je sestavljen iz treh delov: izvirnega vodnjaka s periščem, napajališča za ţivino in lesene vage oz. vzvoda z uteţjo za vleko vode iz vodnjaka. Gre za tipičen primer vodnjaka na vzvod, ki se je v prejšnjem stoletju uporabljal na celotnem območju Dolenjske in Bele Krajine. Globok je pribliţno 3 m. Zidan je iz kamna, zunanje ogrodje je osmero-kotno. V drugi polovici 20. stol. je bil vodnjak obnovljen, prav tako perišče za pranje perila in napajališče za ţivino v neposredni bliţini. Kot pravijo vaščani, je bil vodnjak nekoč nepogrešljiv vir pitne vode, ki je zmanjkala, le v najhujši suši. Iz vaške štirne so dekleta vodo nosila v škafih na glavi. Voda iz vodnjaka se je uporabljala za umivanje, pripravo ţivil, kuho, pranje in napajanje ţivine. Na perišču so ţenske prale perilo. K vodnjaku so vaščani vodili napajat ţivino, Vodnjak v današnjem svetu ni več nuja, je pa zanimivost, ob kateri se vaščani še vedno zbirajo. Nordijske poti na območju občine Toplice Koglo Otočec- Struga Bela Cerkev Šmarjeta Pot je kroţna in dolga skupaj 8,5 km. Največja višinska razlika je 250 m. Pot vodi iz Šmarjeških Toplic preko vasi Brezovica po dolini potoka Zavetrščica, potem pa proti vrhu Koglega (417m) s cerkvijo sv. Lenarta, kjer je lep razgled na Toplice, Vinji vrh in ravnino ob reki Krki z Gorjanci v ozadju. Spust poteka po vzhodni strani Kogla, skozi Gorenjo vas in Kamen Vrh, nazaj do Brezovice in Šmarjeških Toplic. Teţavnost: teţka pot; Število ur hoje: 2 ¾ ure Pot je dolga skupaj 12 km. Največja višinska razlika je 85m. Pot vodi iz Šmarjeških Toplic preko lesenega mostička čez potok Toplica, po desnem bregu in po kolovozni poti skozi gozd in naprej skozi vasi Dobovo in Lutrško selo do gradu Otočec, ki je znano turistično središče. Grad je iz 13. stoletja in stoji na umetnem otoku sredi reke Krke. Pot vodi naprej po desnem bregu Krke mimo kampa s kopališčem do gradu Struga iz 16. stoletja, kjer je tudi golf igrišče. Teţavnost: srednje teţka pot; Število ur hoje: 3 ure Pot je kroţna in dolga skupaj 6 km. Največja višinska razlika je 60m. Pot vodi iz Šmarjeških Toplic preko lesenega mostička čez potok Toplica, po desnem bregu. Pri drugem mostičku pot prečka cesto proti Novemu mestu in se nadaljuje skozi gozd. Na tem področju so arheologi odkrili številne gomile iz haltštatske in latenske dobe, najznačilnejša predmeta tega okoliša sta skledasta čelada ter čolničasta fibula. Pot vodi naprej proti Spodnji Druţinski vasi do Bele Cerkve, kjer se nahaja cerkev sv. Andreja, ena najstarejših farnih cerkva na Dolenjskem. Pot nazaj vodi skozi Sela, Gradenje in Zgornjo Druţinsko vas nazaj v Toplice. Teţavnost: lahka pot; Število ur hoje: 1 ¾ ure Pot je kroţna in dolga skupaj 6 km. Največja višinska razlika je 40m. Pot vodi iz Šmarjeških Toplic proti vasi Brezovica in naprej po vaški poti skozi zaselek Kamen Vrh proti Šmarjeti. Na glavnem trgu gospoduje ţupnijska cerkev sv. Marjete, arhitekturno bogata Karlovškova hiša z gostilno in dom duhovnosti sv. Marjeta. V 84

85 Tekaška Toplice Vinji Vrh Klevevţ cerkvi je znamenita slika Kriţanje italijanskega avtorja iz 17. stol. Kakšnih 100m severneje se odpira pogled na Zdravce, dolino Radulje, ki daje zavetje nekaterim redkim pticam in bo nekoč ekološki rezervat. V bliţini razgledišča je v sveţih krtinah mogoče najti tudi miocenske polţke, ostanke iz Panonskega morja. Pot nazaj vodi skozi vas Strelac in po kolovozu nazaj proti Brezovici in v Toplice. Teţavnost: lahka pot; Število ur hoje: 1 ¾ ure Pot je dolga skupaj 2,5 km. Največja višinska razlika je 50m. Pot po tekaški poti je primerna za ljubitelje narave, iskalce miru in samote. V začetku je pot enaka kot proti Otočcu, nato se vije po gozdu v smeri jugovzhoda. Ko zagledamo vodno črpališče, zavije pot proti potoku Toplica, ob katerem se vrnemo nazaj v Toplice. Teţavnost: srednje teţka pot; Število ur hoje: ¾ ure Pot je kroţna in dolga skupaj 5 km. Največja višinska razlika je 60m. Pot vodi izpred hotelov v Šmarjeških Toplicah po asfaltirani poti proti zahodu, pri prvi kapelici pa naravnost proti Ţalovičam. Stari, vaši del Šmarjeških Toplic je posejan po pobočju na zahodni strani zdravilišča. Do nedavnega sta bili to dve vasi: Zgornje in Dolenje Toplice, ki danes predstavljata enotno naselje Toplice s cerkvico sv. Štefana. Ob cerkvi stoji starejše poslopje s sto let starim, še ohranjenim vodnjakom, više v vasi pa je še nekaj ostankov lesenih s slamo kritih domačij in stara sušilnica za sadje. Pot nazaj vodi po desni strani potoka Toplica, kjer se nahajajo tudi ostanki gradu Štrlek, nazaj proti Šmarješkim Toplicam. Teţavnost: srednje teţka pot; Število ur hoje:: 1 ¾ ure Pot je kroţna in dolga skupaj 8 km. Največja višinska razlika je 230m. Pot vodi iz Šmarjeških Toplic proti apartmajskemu naselju na Dobravi in naprej skozi vas Mlada Vina, kjer so arheologi odkrili okrog 50 gomil. Pot vodi nad vasjo Orešje do cerkve sv. Joţefa na Velikem Vinjem Vrhu (392m). Z vrha je eden najlepših razgledov v tem delu Slovenije. Ob sledenju toka reke Krke se oko ustavi na največjem otoku na reki Krki, Trţiču, v bliţini Kronovega. Na povratku se po strmi poti mimo lipe spustimo proti Beli Cerkvi, nato pa se po navodilih poti št. 3 vrnemo v Toplice. Lahko pa pot nadaljujemo še do Malega Vinjega Vrha s cerkvijo sv. Janeza. Teţavnost: teţka pot; Število ur hoje: 2 ¾ ure Pot je kroţna in dolga skupaj 11 km. Največja višinska razlika je 75m. Pot vodi iz Šmarjeških Toplic skozi Brezovico, preko potoka Zavetrščica in naprej skozi zaselek Kamen Vrh. Nato pot zavije v gozd in vodi proti severu skozi gornji del Gorenje vasi proti Klevevţu. Pot se vije mimo obdelanih površin ob robu vasi Radovlja in nato po gozdu do vasi Grič. Cilj poti je Klevevţ, kjer si je mogoče ogledati več zanimivosti: zajezen termalni izvir, kanjon z brzicami Radulje, dva jami, votlino z notranjim izvirom termalne vode in ostanke gradu Klevevţ. Pot nazaj vodi mimo grajske cerkve Slape, kjer so grobovi zadnjih dveh rodbin lastnikov klevevškega gradu in grobnica graditelja cerkve Jurija pl. Moscona. Po asfaltni cesti se pot spusti proti zaščitenem in obnovljenem zidanem mostu na potoku Radulja. Pot se nadaljuje mimo Gorenje vasi, nazaj proti Brezovici in Šmarješkim Toplicam Teţavnost: srednje teţka pot; Število ur hoje: 3 ure Dobrava Pot je kroţna in dolga skupaj 3 km. Največja višinska razlika je 50m. Na kroţno pot do apartmajev na Dobravi se odpravimo podobno kot pri poti št. 3 v Belo Cerkev. Ob potoku Toplica, pot potem prečka asfaltirano cesto za Novo mesto ter nadaljuje mimo stanovanjskih hiš do gostišča, kjer zavije levo in nadaljuje mimo kozolca ob gozdu. Z asfaltirane ceste pot čez 50 metrov zavije v desno in navzdol. Spet ob gozdu, po asfaltirani poti, je do cilja dobrih 150 metrov. Pot nazaj poteka skozi razmeroma novi del naselja Toplice. Teţavnost: lahka pot; Število ur hoje: 1 uro Po območju občine Toplice tečejo številne kolesarske, skike in pešpoti ( Kolesarske poti so označene s številkami. Čez Toplice tečeta poti 2 in 3, na ostale pa se je moč pridruţiti po poti 2 (2 Od Otočca do Toplic, 3 Druţinska pot, 4 Po sedmih gričih Novega mesta (pot 2 in naprej), 5 Češnjeva pot (pot 2 in naprej), 6 Grajska pot (pot 2 in naprej), 8 Do domačije Šeruga (pot 2 in naprej), 10 Mokrih nog naokrog (pot 2 in naprej), 11 Vinski griči in mokrišča (pot 2 in naprej), 12 Do Dolenjskih Benetk (pot 2 85

86 in naprej), 13 Od mlinov do gradov (pot 2 in naprej). Šmarješka kolesnica povezuje naravne in kulturne znamenitosti v občini. Trasa poti Šmarješka kolesnica je predstavljena na spodnji sliki. Slika: Šmarješka kolesnica Vir: 86