Microsoft Word - Opticne lastnosti rozmarinolistne vrbe
|
|
- Maša Rus
- pred 4 leti
- Pregledov:
Transkripcija
1 UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA BIOTEHNIŠKA FAKULTETA URŠA MALOVRH OPTIČNE LASTNOSTI LISTOV ROŽMARINOLISTNE VRBE DIPLOMSKO DELO LJUBLJANA, 2016
2 UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA BIOTEHNIŠKA FAKULTETA Študijski program: biologija kemija URŠA MALOVRH Mentorica: prof. dr. Alenka Gaberščik OPTIČNE LASTNOSTI LISTOV ROŽMARINOLISTNE VRBE DIPLOMSKO DELO OPTICAL PROPERTIES OF Salix rosmarinifolia L. LEAVES GRADUATION THESIS Ljubljana, 2016
3 ZAHVALA Zahvala gre prof. dr. Alenki Gaberščik, ki me je s svojim strokovnim znanjem, razpoložljivostjo ter srčnim pristopom usmerjala pri nastajanju diplomskega dela. Zahvaljujem se tudi mladi raziskovalki, univ. dipl. biol. Katji Klančnik in Draganu Abramu, ki sta me vodila pri eksperimentalnem delu in statistični obdelavi podatkov. Največja zahvala gre staršema, ki sta mi omogočila študij, me vzpodbujala in podpirala v slabih in dobrih trenutkih šolanja ter sestrama, ki sta mi vedno stali ob strani. Hvala! Za pomoč pri lektoriranju ter prevajanju v angleški jezik bi se posebej zahvalila svojemu fantu. Tine, hvala za vzpodbudo, objeme in ker si preprosto verjel vame. Prav tako hvala tebi, teta Andreja, za vse pogovore, optimizem in vso pozitivno energijo, ki si jo delila z menoj. I
4 POVZETEK Preučevala sem vpliv anatomije in biokemijskih lastnosti listov na njihove optične lastnosti pri vrsti Salix rosmarinifolia L. Ugotovila sem, da se povečana reflektanca listov kaže na spodnji povrhnjici, kar je posledica različne zgradbe lista in vsebnosti pigmentov. Pri anatomiji lista sem ugotovila, da je delež stebričastega tkiva večji, gobastega pa manjši. Gobasto tkivo je pomembnejše pri prehajanju svetlobe skozi liste, saj omogoča boljši odboj svetlobe. Zaradi bližine gobastega tkiva spodnji povrhnjici v primerjavi s stebričastim tkivom je zato odboj svetlobe spodnje povrhnjice večji. Pokazalo se je, da na optične lastnosti vpliva tudi gostota trihomov. Na spodnji povrhnjici je zaradi večje gostote trihomov zmanjšan odboj svetlobe. Vloga trihomov pa ni le v odboju svetlobe, temveč so ključnega pomena tudi pri zadrževanju toplote (NIR infrardeče sevanje). Listnih rež zaradi prevelikih odstopanj meritev nisem vključila v raziskavo. Klorofil a kot ključen fotosintezni pigment velja za najpomembnejšega med klorofili, vloga preostalih pigmentov (klorofil b, karotenoidi, antociani in UV-absorbirajoče snovi) pa je predvsem zaščita listnega tkiva pred vplivi okolja. Ključne besede: optične lastnosti, Salix rosmarinifolia L., reflektanca, fotosintezni pigmenti, klorofil a, gobasto tkivo, stebričasto tkivo, trihomi II
5 ABSTRACT I was studying the influence of anatomy and biochemical properties of leaves on their optical properties in the Salix rosmarinifolia species. I found out that increased reflectance is apparent on the abaxial (lower) epidermis, which is caused by different leaf structure and pigment content. Concerning the leaf anatomy, I found out that palisade mesophyll share is larger than that of spongy mesophyll. However, spongy mesophyll enables better light reflection and is thus more important as far as light passing through leaves is concerned. Due to the spongy mesophyll's proximity to the abaxial epidermis as compared to the palisade mesophyll, abaxial epidermis reflects more light. It was indicated that trichome density also influences optical properties. Due to considerable trichome density, light reflection is reduced on the abaxial epidermis. However, trichomes' role is not only light reflection, as they are also of key importance for warmth preservation (NIR infrared radiation). I did not include stomata in my research, since measurement deviations were too high. As a key photosynthesis pigment, chlorophyll a is considered to be the most important of all chlorophyll structures, whereas other pigment roles (chlorophlyll b, carotenoids, anthocyanins and UV-absorbing substances) are primarily in protecting leaf tissue from environmental risks. Keywords: optical properties, Salix rosmarinifolia, reflectance, photosynthesis pigment, chlorophyll a, spongy mesophyll, palisade mesophyll, trichomes III
6 KAZALO VSEBINE POVZETEK... II ABSTRACT... III KAZALO VSEBINE... IV KAZALO SLIK... VI KAZALO GRAFOV... VII 1. UVOD CILJI HIPOTEZI PREGLED OBJAV ZNAČILNOSTI RODU SALIX (VRBE) Preučevana vrsta LISTI Zgradba lista List in svetloba Povezava zgradbe lista in fotosinteze Trihomi ASIMILACIJSKA BARVILA Klorofil Karotenoidi Antociani UV-absorbirajoče snovi Optične lastnosti listov rožmarinolistne vrbe Transmitanca ali presevnost Reflektanca ali odbojnost Absorbanca ali absorpcija Povezava transmitance, reflektance in absorbance MATERIALI IN METODE ANALIZE IN MERITVE NA LISTIH Optične lastnosti Anatomske in morfološke meritve Biokemijske analize IV
7 3.2 STATISTIČNA OBDELAVA PODATKOV REZULTATI OPTIČNE LASTNOSTI Transmitanca Reflektanca ANATOMSKA IN MORFOLOŠKA ZGRADBA LISTOV BIOKEMIJSKE ANALIZE Klorofili in karotenoidi Antociani UV-absorbirajoče snovi SPECIFIČNA LISTNA POVRŠINA (SLA) IN VSEBNOST VODE POVEZAVA LISTNE ANATOMIJE Z BIOKEMIJSKO SESTAVO IN SPEKTRI RAZPRAVA TRANSMITANCA in REFLEKTANCA LISTNA ANATOMIJA IN MORFOLOGIJA BIOKEMIJSKE LASTNOSTI SKLEP VIRI IN LITERATURA V
8 KAZALO SLIK Slika 1: Cvetoč grm rožmarinolistne vrbe (levo) Slika 2: Listi rožmarinolistne vrbe (desno)... 3 Slika 3: Prečni prerez lista z označenimi deli... 3 Slika 4: Spekter elektromagnetnega sevanja... 4 Slika 5: Zgradba kloroplasta... 6 Slika 6: Molekula klorofila a... 7 Slika 7: Absorpcijski spekter klorofila prikazuje dva absorpcijska vrhova, kjer je absorpcija spojine najmočnejša (v rdečem pri 650 nm in modrovijoličnem pri 450 nm)... 8 Slika 8: Primeri karotenoidov... 9 Slika 9: Osnovna struktura antocianov in vezani radikali... 9 Slika 10: Primeri antocianov Slika 11: Barvni odtenki cvetov in plodov Slika 12: Ekstrakcija barvil Slika 13: Prečni prerez lista VI
9 KAZALO GRAFOV Graf 1: Presevni spekter zgornje (črna) in spodnje (modra) povrhnjice. 17 Graf 2: Odbojni spekter zgornje (rdeča) in spodnje (modra) povrhnjice. 17 Graf 3:Vsebnost klorofilov a in b in karotenoidov na površino (mg/cm 2 ). 19 Graf 4: Vsebnost klorofilov a in b in karotenoidov na suho maso (mg/g). 20 Graf 5: Relativna vsebnost antocianov na površino (cm 2 ). 20 Graf 6: Relativna vsebnost antocianov na suho maso (mg). 21 Graf 7: Vsebnost UV-absorbirajočih snovi; UV-A in UV-B na površino (relativna enota/cm 2 ). 21 Graf 8: Vsebnost UV-absorbirajočih snovi; UV-A in UV-B na suho maso (relativna enota/mg). 22 VII
10 KAZALO TABEL Tabela 1: Podane so povprečne vrednosti + SD, n = 10, pri biokemijski analizi lista na suho maso. 18 Tabela 2: Podane so povprečne vrednosti + SD, n = 10, pri biokemijski analizi lista na suho maso. Največji odklon pri vsebnosti pigmentov se kaže pri antocianih. 19 Tabela 3: Prikazana specifična listna površina (cm 2 /g) in masa (g) po 24-urnem sušenju pri 105 C. 22 Tabela 4: Parametri, ki statistično vplivajo na optične lastnosti (reflektanco spodnje povrhnjice) in so razloženi z deležem variance. Klorofil ima največji delež vpliva (42 %) na optične lastnosti, najmanjši delež pa gobasto tkivo (15 %). 23 VIII
11 1. UVOD Rast in razvoj listov sta pogojena s sončnim sevanjem. Listi so primarno fotosintezni organi. V času razvoja listov svetloba zelo pripomore k izražanju anatomskih in biokemijskih karakteristik, ki so pomembne za fiziološke funkcije listov. Možnost prodiranja in prestrezanja svetlobe v nižje predele krošenj je odvisna predvsem od razporeditve listov v zgornjih delih krošenj in debel/stebel rastlin. Listi so lahko orientirani horizontalno ali vertikalno (Ustin, Jacquemoud, & Govaerts, 2001). Pri prehajanju svetlobe skozi liste govorimo o UV sevanju, ki je škodljivo. Pomembno vlogo v stratosferi, ki sega km nad površino Zemlje, igra ozonska plast, ki zadrži večji del UV sevanja. Nastane s preoblikovanjem molekule kisika (O 2 ), nastalega pri procesu fotosinteze, v molekulo ozona (O 3 ). Plast tako v stratosferi zadrži najbolj energetsko in škodljivo UV-C in tudi UV-B sevanje (Yoshimura, Zhu, Wu, & Ma, 2010). 1.1 CILJI Cilja moje diplomske naloge sta raziskati optične in biokemijske lastnosti listov rožmarinolistne vrbe (Salix rosmarinifolia L.) in ugotoviti, kakšen je vpliv biokemijskih lastnosti (vsebnost klorofilov, karotenoidov, antocianov in UV-absorbirajočih snovi) na odbojnost in presevnost lista. 1.2 HIPOTEZI 1. Predvidevamo, da vsebnost barvil v listih vpliva na optične lastnosti listov rožmarinolistne vrbe. 2. Predvidevamo, da na optične lastnosti (odbojnost in presevnost) vpliva tudi zgradba listov (razmerje med gobastim in stebričastim tkivom). 1
12 2. PREGLED OBJAV 2.1. ZNAČILNOSTI RODU SALIX (VRBE) Vrbe uvrščamo med najstarejše cvetnice na Zemlji in naj bi se razširile pred več kot 130 milijoni let. Veljajo tudi za pionirske vrste, saj so po času poledenitev ponovno kolonizirale površje, ki je zaradi poledenitve ostalo neporaslo. Vrba (Salix spp.) je rastlina, ki spada v družino vrbovk (Salicaceae). Rastišča vrb so predvsem gozdni robovi, močvirnati travniki in obrežja voda. Danes je znanih 100 vrst vrb, med njimi so najbolj znane bela vrba (Salix alba), alpska vrba (Salix alpina) in vrba žalujka (Salix babylonica). Med najbolj znanimi je tudi pionirska vrsta, imenovana iva (Salix caprea). Značilnosti vrb so hitro kaljivo in lahko seme, kar je prednost za hiter raznos semen na večje razdalje, hitra rast v zgodnji dobi in dobra prilagodljivost na ekstremne razmere in vrste tal (Kotar & Brus, 1999). Iz latinskega imena vrbe (Salix) izvira poimenovanje salicilne kisline, ki deluje protivnetno in nastane v prebavilih s pretvorbo salicina in njegovih derivatov, ki jih vsebujejo vse vrste vrb. V času Egipčanov naj bi salicitatne pripravke pridobivali iz mirte, Hipokrat pa je v 4. stoletju pred našim štetjem za zniževanje temperature ter za lajšanje porodnih bolečin uporabljal lubje vrbe. Tudi danes je lubje uporabno za pripravo čajev za lajšanje omenjenih težave in simptomov gripe (Farmedica) Preučevana vrsta Salix rosmarinifolia L. (rožmarinolistna vrba) je evrazijska vrsta vrbe, razširjena v Srednji in Vzhodni Evropi, natančneje od kolinskega do montanskega pasu. V Sloveniji je razširjena od nižine do montanskega pasu, kjer jo najdemo na vlažnih travnikih in mokriščih. Pojavlja se tudi na vlažnih travnikih ob potokih Kozmanjka in Raščica ter okoli vasi Logarji in na območju Cerkniškega jezera. Cveti od aprila do maja. Na mokrotnih travnikih se pojavlja skupaj z modro stožko (Dolinar & Vreš, 2012). 2
13 Slika 1: Cvetoč grm rožmarinolistne vrbe (levo) ( ), Slika 2: Listi rožmarinolistne vrbe (desno) ( ) 2.2. LISTI Zgradba lista Listi so kot kompleksne strukture zelo različni, kar je posledica različnih okoljskih vplivov. Med te vplive prištevamo tudi svetlobo. Usodo svetlobe v listih ugotavljamo z merjenjem reflektance, absorbance in transmitance listov (Klančnik in sodelavci, 2014a). Slika 3: Prečni prerez lista z označenimi deli ( ) Prva plast posameznega lista je zgornja povrhnjica, ki varuje sredico lista pred zunanjimi vplivi. Naslednja plast je stebričasto tkivo, v katerem so podolgovate zeleno obarvane 3
14 celice, saj se tu nahaja klorofil, ki je pomemben za proces fotosinteze. Sledi še gobasto tkivo, kjer je več medceličnih prostorov s plini. Ti se izmenjujejo preko spodnje povrhnjice, skozi listne reže. V rastlinskih listih se nahajajo tudi nekateri biominerali (Ca, Mg, Si), katerih funkcija je odvisna od njihove strukture, koncentracije, lokacije in kemičnih lastnosti. Zmožnost biomineralov je, da lahko vplivajo na vodno in energijsko bilanco, med drugim pa tudi povečujejo odpornost listov pred patogeni in herbivori (Klančnik in sodelavci, 2014). Za zaščito pred UV sevanjem imajo listi poleg voskov in dlakastih struktur lahko tudi debelo in voskasto kutikulo, ki poskrbi za regulacijo vode in posledično zmanjša evaporacijo iz tkiva (Vignolini, Moyroud, Glover, & Steiner, 2013) List in svetloba Svetlobo delimo na več delov: UV svetloba, vidna svetloba ( nm), za katero je značilna visoka absorpcija fotosinteznih pigmentov, ki se nahajajo v zelenih listih rastlin in infrardeča svetloba ( nm), kjer poteka absorpcija na suhih snoveh. Če pride do sipanja svetlobe, je to pogojeno z vsebnostjo zraka v listih, ki določa nivo transmitance in reflektance; tako dobimo srednje infrardeče območje ( nm). Gre za območje značilno močne absorpcije, primarno zaradi vode v svežih listih in sekundarno zaradi uvelih listov (Jacquemoud & Ustin, 2001). Slika 4: Spekter elektromagnetnega sevanja ( &tbm=isch&sa=x&ved=0ahukewi6isqb58dmahue_ywkhdikbeyq_auibigb#imgdii=qx7r mggexqq9am%3a%3bqx7rmggexqq9am%3a%3bvartxc9t3jmvom%3a&imgrc=qx7rm ggexqq9am%3a, ) 4
15 Absorpcija je odvisna od kota vpadnih žarkov. Pri popoldanskem in dopoldanskem soncu absorpcija sončnih žarkov v pokončno usmerjenih listih naraste, med drugim pa se poveča tudi delež difuzne svetlobe v horizontalno usmerjene liste. Na nivoju posameznega lista pa je učinkovitost fotosinteze pri difuzni svetlobi v primerjavi z direktno svetlobo manjša (Gorton, Brodersen, Wiliams, & Vogelmann, 2010). Študije so pokazale, da sta orientacija in struktura lista povezani s tem, koliko svetlobe bo prestrežene in kakšna bo vezava ogljika v procesu fotosinteze (Ustin, Jacquemoud, & Govaerts, 2001). Orientacija listov pri rastlinah je lahko horizontalna ali vertikalna, pri razvoju pa se glede na funkcijo listov spreminjajo tudi biokemijske in anatomske lastnosti (Gorton, Brodersen, Wiliams, & Vogelmann, 2010) Povezava zgradbe lista in fotosinteze Primarna vloga listov je proces fotosinteze, pri katerem rastlina prestreza sočno svetlobo, ki jo mora za svoje potrebe najprej pretvoriti v kemično energijo (Vignolini, Moyroud, Glover, & Steiner, 2013). Svetloba, ki se odbija od listov, določa njihovo barvo. Fotosinteza je odvisna od absorpcije svetlobne energije v listih z barvili. Med najpomembnejšimi barvili je klorofil, vendar se v listu nahajajo še druga barvila (antociani, karotenoidi, UV-absorbirajoče snovi) (Madigan, Martinko, Bender, Buckley, & Stahl, 2015). Prisotnost nefotosinteznih barvil, med katera prištevamo antociane in flavonoide, znotraj celic lahko povzroči redukcijo določene mere svetlobe za fotosintezo (Olascoaga, in drugi, 2014). Rastlinsko tkivo je zgrajeno iz več celic, ki imajo svoje morfološke in biokemijske značilnosti, oblika epidermalnih celic pa je povezana s svetlobo, saj od površine lista razpršena svetloba določa izgled tkiva (Vignolini, Moyroud, Glover, & Steiner, 2013). Sevanje, ki ga list sprejme, je odvisno od zgradbe listne površine in snovi, ki se nahajajo na površini. Od prve plasti, ki prekriva površino lista je odvisno, kako močna bo penetracija fotonov skozi tkivo (Klančnik, Gradinjan (Klančnik, Gradinjan, & Gaberščik, 2014b). Dokazano je bilo, da med zgornjo in spodnjo stranjo lista prihaja do razlik; stebričaste celice naj bi bile namreč pri kolinearnem usmerjanju svetlobe do kloroplastov v listu učinkovitejše od gobastih (Ustin, Jacquemoud, & Govaerts, 2001). 5
16 Lokacija fotosinteznih pigmentov znotraj celic je odvisna od zgradbe organizmov (prokarionti, evkarionti). Pri evkariontih fotosinteza poteka znotraj posebno specializiranih znotrajceličnih organelov, imenovanih kloroplasti. Ti so zgrajeni iz notranjega prostora ali strome in fotosinteznih membranskih struktur tilakoid, ki se združujejo v sklade, imenovane grane. V notranjosti tilakoid so vezani pigmenti. (Madigan, Martinko, Bender, Buckley, & Stahl, 2015) Slika 5: Zgradba kloroplasta ( ) Trihomi Z uravnavanjem reflektance lahko rastlina prilagodi absorpcijo svetlobe. Pri tem sodelujejo solne usedline in trihomi. Trihomi so nitaste epikutikularne strukture na listni površini. Skupaj z voski sodelujejo pri povečanem deležu odbite svetlobe oz. reflektivne radiacije. (Olascoaga, in drugi, 2014) 2.3. ASIMILACIJSKA BARVILA Klorofil Barvilo klorofil je ključno za proces fotosinteze in se nahaja v rastlini kot klorofil a, b in c. Spada med tetrapirole, ki se nahajajo v citokromih. Molekula klorofila vsebuje magnezijev atom, ki kot kovinski atom predstavlja center tetrapirolnega obroča molekule (Slika 6). Na osnovni tetrapirolni obroč so običajno vezane še substituente, kot so hidrofobne alkoholne 6
17 molekule. Zaradi njih se molekula klorofila lahko veže z lipidi in hidrofobnimi proteini fotosintetske membrane (Madigan, Martinko, Bender, Buckley, & Stahl, 2015). Slika 6: Molekula klorofila a (Madigan, Martinko, Bender, Buckley, & Stahl, 2015) Klorofil je barvilo zelene barve, ki velja za najbolj razširjeno barvilo na Zemlji. Je ključnega pomena za proces fotosinteze, kjer je njegova naloga absorpcija sončne svetlobe. Zaradi visoke absorpcije svetlobe je klorofil hkrati tudi nevaren in označen kot celični fototoksin. Nevarnost klorofila je največja v času močnih svetlobnih razmer. Absorbirana energija se tedaj prenese na molekulo kisika, ki nastane v procesu fotosinteze, ta pa se pretvori v kisikove reaktivne oblike (angl. ROS). Slednje na celicah povzročijo veliko škodo in vodijo v celično smrt (Hörtensteiner & Kräutler, 2011). 7
18 Slika 7: Absorpcijski spekter klorofila prikazuje dva absorpcijska vrhova, kjer je absorpcija spojine najmočnejša (v rdečem pri 650 nm in modrovijoličnem pri 450 nm) (Vrtačnik & Boh). Večina rastlin vsebuje klorofila a in b. Klorofil a se kot zeleno barvilo nahaja v višjih rastlinah, v večini alg in tudi v cianobakterijah. Njegova zelena barva je posledica boljše absorpcije rdeče in modre svetlobe, pri tem pa odbija določeno valovno dolžino, ki jo ljudje zaznamo kot zeleno barvo. Absorpcijski spekter klorofila a nam lahko pokaže, da je absorpcija rdeče svetlobe (maksimalna valovna dolžina pri 680 nm) in modre svetlobe (maksimum valovne dolžine 430 nm) največja. Rastline imajo več različnih klorofilov zato, da lahko porabijo energijo iz več različnih valovnih dolžin. Vsa absorbirana svetloba (rdeča in modra) se porablja kot energija, ki jo organizem potrebuje za preživetje (Madigan, Martinko, Bender, Buckley, & Stahl, 2015) Karotenoidi Karotenoidi so v lipidih topni pigmenti rumene, oranžne in rdeče barve, ki se nahajajo v kloroplastih in kromoplastih, natančneje v njihovih membranah. Pigmente vsebujejo tudi določeni cvetovi rastlin in plodovi. Prištevamo jih med tetraterpene, derivate izoprena, ki se sintetizirajo v rastlinah ter tudi v nekaterih nefotosinteznih bakterijah, kvasovkah in plesnih. Karotenoide sestavlja osnovna veriga iz ogljikovih atomov, med katerimi so prisotne enojne in dvojne vezi, na atome ogljika pa so ciklično in aciklično vezane substituente (Stahl & Sies, 2005). Njihova funkcija je zaščita rastlin pred fotooksidativnim stresom, značilnost pa absorpcija svetlobe v modrem delu spektra (Madigan, Martinko, Bender, Buckley, & Stahl, 2015). 8
19 Slika 8: Primeri karotenoidov ( ) Antociani Antociani so v vodi topna barvila, ki so škrlatno rdeče, rožnate, vijolične in modre barve in se nahajajo v sadju in cvetovih rastlin. Uvrščamo jih med glikozide antocianidinov, ki imajo prisotno alkoholno skupino, na katero je vezan sladkor. Slika 9: Osnovna struktura antocianov in vezani radikali ( ) 9
20 Med najpogostejšimi v naravi so pelargonidin, cianidin, delfinidin, petunidin, peonidin in malvidin (Gril, 2015). Nahajajo se tudi v rdeče obarvanih listih v jesenskem času. Na obarvanje antocianov med drugim vpliva razporeditev in število hidroksilnih (-OH) skupin v molekuli in razporeditev dvojnih in trojnih vezi v molekuli (Vrtačnik & Boh). Slika 10: Primeri antocianov (file:///d:/pedago%c5%a1ka%20fakulteta/diploma/slikovno%20gradivo/batic_p_b_ag-uni- Botanika-Vakuola_in_vodni_rezim pdf, ) Zaradi široke palete barv so antociani med ljudmi vzbudili veliko zanimanje. Kot neškodljiva barvila so zelo pomembni v farmacevtski, kozmetični in živilski industriji, vendar je zaradi relativne nestabilnosti in majhnega odstotka pridobljenih barvil pri ekstrakciji njihova uporaba zelo omejena (Castañeda-Ovando, Pacheco-Hernández, Páez- Hernández, Rodríguez, & Galán-Vidal, 2009). Različne barve, ki jih določajo pigmenti, so vidne le živalim, ki imajo specifične fotoreceptorje. Nekatere živali imajo tudi omejeno zaznavanje konca rdečega spektra. Med take prištevamo čebele, saj ne vidijo rdeče barve. Imajo razvite receptorje za zaznavanje zelene barve, rdečo pa absorbirajo. Zato modri cvetovi čebele privabljajo bolj, kot rdeči (Glover & Martin, 2012). 10
21 Slika 11: Barvni odtenki cvetov in plodov ( ) UV-absorbirajoče snovi Med UV-absorbirajoče snovi prištevamo flavonoide in ostale fenilpropanoidne derivate, ki se akumulirajo v mezofilu listov kot antioksidanti za preprečevanje poškodb zaradi oksidativnega stresa in visokega fotosintetično aktivnega sevanja (angl. PAR) (Barnes, Flint, Ryel, Tobler, & Barkley, 2015). Regija UV sevanja je razdeljena na segmente; UV- A: nm, UV-B: nm in UV-C: nm. Energija oz. moč sevanja je pogojena z valovno dolžino, zato imajo kratkovalovne dolžine večjo energijo, kot dolgovalovne (Yoshimura, Zhu, Wu, & Ma, 2010) Optične lastnosti listov rožmarinolistne vrbe V sredini zadnjega stoletja je zanimanje za fotosintezo in optične lastnosti listov zelo naraslo. Raziskave so bile usmerjene v optične lastnosti (hemisferična odbojnost in prepustnost svetlobe) v povezavi z biokemijskimi (klorofil, voda, suha snov) in anatomskimi značilnostmi. Kot primere sprememb optičnih lastnosti bi lahko navedli stres zaradi okoljskih sprememb (npr. vpliv insektov, zmanjšana koncentracija dušika), vrsto rastline ter razvojno ali mikroklimatsko razporeditev listov. Slednje privedejo do znižanja vsebnosti klorofila v listih in posledično vplivajo tudi na optične lastnosti; zvišujeta se odbojnost in presevnost. 11
22 Transmitanca ali presevnost Presevnost nam pove, kolikšen delež svetlobe, ki pade na določeno površino objekta, prehaja skozenj (Wolley, 1971). Transmitanco ali presevnost merimo v območju valovnih dolžin nm (Yoshimura, Zhu, Wu, & Ma, 2010) Reflektanca ali odbojnost Z njo določamo delež odbite svetlobe, ki pade na površino objekta (Wolley, 1971). Merimo jo v enakem območju, kot transmitanco ( nm). Jakost reflektance lahko določimo tudi z opazovanjem s prostim očesom. Pri tem smo osredotočeni predvsem na barvo listov. Svetlozelena barva pove, da ima list visoko reflektanco ali odbojnost, temnozelena pa, da je reflektanca ali odbojnost majhna, vendar se jakost reflektance od vrste do vrste razlikuje (Yoshimura, Zhu, Wu, & Ma, 2010) Absorbanca ali absorpcija Za razumevanje določenih procesov med drugim tudi fotosinteze in njenih odzivov na svetlobo ima velik pomen absorpcija. Na podlagi absorpcije lahko namreč izračunamo energetsko bilanco listov in primarno produkcijo rastlin (Gorton, Brodersen, Wiliams, & Vogelmann, 2010). Pri absorpciji večjega dela UV sevanja v epidermis rastlin to sevanje prehaja vse do mezofila. Do absorpcije prihaja zaradi pigmentov; klorofila a in b (Yoshimura, Zhu, Wu, & Ma, 2010) Povezava transmitance, reflektance in absorbance Obstoječa povezava med transmitanco (ρ), reflektanco (τ) in absorbanco (α) je zapisana v naslednji formuli (Yoshimura, Zhu, Wu, & Ma, 2010): ρ(λ) + τ(λ) + α(λ) = 1 12
23 3. MATERIALI IN METODE 3.1 ANALIZE IN MERITVE NA LISTIH Optične lastnosti Merjenje spektra odbojnosti (reflektance) in presevnosti (transmitance) sem opravila na 10 vitalnih listih različnih rastlin. Pri meritvi sem uporabila spektrofotometer (Jaz Modular Optical Sensing Suite; Ocean Optics, Inc., Dunedin, USA), ki sem ga z optičnim kablom (QP600-1-SR-BX; Ocean Optics, Inc.) povezala na računalnik, s katerega sem v programu SpectraSuite odčitavala meritve. Na spektrofotometer sem povezala še integracijsko sfero (ISP-30-6-R; Ocean Optics, Inc.), pod katero sem pri merjenju položila vzorec. Pred meritvami je bilo potrebno spektrofotometer še umeriti, kar sem naredila z belo referenčno ploščico. Kalibracija inštrumenta je bila na 100 % odbojnosti, nato pa sem meritev opravila še v temi. Meritve transmitance in reflektance sem opravila na istih delih listov in se pri tem izognila listnim žilam Anatomske in morfološke meritve Zgradba lista Na območju, kjer sem predhodno merila optične lastnosti (reflektanco, transmitanco in absorbanco), sem naredila preparate prečnih prerezov 10 svežih listov. Preparate sem izdelala tako, da sem vzela svež list, ga vstavila v stiroporni blok in z britvico odrezala tanke rezine tkiva, ki sem jih nato položila na objektno stekelce, nanj kanila kapljico glicerola in vzorec prekrila s krovnim stekelcem. Posamezna listna tkiva sem opazovala pod mikroskopom CX41 pri 100-kratni povečavi in sliko preko digitalne kamere XC30 prenesla na računalnik ter jo obdelala s programom CellSens (Olympus, Hamburg, Germany). Na vsakem opazovanem preparatu sem na petih mestih izmerila naslednje parametre: - debelino lista - debelino kutikule - debelino spodnje in zgornje povrhnjice - debelino stebričastega in gobastega tkiva 13
24 Število in velikost trihomov Spodnjo in zgornjo povrhnjico lista sem premazala s tanko plastjo prozornega laka in počakala, da se posuši. Nato sem z lističi lepilnega traka prelepila premazane liste. Previdno sem odstranila lepilni trak in ga prilepila na objektno stekelce ter tako izdelan preparat opazovala pod mikroskopom CX41 na 100-kratni povečavi, sliko preko digitalne kamere XC30 prenesla na računalnik in jo obdelala s programom CellSens (Olympus, Hamburg, Germany). Ker so bili pri preučevani vrsti trihomi vidni, sem na petih vidnih poljih analizirala tudi njihovo dolžino (µm) in gostoto na cm Specifična listna površina (SLA) in vsebnost vode Za določanje tega parametra sem potrebovala 10 sveže nabranih listov, iz katerih sem izrezala krožce. Izmerila sem njihovo površino, jih stehtala in dala sušit. Po 24 urah sušenja pri temperaturi 105 C sem vzorce ponovno stehtala in jim s tem določila suho maso ter izračunala specifično listno površino (SLA), ki je količnik med površino vzorca in njegovo suho maso [cm 2 mg -1 ] Biokemijske analize Klorofili in karotenoidi Vsebnost obeh tipov barvil sem določala po metodi Lichtenthaler in Buschman (2001a, 2001b). Vzorce listov 10 rastlin sem strla v terilnici, jih ekstrahirala v 5 ml acetona (100 % (v/v)) in ekstrakte prelila v predhodno oštevilčene cetrifugirke za klorofil ter jih pri 4 C štiri minute centrifugirala na 4000 rpm. Na koncu sem odčitala prostornine ekstraktov in ekstinkcije izmerila z VIS spektrofotometrom pri valovnih dolžinah 470, 645 in 662 nm. Vsebnost klorofilov (Kl a in Kl b) in karotenoidov (Kar) sem izrazila na površino vzorca in na suho maso (Formula 1). Formula 1 Kl a [mg g -1 ss] = c a * V/ss = (11.24 E E 645 ) * V/ss Kl b [mg g -1 ss] = c b * V/ss = (20.24 E E 662 ) * V/ss Kar [mg g -1 ss] = (1000 E c b ) * V/ss/214 14
25 Opomba: Za izračun vsebnosti klorofilov in karotenoidov na površino vzorca, suho maso (ss) v formuli zamenjamo s površino (P [mg cm -2 ]). c a,b koncentracija klorofila a oz. klorofila b V volumen ekstrakta [ml] ss suha masa vzorca [g] E ekstinkcija pri izbrani valovni dolžini Antociani Za določanje vsebnosti antocianov uporabljamo metodo Drumm and Mohr (1978). V terilnici sem strla vzorce 10 rastlin in jih ekstrahirala v 5 ml ekstrakcijskega medija (metanol : HCl (37 %) = 99 : 1 (v/v)), ekstrakte prelila v centrifugirke in centrifugirala (4000 rpm, 4 C, 4 minute) ter nato odčitala prostornine ekstraktov. Vse vzorce sem za 24 ur postavila v temo na 3 5 C. Po določenem času sem z VIS spektrofotometrom izmerila ekstinkcije pri 510 nm in vsebnost antocianov (Ant) izrazila v relativnih enotah na površino in na suho maso (Formula 2). Formula 2 Ant (relativna enota) = E 530 * V* ss; E 530 * V * P -1 E530 ekstinkcija pri valovni dolžini 530 nm V prostornina ekstrakta [ml] ss suha masa [g] oz. P površina vzorca [cm -2 ] UV-absorbirajoče snovi Določanje vsebnosti UV-B in UV-A absorbirajoče snovi je potekalo z metodo po Caldwellu (1968). Sveže vzorce sem strla v terilnici in jim dodala 5 ml ekstrakcijskega medija (metanol : destilirana voda : HCl (37 %) = 79 : 20 : 1 (v/v)). Po ekstrakciji sem vzorce 20 minut inkubirala v temi. Vzorce sem nato centrifugirala (4000 rpm, 10 C, 10 minut) in odčitala prostornine ekstraktov. S spektofotometerom (UV/VIS) sem določila ekstinkcije na intervalu nm ter pri tem uporabila»kvarčne«kivete, ki prepuščajo UV. 15
26 Slika 12: Ekstrakcija barvil (vir: lastna fotografija) Vsebnost UV absorbirajočih snovi sem izračunala kot integral ekstinkcijskih vrednosti v intervalu nm (UV-B) in nm (UV-A) in jih izrazila v relativnih enotah na suho maso in površino vzorca (Formula 3). Formula 3 UV abs (relativna enota) = I * V -1 * ss -1 ; I * V -1 * P -1 I integral ekstinkcijskih vrednosti v intervalu nm (UV-B abs) ter nm (UV-A abs) V prostornina ekstrakta [ml] ss suha masa [g] oz. P površina vzorca [cm -2 ] * Integral ekstinkcijskih vrednosti je seštevek vseh dobljenih vrednosti v določenem intervalu. 3.2 STATISTIČNA OBDELAVA PODATKOV Pridobljene podatke analiz sem v programu Microsoft Excel 2007 uredila v tabele in preračunala povprečne vrednosti za posamezne parametre. Pri oblikovanju grafov sem si pomagala s programom Past, ki je namenjen znanstveni obdelavi podatkov. Pri biokemijskih analizah sem uporabila Studentov dvosmerni t-test, ki je namenjen za iskanju statistično značilnih razlik med vzorci. T-test sem opravila v Microsoft Excelu 2007 in razlike izrazila pri p < Redundančno analizo sem izvedla v programu CANOCO for Windows. 16
27 4. REZULTATI 4.1 OPTIČNE LASTNOSTI Transmitanca Graf 1: Presevni spekter zgornje (črna) in spodnje (modra) povrhnjice. Prikazane so povprečne vrednosti (n = 10). Razlike v presevnosti med povrhnjicama se kažejo pri valovnih dolžinah nad 700 nm Reflektanca Graf 2: Odbojni spekter zgornje (rdeča) in spodnje (modra) povrhnjice. Prikazane so povprečne vrednosti (n = 10). Razlike v odbojnosti med povrhnjicama se kažejo pri valovnih dolžinah nad 700 nm. 17
28 4.2. ANATOMSKA IN MORFOLOŠKA ZGRADBA LISTOV Slika 13: Prečni prerez lista: (1) debelina zgornje kutikule, (2) debelina zgornje povrhnjice, (3) debelina stebričastega tkiva, (4) debelina gobastega tkiva, (5) debelina spodnje povrhnjice, (6) debelina spodnje kutikule. DEL LISTA Povprečje (µm) + standardna deviacija Spodnja kutikula (µm) 4,79 + 0,85 Spodnja povrhnjica (µm) 15,95 + 3,73 Gobasto tkivo (µm) 53, ,38 Stebričasto tkivo (µm) 77,53 + 8,06 Zgornja povrhnjica (µm) 8,63 + 2,13 Zgornja kutikula (µm) 9,06 + 2,82 Debelina lista (µm) 171, ,92 Tabela 1: Podane so povprečne vrednosti + SD, n = 10, pri biokemijski analizi lista na suho maso 18
29 4.3 BIOKEMIJSKE ANALIZE Biokemijske analize Povprečje + standardna deviacija Klorofil a (mg/g ss) 2,91 + 0,68 Klorofil b (mg/g ss) 1,31 + 0,,001 Karotenoidi (mg/g ss) 0,99 + 0,23 Antociani (relativna enota/mg) 66, ,54 UV-A (relativna enota/ ss (mg)) 2,55 + 0,63 UV-B (relativna enota/ ss (mg)) 3,53 + 0,86 Tabela 2: Podane so povprečne vrednosti + SD, n=10, pri biokemijski analizi lista na suho maso. Največji odklon pri vsebnosti pigmentov se kaže pri antocianih Klorofili in karotenoidi Graf 3:Vsebnost klorofilov a in b in karotenoidov na površino (mg/cm 2 ). Prikazani podatki v modrih "škatlah" ponazarjajo polovico podatkov, neizstopajoče podatke pa prikazujejo črni ročaji (n = 10). 19
30 Graf 4: Vsebnost klorofilov a in b in karotenoidov na suho maso (mg/g). Prikazani podatki v modrih "škatlah" ponazarjajo polovico podatkov, neizstopajoče podatke pa prikazujejo črni ročaji (n = 10) Antociani Graf 5: Relativna vsebnost antocianov na površino (cm 2 ). Prikazani podatki v modri "škatli" ponazarjajo polovico podatkov, neizstopajoče podatke pa prikazujejo črni ročaji (n = 10). 20
31 Graf 6: Relativna vsebnost antocianov na suho maso (mg). Prikazani podatki v modri "škatli" ponazarjajo polovico podatkov, neizstopajoče podatke pa prikazujejo črni ročaji (n = 10) UV-absorbirajoče snovi Graf 7: Vsebnost UV-absorbirajočih snovi; UV-A in UV-B na površino (relativna enota/cm 2 ). Prikazani podatki v modrih "škatlah" ponazarjajo polovico podatkov, neizstopajoče podatke pa prikazujejo črni ročaji (n = 10). 21
32 Graf 8: Vsebnost UV-absorbirajočih snovi; UV-A in UV-B na suho maso (relativna enota/mg). Prikazani podatki v modrih "škatlah" ponazarjajo polovico podatkov, neizstopajoče podatke pa prikazujejo črni ročaji (n = 10). 4.4 SPECIFIČNA LISTNA POVRŠINA (SLA) IN VSEBNOST VODE površina (cm 2 ) suha masa (g) specifična listna površna (cm 2 /g) 2,8 0, ,5 1,6 0, ,1 1,6 0, ,9 2,8 0, ,1 2,0 0, ,7 1,7 0, ,2 2,0 0, ,6 1,4 0, ,9 1,2 0, ,00 1,8 0, ,6 Tabela 3: Prikazana specifična listna površina (cm 2 /g) in masa (g) po 24-urnem sušenju pri 105 C. 22
33 4.5. POVEZAVA LISTNE ANATOMIJE Z BIOKEMIJSKO SESTAVO IN SPEKTRI Iz redundančne analize izvemo, kakšen je vpliv merjenih parametrov na variabilnost spektrov. Vpliv parametrov pa se je pokazal pri reflektanci spodnje povrhnjice (Tabela 4). Iz redudančnega diagrama je razvidno, da je količina trihomov obratno sorazmerna z reflektanco vidne svetlobe. To pomeni, da z večanjem števila trihomov odboj vidne svetlobe upada. Poleg tega se pozitivni vpliv trihomov kaže pri odboju UV sevanja in negativni vpliv na odboj NIR (infrardeče sevanje). Gobasto tkivo ima pozitivni učinek na vidno svetlobo, saj količina tkiva poveča odboj vidne svetlobe. Klorofil pa je obratno sorazmeren z UV sevanjem. Parameter Delež razložene variance (%) P klorofil 42 0,002 trihomi 25 0,006 gobasto tkivo 15 0,023 Tabela 4: Parametri, ki statistično vplivajo na optične lastnosti (reflektanco spodnje povrhnjice) in so razloženi z deležem variance. Klorofil ima največji delež vpliva (42 %) na optične lastnosti, najmanjši delež pa gobasto tkivo (15 %). 23
34 Diagram 1: Ordinacijski diagram redundančne analize za prikaz različnih statističnih parametrov spodnje povrhnjice pri reflektanci (n = 10). Klorofil a vpliva na odboj svetlobe na spodnji povrhnjici listov, količina trihomov je premo sorazmerna z UV svetlobo in obratno sorazmerna z NIR (infrardečim sevanjem). 5. RAZPRAVA 5.1 TRANSMITANCA IN REFLEKTANCA Pri meritvah transmitance sem ugotovila razlike med prehajanjem svetlobe skozi zgornjo oziroma spodnjo stranjo listov od valovne dolžine 700 nm dalje (območje NIR) (Graf 1). Pri transmitanci zgornje in spodnje povrhnjice tako prihaja do statističnih razlik (p > 0,05). Pri reflektanci smo dobili večji delež odbite svetlobe s spodnje povrhnjice listov, kar je verjetno posledica prisotnosti trihomov (Olascoaga, in drugi, 2014). Vzrok za to razmeroma majhno transmitanco je verjetno vsebnost koncentracije klorofila (a in b) ter vsebnost kartenoidov v listih rastline (Klančnik & Gaberščik, 2015). Spekter presevne in odbite svetlobe, opravljen na zelenem listu vrste Celtis sinensis dokazuje, da je v območju 24
35 UV-A, UV-B in UV-C sevanja značilno, da ima zeleni list zelo nizko reflektanco (5 %) in ničelno transmitanco, absorpcija pa naj bi bila kar 95 % (Yoshimura, Zhu, Wu, & Ma, 2010). V območju NIR (preko 700 nm) sta tako transmitanca kot reflektanca visoki, absorbanca pa nizka. Naraščanje tako reflektance kot transmitance in zmanjšanje absorpcije na intervalu valovne dolžine nm je lahko posledica stresa pri rastlini (Carter & Knapp, 2001). Učinkovitost absorpcije je pri vertikalno orientiranih listih (kot so listi pri vrbi) nižja, kot pri horizontalno orientiranih (Ustin, Jacquemoud, & Govaerts, 2001). 5.2 LISTNA ANATOMIJA IN MORFOLOGIJA Ugotovila sem, da je spodnja kutikula 4,79 (µm) + 0,85 tanjša od zgornje kutikule 9,06 (µm) + 2,82. Vrsta Salix rosmarinifolia velja za sončno rastlino, zato je tudi debelina zgornje kutikule listov debelejša, saj je njen namen ohranjati vodne razmere v listih in preprečiti njihovo izsušitev. Povprečna debelina spodnje in zgornje povrhnjice je bila enaka, 9,06 (µm) + 2,82. Listi so imeli večji delež stebričastega tkiva 77,53 (µm) + 8,06 in manjši delež gobastega tkiva 53,78 (µm) + 14,38. Večji delež gobastega tkiva se je nahajal predvsem na spodnjem delu listov. Dokazano je bilo, da so stebričaste celice pri usmerjanju svetlobe do kloroplastov v listu učinkovitejše od gobastih (Ustin, Jacquemoud, & Govaerts, 2001). Trihomi so se pojavljali bolj na spodnji povrhnjici in so vplivali predvsem na odboj svetlobe na spodnji strani listov. Vidno so vplivali tudi na zmanjševanje odboja vidne svetlobe ter imeli povečan vpliv na odboj UV-absorbirajočih snovi. Listne reže so se pojavljale na spodnji povrhnjici, vendar jih zaradi prevelikih odstopanj pri raziskavi nisem upoštevala. 5.3 BIOKEMIJSKE LASTNOSTI Pri biokemijski analizi pigmentov sem ugotovila, da je koncentracija klorofila a 2,91 (mg/g ss) + 0,68 večja od koncentracije klorofila b 1,31 (mg/g ss) + 0,001. Večja vsebnost klorofila a v primerjavi s klorofilom b je posledica pokončno postavljenih listov. Svetloba 25
36 zaradi lege listov prehaja skozi zgornjo in spodnjo povrhnjico, klorofil a v listih pa je ključni pigment za proces fotosinteze. V listih se pojavlja več UV-A-absorbirajočih snovi 2,55 (relativna enota/ss (mg)) + 0,63 kot UV-B-absorbirajočih snovi 3,53 (relativna enota/ss (mg)) + 0,86). Vloga UV-absorbirajočih snovi v epidermisu listov je, da služijo kot filter oz. zaščita pred UV sevanjem (Barnes, Flint, Ryel, Tobler, & Barkley, 2015). V listih je bila vsebnost karotenoidov 0,99 (mg/g ss) + 0,23 in antocianov 66,03 (mg/g ss) + 23,54. V listih ta barvila ravno tako delujejo kot zaščita pred zunanjimi dejavniki (sevanje, transpiracija itd.). (Madigan, Martinko, Bender, Buckley, & Stahl, 2015) 6. SKLEP Hipoteza 1: Predvidevamo, da vsebnost barvil v listih vpliva na optične lastnosti listov rožmarinolistne vrbe. Redundančna analiza je pokazala, da klorofil a vpliva na odboj svetlobe na spodnji povrhnjici listov. Hipoteza 2: Predvidevamo, da na optične lastnosti (odbojnost in presevnost) vpliva tudi zgradba listov (razmerje med gobastim in stebričastim tkivom). Pri analizi vpliva morfologije in anatomije na optične lastnosti se je izkazalo, da morfologija vpliva le na odboj svetlobe pri spodnji povrhnjici, razlog za to pa je prisotnost gobastega tkiva na spodnji strani lista. Ugotovila sem, da je večji delež gobastega tkiva v primerjavi s stebričastim pomembnejši pri odbojnosti, saj omogoča večji odboj vidne svetlobe. Vplivov morfologije pri odboju z zgornje povrhnjice in pri presevnosti, merjeni na zgornji in spodnji površini ni bilo zaznati. Pomembno vlogo pri odboju ali reflektanci svetlobe igrajo tudi trihomi. Zaradi večje gostote zmanjšujejo odboj vidne svetlobe (jo razpršujejo), negativni vpliv pa imajo na NIR (infrardeče sevanje), saj bo z višanjem števila trihomov list oddal manj toplote. Z UV sevanjem pa so trihomi premo sorazmerni oziroma imajo nanj pozitivni vpliv, saj trihomi z večjo gostoto pršijo UV sevanje. 26
37 7. VIRI IN LITERATURA Barnes, P. W., Flint, S. D., Ryel, R. J., Tobler, M. A., & Barkley, A. E. (2015). Plant Physiology and Biochemistry. Rediscovering leaf optical properties: New insights into plant,93, str Carter, G. A., & Knapp, A. K. (2001). American Journal of Botany. Leaf optical properties in higher plants: linking spectral characteristics to stress and chlorophyll concentration, 88, 4, str Castañeda-Ovando, A., Pacheco-Hernández, M. d., Páez-Hernández, M. E., Rodríguez, J. A., & Galán-Vidal, C. A. (2009). Food Chemistry. Chemical studies of anthocyanins: A review, 113,4:, str Dolinar, B., & Vreš, B. (2012). Hladnikia. Pregled flore Mišje doline in zgornjega porečja Rašice,30, str Farmedica. (brez datuma). Prevzeto iz Enciklopedija rastlin: Glover, B. J., & Martin, C. (2012). Anthocyanins. Current Biology,22,5:, str. R147-R150. Gorton, H., Brodersen, C., Wiliams, W., & Vogelmann, T. (2010). Photochemistry and Photobiology. Measurement of the Optical Properties of Leaves Under Diffuse Light, 86, 5, str Gril, A. (2015). Antociani. Pridobljeno iz Mladi raziskovalci za razvoj Šaleške doline: Hörtensteiner, S., & Kräutler, B. (2011). Biochimica et Biophysica Acta (BBA) - Bioenergetics. Chlorophyll breakdown in higher plants,1807,8, str Jacquemoud, S., & Ustin, S. L. (2001). Leaf optical properties: A state of the art. Proc. 8th International Symposium Physical Measurements & Signatures in Remote Sensing, Aussois (France), (str. 8-12). CSTARS, Department of Land, Air, and Water Resources, University of California, Davis CA. Kančnik, K., Mikuš-Vogel, K., Kelemen, M., Vavpetič, P., Pelicon, P., Kump, P., in drugi. (2014). Journal of Photochemistry and Photobiology B: Biology. Leaf optical properties are affected by the location and type of deposited biominerals,140, str Klančnik, K., Gradinjan, D., & Gaberščik, A. (2014b). Aquatic Botany. Epiphyton alters the quantity and quality of radiation captured by leaves in submerged macrophytes B,120, str
38 Klančnik, K., Pančić, M., & Gaberščik, A. (2014a). Hydrobiologia. Leaf optical properties in amphibious plant species are affected by multiple leaf traits,737, str Kotar, M., & Brus, R. (1999). Naše drevesne vrste. Ljubljana: Slovenska matica. Lee, D. W. (2009). Plant tissue optics: micro- and nanostructures. Proc. SPIE 7401, Biomimetics and Bioinspiration. Madigan, M., Martinko, J., Bender, K., Buckley, D., & Stahl, D. (2015). Brock Biology of Microorganisms. Boston [etc.] : Pearson, cop Olascoaga, B., Juurola, E., Pinho, P., Luke, P., Halonen, L., Nikinmaa, E., in drugi. (2014). Boreal Environment Research;2014 Supplement B. Seasonal variation in the reflectance of photosynthetically,19, 132, str Stahl, W., & Sies, H. (2005). Biochimica et Biophysica Acta (BBA) - Molecular Basis of Disease. Bioactivity and protective effects of natural carotenoids, 170,2, str Ustin, S., Jacquemoud, S., & Govaerts, Y. (2001). Plant, Cell and Enviroment. Simulation of photon transport in a three-dimensional leaf: implication for photosythesis, Volume 24, 10, str Vignolini, S., Moyroud, E., Glover, B., & Steiner, U. (2013). Journal of the royal society Interface. Analysing photonic structures in plants, 10,. Vrtačnik, M. Z., & Boh, B. (brez datuma). Kemija 3, E-učbenik za kemijo v 3. letniku gimnazije. Wolley, J. T. (1971). Plant Physiology. Reflekaance and Tarasmittance of Light of Leaves,47,5, str Yoshimura, H., Zhu, H., Wu, Y., & Ma, R. (2010). Spectral properties of plant leaves pertaining to urban landscape design of broad-spectrum solar ultraviolet radiation reduction. International Journal of Biometeorology, 54, 2:, str
UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA BIOTEHNIŠKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO LEA BARTHA
UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA BIOTEHNIŠKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO LEA BARTHA UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA BIOTEHNIŠKA FAKULTETA Študijski program: Biologija in gospodinjstvo OPTIČNE
Prikaži več(Microsoft Word - DIPLOMSKA NALOGA - Vpliv obrasti na opti\350ne lastnosti vodnih listov prave poto\350arke in navadne strelu\232e.docx)
UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA BIOTEHNIŠKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO VESNA ORAŽEM UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA BIOTEHNIŠKA FAKULTETA Študijska smer: Biologija in Gospodinjstvo VPLIV
Prikaži večOsnovna šola Frana Roša Avtorici: Maja Cilenšek, 9.b Eva Polutnik, 9.b Mentorica: Lotty Cojhter, profesorica biologije in kemije Mestna občina Celje,
Osnovna šola Frana Roša Avtorici: Maja Cilenšek, 9.b Eva Polutnik, 9.b Mentorica: Lotty Cojhter, profesorica biologije in kemije Mestna občina Celje, Mladi za Celje 2014 KAZALO POVZETEK... 5 1 UVOD...
Prikaži več1 EKSPERIMENTALNI DEL 1.1 Tkanina Pri pranju smo uporabili pet tkanin, od katerih je bila ena bela bombažna tkanina (B), preostale tkanine (E101, E111
1 EKSPERIMENTALNI DEL 1.1 Tkanina Pri pranju smo uporabili pet tkanin, od katerih je bila ena bela bombažna tkanina (B), preostale (E101, E111, E114 in E160) pa so bile zamazane z različnimi umazanijami
Prikaži večPOROČILO O VAJI: IZDIHAVANJE CO2 PRI ČLOVEKU
POROČILO O VAJI: FOTOSINTETSKA BARVILA V LISTIH RASTLIN Jan Vogler, 4.h, GIMB 1 UVOD Pri pouku biologije smo delali vajo z naslovom fotosintetska barvila v listih rastlin. Cilji vaje: dokazati da so v
Prikaži večRAZMERJE MED HITROSTJO DIFUZIJE in VELIKOSTJO CELICE
RAZMERJE MED HITROSTJO DIFUZIJE in VELIKOSTJO CELICE UVOD Celica, kateri smo se posvetili pri laboratorijskem delu, je osnovna gradbena enota vsakega živega bitja ali pa že ena sama predstavlja organizem
Prikaži več5.VAJA RAZMERJE MED HITROSTJO DIFUZIJE IN VELIKOSTJO CELICE
5.VAJA RAZMERJE MED HITROSTJO DIFUZIJE IN VELIKOSTJO CELICE UVOD Celica, kateri smo se posvetili pri laboratorijskem delu, je osnovna gradbena enota vsakega živega bitja ali pa že ena sama predstavlja
Prikaži večALKOHOLI
ALKOHOLI Kaj je alkohol? Alkohol je bistvena učinkovina v alkoholnih pijačah, ter alkoholi so pomembna skupina organskih spojin. V kemiji je alkohol splošen pojem, ki ga uporabljamo za vsako organsko spojino,
Prikaži večPowerPoint Presentation
Lasersko obarvanje kovin Motivacija: Z laserskim obsevanjem je možno spremeniti tudi barvo kovinskih površin, kar odpira povsem nove možnosti označevanja in dekoracije najrazličnejših sestavnih delov in
Prikaži večMERJENJE GORIŠČNE RAZDALJE LEČE
MERJENJE GORIŠČNE RAZDALJE LEČE 1. UVOD: V tej vaji je bilo potrebno narediti pet nalog, povezanih z lečami. 2. NALOGA: -Na priloženih listih POTREBŠČINE: -Na priloženih listih A. Enačba zbiralne leče
Prikaži večMicrosoft Word - SI_vaja5.doc
Univerza v Ljubljani, Zdravstvena fakulteta Sanitarno inženirstvo Statistika Inštitut za biostatistiko in medicinsko informatiko Š.l. 2011/2012, 3. letnik (1. stopnja), Vaja 5 Naloge 1. del: t test za
Prikaži večLABORATORIJSKE VAJE IZ FIZIKE
UVOD LABORATORIJSKE VAJE IZ FIZIKE V tem šolskem letu ste se odločili za fiziko kot izbirni predmet. Laboratorijske vaje boste opravljali med poukom od začetka oktobra do konca aprila. Zunanji kandidati
Prikaži večMicrosoft Word - Ozon_clanek_2012.doc
OZON NAŠ ZAŠČITNIK IN SOVRAŽNIK Kaj je ozon Ozon (O 3 ) je plin, katerega molekula je sestavljena iz treh atomov kisika. Pri standardnih pogojih (temperatura 0 C, tlak 1013 hpa) je bledo modre barve. Ozon
Prikaži večDELOVANJE KATALIZATORJEV Cilji eksperimenta: Opazovanje delovanja encima katalaze, ki pospešuje razkroj vodikovega peroksida, primerjava njenega delov
DELOVANJE KATALIZATORJEV Cilji eksperimenta: Opazovanje delovanja encima katalaze, ki pospešuje razkroj vodikovega peroksida, primerjava njenega delovanja z delovanjem nebeljakovinskih katalizatorjev in
Prikaži večOsnove statistike v fizični geografiji 2
Osnove statistike v geografiji - Metodologija geografskega raziskovanja - dr. Gregor Kovačič, doc. Bivariantna analiza Lastnosti so med sabo odvisne (vzročnoposledično povezane), kadar ena lastnost (spremenljivka
Prikaži večDiplomsko delo je zaključek študija biologije na Oddelku za biologijo, Biotehniške fakultete, Univerze v Ljubljani
UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA BIOLOGIJO Maja POCIECHA PRILAGODITVE RASTLIN Z AMFIBIJSKIM ZNAČAJEM V PRESIHAJOČIH VODNIH TELESIH DIPLOMSKO DELO Univerzitetni študij ADAPTATIONS OF
Prikaži več7. VAJA A. ENAČBA ZBIRALNE LEČE
7. VAJA A. ENAČBA ZBIRALNE LEČE 1. UVOD Enačbo leče dobimo navadno s pomočjo geometrijskih konstrukcij. V našem primeru bomo do te enačbe prišli eksperimentalno, z merjenjem razdalj a in b. 2. NALOGA Izračunaj
Prikaži večVečna pot 2, SI-1000 Ljubljana VABILO Otrokov svet je svež, nov in lep, poln vznemirjenj, čudenja in presenečenj in prav tak je slovenski gozd! Gozdar
VABILO Otrokov svet je svež, nov in lep, poln vznemirjenj, čudenja in presenečenj in prav tak je slovenski gozd! je v zadnjih letih pridobil številne izkušnje in znanja za podporo privlačnejšemu vzgojnoizobraževalnemu
Prikaži večMicrosoft Word - SI_vaja1.doc
Univerza v Ljubljani, Zdravstvena fakulteta Sanitarno inženirstvo Statistika Inštitut za biostatistiko in medicinsko informatiko Š.l. 2011/2012, 3. letnik (1. stopnja), Vaja 1 Naloge 1. del: Opisna statistika
Prikaži večZavod sv. Stanislava Škofijska klasična gimnazija VPLIV KISLEGA DEŽJA NA RASTLINE poskus pri predmetu biologija
Zavod sv. Stanislava Škofijska klasična gimnazija VPLIV KISLEGA DEŽJA NA RASTLINE poskus pri predmetu biologija KAZALO: 1 UVOD...3 2 MATERIAL...4 POSTOPEK...4 3 SKICA NASTAVITVE POSKUSA...5 4 REZULTATI...6
Prikaži večRast in delovanje rastlin pri povečanih koncentracijah ogljikovega dioksida ob naravnih virih CO2
VPLIV TEMPERATURE NA RAST IN RAZVOJ Univerza v Ljubljani Biotehniška fakulteta Oddelek za agronomijo Agronomija - UNI 2005/06 Temperatura rastline je odraz različnih dejavnikov, ki vplivajo na to, koliko
Prikaži večMicrosoft Word - agrobilten_ doc
Dekadni bilten vodnobilančnega stanja v Sloveniji 1. april 3. april 9 OBVESTILO Ob prehodu v drugo polovico aprila so se tla že zelo izsušila. A visoke temperature zraka so popustile in po večini Slovenije
Prikaži večUNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA ERIKA LEKAN RAZUMEVANJE FOTOSINTEZE MED ŠTUDENTI BIOLOŠKIH IN NEBIOLOŠKIH PROGRAMOV ŠTUDIJA DIPLOMSKO DELO LJ
UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA ERIKA LEKAN RAZUMEVANJE FOTOSINTEZE MED ŠTUDENTI BIOLOŠKIH IN NEBIOLOŠKIH PROGRAMOV ŠTUDIJA DIPLOMSKO DELO LJUBLJANA, 2016 UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA
Prikaži večSlide 1
Slide 1 OBDELAVA ODPADNE VODE Slide 2 KAKO POVRNITI PORUŠENI EKOSITEM V PRVOTNO STANJE? KAKO POVRNITI PORUŠENI EKOSITEM V PRVOTNO STANJE?! uravnavanje ph, alkalnosti! odstranjevanje ali dodajanje elementov!
Prikaži večPowerPoint Presentation
Letna konferenca Katedre za Biotehnologijo POMEN BIOTEHNOLOGIJE IN MIKROBIOLOGIJE ZA PRIHODNOST: VODA 18-19.1.2007 Definiranje okolja mikroorganizmov David Stopar Izr. prof. dr. David Stopar Univerza v
Prikaži večAtomska spektroskopija PROSTI ATOMI VZBUJENI ATOMI Marjan Veber Metode atomske/elementne masne/ spektrometrije Elektronska konfiguracija Mg
Atomska spektroskopija PROSTI ATOMI VZBUJENI ATOMI Metode atomske/elementne masne/ spektrometrije Elektronska konfiguracija Mg Mg e 1s 2s2p 3d 4s 3p 3s e Po dogovoru ima osnovno elektronsko stanje energijo
Prikaži več4. tema pri predmetu Računalniška orodja v fiziki Ljubljana, Grafi II Jure Senčar
4. tema pri predmetu Računalniška orodja v fiziki Ljubljana, 6.4.29 Grafi II Jure Senčar Relativna sila krčenja - F/Fmax [%]. Naloga Nalogo sem delal v Excelu. Ta ima vgrajeno funkcijo, ki nam vrne logaritemsko
Prikaži večGorivna celica
Laboratorij za termoenergetiko Delovanje gorivnih celic Najbolj uveljavljeni tipi gorivnih celic Obstaja veliko različnih vrst gorivnih celic, najpogosteje se jih razvršča glede na vrsto elektrolita Obratovalna
Prikaži več11 Barvni izvlečki-HELENA TGP06
Študijsko leto 2006/07 TISKARSKI POSTOPKI 1 predavateljica: doc. dr. Tadeja Muck asistentka: dr. Helena Gabrijelčič BARVNI IZVLEČKI www.europapier.at Grafične in interaktivne komunikacije 1. letnik http://www.vermillion-inc.com
Prikaži več15. Seminar Optične Komunikacije Laboratorij za Sevanje in Optiko Fakulteta za Elektrotehniko Ljubljana, 30.jan - 1.feb 2008 Osnovne omejitve svetlobn
15. Seminar Optične Komunikacije Laboratorij za Sevanje in Optiko Fakulteta za Elektrotehniko Ljubljana, 30.jan - 1.feb 2008 Osnovne omejitve svetlobnega vlakna Matjaž Vidmar Seznam prosojnic: Slika 1
Prikaži večSOLARNI SISTEMI ZA OGREVANJE IN PRIPRAVO TOPLE VODE PRI NEH IN PH Pri nizkoenergijskih hišah (NEH) in pasivnih hišah (PH) so sistemi za ogrevanje in p
SOLARNI SISTEMI ZA OGREVANJE IN PRIPRAVO TOPLE VODE PRI NEH IN PH Pri nizkoenergijskih hišah (NEH) in pasivnih hišah (PH) so sistemi za ogrevanje in pripravo tople sanitarne vode (PTV) nadgrajeni s solarnimi
Prikaži večAMIN I
AMI I Kaj so Amini Amini so zelo razširjene spojine v naravnih ali umetnih organskih snoveh.kemijsko so vezani v barvilih, zdravilih,alkaloidih in polimerih.prosti amini se redko pojavljajo v naravi, nastanejo
Prikaži večMicrosoft Word - GorivnaCelica_h-tec10.doc
Univerza v Ljubljani Fakulteta za strojništvo Aškerčeva 6 1000 Ljubljana, Slovenija telefon: 01 477 12 00 faks: 01 251 85 67 www.fs.uni-lj.si e-mail: dekanat@fs.uni-lj.si Katedra za energetsko strojništvo
Prikaži večVAJE
UČNI LIST Geometrijska telesa Opomba: pri nalogah, kjer računaš maso jeklenih teles, upoštevaj gostoto jekla 7,86 g / cm ; gostote morebitnih ostalih materialov pa so navedene pri samih nalogah! Fe 1)
Prikaži več1 Tekmovanje gradbenih tehnikov v izdelavi mostu iz špagetov 1.1 Ekipa Ekipa sestoji iz treh članov, ki jih mentor po predhodni izbiri prijavi na tekm
1 Tekmovanje gradbenih tehnikov v izdelavi mostu iz špagetov 1.1 Ekipa Ekipa sestoji iz treh članov, ki jih mentor po predhodni izbiri prijavi na tekmovanje. Končni izdelek mora biti produkt lastnega dela
Prikaži večPonudba rokovnikov Univerze v Ljubljani
Izzivi pri namakanju jagod prof. dr. Marina PINTAR Univerza v Ljubljani, Biotehniška Fakulteta, Ljubljana, Slovenija marina.pintar@bf.uni-lj.si 17. posvet o jagodi Ljubljana, 28. nov. 2018 ??? Cca 20 m2
Prikaži več1. Prehajanje snovi skozi celično membrano biološke membrane so izbirno prepustne (uravnavajo svojo kemijsko sestavo) membrana je o meja med celico oz
1. Prehajanje snovi skozi celično membrano biološke membrane so izbirno prepustne (uravnavajo svojo kemijsko sestavo) membrana je o meja med celico oz. organeli in okoljem o regulator vstopa in izstopa
Prikaži večAlbert Einstein in teorija relativnosti
Albert Einstein in teorija relativnosti Rojen 14. marca 1879 v judovski družini v Ulmu, odraščal pa je v Münchnu Obiskoval je katoliško osnovno šolo, na materino željo se je učil igrati violino Pri 15
Prikaži večPOROČILO IZ KONSTRUKCIJSKE GRADBENE FIZIKE PROGRAM WUFI IZDELALI: Jaka Brezočnik, Luka Noč, David Božiček MENTOR: prof. dr. Zvonko Jagličič
POROČILO IZ KONSTRUKCIJSKE GRADBENE FIZIKE PROGRAM WUFI IZDELALI: Jaka Brezočnik, Luka Noč, David Božiček MENTOR: prof. dr. Zvonko Jagličič 1.O PROGRAMSKO ORODJE WUFI Program WUFI nam omogoča dinamične
Prikaži večMicrosoft Word - Astronomija-Projekt19fin
Univerza v Ljubljani Fakulteta za matematiko in fiziko Jure Hribar, Rok Capuder Radialna odvisnost površinske svetlosti za eliptične galaksije Projektna naloga pri predmetu astronomija Ljubljana, april
Prikaži večMicrosoft Word - zelo-milo-vreme_dec-jan2014.doc
ARSO Državna meteorološka služba Ljubljana,. 1. 1 Zelo milo vreme od. decembra 13 do 3. januarja 1 Splošna vremenska slika Od konca decembra do sredine januarja je nad našimi kraji prevladoval južni do
Prikaži večMicrosoft PowerPoint - Prevod SIOEN prezentacije
ZAŠČITA NA PODLAGI INOVACIJ Kratek pregled fasadnih oblog iz tekstilnih materialov Obrazložitev razlike med fasadnimi materiali in različnimi fasadnimi sistemi: Razlikujemo med sistemi oblog in prezračevanimi
Prikaži večToplotne črpalke
SOLARNI SISTEMI ZA OGREVANJE IN PRIPRAVO TOPLE VODE V NEH IN PH Pri nizkoenergijskih hišah (NEH) in pasivnih hišah (PH) so sistemi za ogrevanje in pripravo tople sanitarne vode (PTV) nadgrajeni s solarnimi
Prikaži večPoročilo projekta : Učinkovita raba energije Primerjava klasične sončne elektrarne z sončno elektrarno ki sledi soncu. Cilj projekta: Cilj našega proj
Poročilo projekta : Učinkovita raba energije Primerjava klasične sončne elektrarne z sončno elektrarno ki sledi soncu. Cilj projekta: Cilj našega projekta je bil izdelati učilo napravo za prikaz delovanja
Prikaži večSEZNAM DELOVNIH ZVEZKOV IN POTREBŠČIN ZA ŠOLSKO LETO 2019/2020 MATIČNA ŠOLA 1. RAZRED naziv predmet cena ZVEZEK ABC 1, 11 mm črtovje, količina: 3 ZVEZ
1. RAZRED ZVEZEK ABC 1, 11 mm črtovje, količina: 3 ZVEZEK veliki A4, TAKO LAHKO, 1 cm karo, količina: 2 ZVEZEK LILI IN BINE, veliki A4, veliki karo 123 s številkami, količina: 1, EAN: 3831075929074 SVINČNIK,
Prikaži večPoročilo o opravljenem delu pri praktičnem pouku fizike: MERJENJE S KLJUNASTIM MERILOM Ime in priimek: Mitja Kočevar Razred: 1. f Učitelj: Otmar Uranj
Poročilo o opravljenem delu pri praktičnem pouku fizike: MERJENJE S KLJUNASTIM MERILOM Ime in priimek: Mitja Kočevar Razred: 1. f Učitelj: Otmar Uranjek, prof. fizike Datum izvedbe vaje: 11. 11. 2005 Uvod
Prikaži večDELOVNI LIST ZA UČENCA
ZRCALA - UVOD 1. polprepustno zrcalo 2. ploščice različnih barv ( risalni žebljički), svinčnik 3. ravnilo Na bel papir postavi polprepustno zrcalo in označi njegovo lego. Pred zrcalo postavi risalni žebljiček.
Prikaži več(Microsoft PowerPoint - Predstavitev IJS kon\350na.ppt)
Institut 'Jožef Stefan' Urban Šegedin Fotokatalizatorji s superiornimi lastnostmi Sinteza stabilnega tetragonalnega cirkonijevega oksida v obliki tankih plasti. Povečana učinkovitost razgradnje nevarnih
Prikaži večStrokovni izobraževalni center Ljubljana, Srednja poklicna in strokovna šola Bežigrad PRIPRAVE NA PISNI DEL IZPITA IZ MATEMATIKE 2. letnik nižjega pok
Strokovni izobraževalni center Ljubljana, Srednja poklicna in strokovna šola Bežigrad PRIPRAVE NA PISNI DEL IZPITA IZ MATEMATIKE 2. letnik nižjega poklicnega izobraževanja NAVODILA: Izpit iz matematike
Prikaži večLaTeX slides
Statistični modeli - interakcija - Milena Kovač 23. november 2007 Biometrija 2007/08 1 Število živorojenih pujskov Biometrija 2007/08 2 Sestavimo model! Vplivi: leto, farma Odvisna spremenljivka: število
Prikaži večlenses PRIROČNIK za uporabo kontaktnih leč Sentina
lenses PRIROČNIK za uporabo kontaktnih leč Sentina Pred začetkom uporabe kontaktnih leč Sentina vam svetujemo, da si preberete naslednja navodila. Četudi kontaktne leče uporabljate že dlje časa, je dobro
Prikaži večMatematika Diferencialne enačbe prvega reda (1) Reši diferencialne enačbe z ločljivimi spremenljivkami: (a) y = 2xy, (b) y tg x = y, (c) y = 2x(1 + y
Matematika Diferencialne enačbe prvega reda (1) Reši diferencialne enačbe z ločljivimi spremenljivkami: (a) y = 2xy, (b) y tg x = y, (c) y = 2x(1 + y 2 ). Rešitev: Diferencialna enačba ima ločljive spremenljivke,
Prikaži več10. Meritev šumnega števila ojačevalnika Vsako radijsko zvezo načrtujemo za zahtevano razmerje signal/šum. Šum ima vsaj dva izvora: naravni šum T A, k
10. Meritev šumnega števila ojačevalnika Vsako radijsko zvezo načrtujemo za zahtevano razmerje signal/šum. Šum ima vsaj dva izvora: naravni šum T A, ki ga sprejme antena in dodatni šum T S radijskega sprejemnika.
Prikaži večUniverzitetni študijski program Fizika I
Medicinska fizika II. stopnja 1. Splošni podatki o študijskem programu Ime študija: Magistrski študijski program Medicinska fizika. Stopnja študija: Druga bolonjska stopnja. Vrsta študija: Enopredmetni
Prikaži večOsnovna šola Sečovlje SEČOVLJE SEČOVLJE IZBOR POTREBŠČIN, KI JIH ZA ŠOLSKO LETO 2016/2017 PREDLAGA STROKOVNI AKTIV 1.a RAZRED naziv predmet ZV
Osnovna šola Sečovlje SEČOVLJE 78 6333 SEČOVLJE IZBOR POTREBŠČIN, KI JIH ZA ŠOLSKO LETO 2016/2017 PREDLAGA STROKOVNI AKTIV 1.a RAZRED ZVEZEK veliki A4, TAKO LAHKO, 11 mm črta, količina: 1 ZVEZEK veliki
Prikaži večFizikalne osnove svetlobe
Fizikalne osnove svetlobe Svetloba Svetloba - skrivnostna in fascinantna spremljevalka človekove zgodovine Kako deluje vid? Svetloba in vid Dva pojma, ki sta danes neločljivo povezana. Vendar ni bilo vedno
Prikaži večUNIVERZA V MARIBORU PEDAGOŠKA FAKULTETA RAZREDNI POUK ŽIVA BITJA VSEBUJEJO VODO (vaja pri predmetu Didaktični praktikum iz biologije in kemije) Ime in
UNIVERZA V MARIBORU PEDAGOŠKA FAKULTETA RAZREDNI POUK ŽIVA BITJA VSEBUJEJO VODO (vaja pri predmetu Didaktični praktikum iz biologije in kemije) Ime in priimek: D. V. Skupina: 5 / D Maribor, 7. 5. 2012
Prikaži večFIZIKA IN ARHITEKTURA SKOZI NAŠA UŠESA
FIZIKA IN ARHITEKTURA SKOZI NAŠA UŠESA SE SPOMNITE SREDNJEŠOLSKE FIZIKE IN BIOLOGIJE? Saša Galonja univ. dipl. inž. arh. ZAPS marec, april 2012 Vsebina Kaj je zvok? Kako slišimo? Arhitekturna akustika
Prikaži večPowered by TCPDF ( Powered by TCPDF ( PRVA FLEKSIBILNA IZOLACIJA Z MAJHNO KOLIČINO DIMA ZA VEČJO VARNOST LJUDI Povečana va
Powered by TCPDF (www.tcpdf.org) Powered by TCPDF (www.tcpdf.org) PRVA FLEKSIBILNA IZOLACIJA Z MAJHNO KOLIČINO DIMA ZA VEČJO VARNOST LJUDI Povečana varnost zaradi odličnih požarnih lastnosti in manjše
Prikaži večDiapozitiv 1
ZAHTEVE TENIŠKE IGRE V tej predstavitvi bomo... Analizirali teniško igro z vidika fizioloških procesov Predstavili energijske procese, ki potekajo pri športni aktivnosti Kako nam poznavanje energijskih
Prikaži večMicrosoft PowerPoint - OVT_4_IzolacijskiMat_v1.pptx
Osnove visokonapetostne tehnike Izolacijski materiali Boštjan Blažič bostjan.blazic@fe.uni lj.si leon.fe.uni lj.si 01 4768 414 013/14 Izolacijski materiali Delitev: plinasti, tekoči, trdni Plinasti dielektriki
Prikaži večSLO NAVODILA ZA UPORABO IN MONTAŽO Kat. št.: NAVODILA ZA UPORABO Refraktorski teleskop in mikroskop v kompletu Tasco Kataloška
SLO NAVODILA ZA UPORABO IN MONTAŽO Kat. št.: 49 17 42 www.conrad.si NAVODILA ZA UPORABO Refraktorski teleskop in mikroskop v kompletu Tasco Kataloška št.: 49 17 42 KAZALO REFRAKTORSKI TELESKOP...3 SESTAVNI
Prikaži večRef. Call/ Project acronym/ Project Title in ITALIAN Ref. Call/ Project acronym/ Project Title in SLOVENE
3.3 Znanje o izboljšanju tehnologij v pridelavi tradicionalne hrane RPREGLED PARAMETROV KAKOVOSTI KRAŠKIH VINOGRADOV V LETU 2011 Bando pubblico di riferimento: AGROTUR Agrutiristica Carsica Bando pubblico
Prikaži večMicrosoft PowerPoint - −omen_Baènik
Strupene kovine v izobraževanju kaj in kako? Andreja Bačnik, ZRSŠ Agnes Šömen Joksić, ZZV Koper Vsebina Opravimo z izrazom težke kovine Razmejimo: elementi kovine strupene kovine Biogeokemijsko kroženje
Prikaži večFIZIKALNA STANJA IN UREJENOST POLIMERNIH VERIG Polimeri se od nizkomolekularnih spojin razlikujejo po naravi fizikalnega stanja in po morfologiji. Gle
FIZIKALNA STANJA IN UREJENOST POLIMERNIH VERIG Polimeri se od nizkomolekularnih spojin razlikujejo po naravi fizikalnega stanja in po morfologiji. Glede na obliko in način urejanja polimernih verig v trdnem
Prikaži večM-Tel
Poročilo o meritvah / Test report Št. / No. 16-159-M-Tel Datum / Date 16.03.2016 Zadeva / Subject Pooblastilo / Authorization Meritve visokofrekvenčnih elektromagnetnih sevanj (EMS) Ministrstvo za okolje
Prikaži večOsnove gastronomije PREBAVA MAKROHRANIL IN Vpliv senzoričnih lastnosti na prebavo Barbara HERLAH, univ. dipl. inž. živ. teh.
Osnove gastronomije PREBAVA MAKROHRANIL IN Vpliv senzoričnih lastnosti na prebavo Barbara HERLAH, univ. dipl. inž. živ. teh. PREBAVA (DIGESTIJA) IN VSRKAVANJE (ABSORPCIJA) V PREBAVILIH OH, B in M so uporabni
Prikaži večDN080038_plonk plus fizika SS.indd
razlage I formule I rešeni primeri I namigi I opozorila I tabele Srednješolski Plonk+ Fizika razlage formule rešeni primeri namigi opozorila tabele Avtor: Vasja Kožuh Strokovni pregled: dr. Gorazd Planinšič
Prikaži večMicrosoft Word - Pravila - AJKTM 2016.docx
PRAVILA ALI JE KAJ TRDEN MOST 2016 3. maj 5. maj 2016 10. 4. 2016 Maribor, Slovenija 1 Osnove o tekmovanju 1.1 Ekipa Ekipa sestoji iz treh članov, ki so se po predhodnem postopku prijavili na tekmovanje
Prikaži večTehnični list 9900 M9 Surfacer, Univerzalno HS polnilo primer Ver.: Opis Univerzalno HS akrilno primer polnilo primerno za manjša popravila ali
Opis Univerzalno HS akrilno primer polnilo primerno za manjša popravila ali za večje površine. Možno je izbrati med dvema različnima trdilcema za doseganje hitrega ali normalnega sušenja Lastnosti izdelka
Prikaži večAvtomatizirano modeliranje pri celostnem upravljanju z vodnimi viri
Univerza v Ljubljani Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo 36. Goljevščkov spominski dan Modeliranje kroženja vode in spiranja hranil v porečju reke Pesnice Mateja Škerjanec 1 Tjaša Kanduč 2 David Kocman
Prikaži večSlika izdelka / product picture BENCINSKE KOSILNICE BENZINSKE KOSILICE GASOLINE LAWNMOWERS Opis / description SI MALOPRODAJNAN CENA Z DDV BENCINSKE KO
/ / Naziv BENCINSKA KOSILNICA BN46SMH-S 8433115900 EAN koda 3830042567936 Ugodna cena NEW Moč: 2,5 kw Prostornina posode za gorivo: 1,2 L Prostornina posode za olje: 0,6 L Nastavljiva višina reza: 25-75
Prikaži večUNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA NARAVOSLOVJE IN MATEMATIKO Oddelek za biologijo DIPLOMSKO DELO Natalija Leskovar Maribor, 2012
UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA NARAVOSLOVJE IN MATEMATIKO Oddelek za biologijo DIPLOMSKO DELO Natalija Leskovar Maribor, 2012 UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA NARAVOSLOVJE IN MATEMATIKO Oddelek za biologijo
Prikaži večMicrosoft Word - M doc
Državni izpitni center *M11145113* INFORMATIKA SPOMLADANSKI IZPITNI ROK NAVODILA ZA OCENJEVANJE Petek, 10. junij 2011 SPLOŠNA MATURA RIC 2011 2 M111-451-1-3 IZPITNA POLA 1 1. b 2. a 3. Pojem se povezuje
Prikaži večOverview
SMETARSKA VOZILA ROS ROCA Olympus nadgradnja na dvoosnem vozilu Olympus nadgradnja na triosnem vozilu Olympus Nova zasnova smetarskega vozila od Januarja 2010 Opravljen trpežnosti test je ekvivalenten
Prikaži več2019 QA_Final SL
Predhodni prispevki v enotni sklad za reševanje za leto 2019 Vprašanja in odgovori Splošne informacije o metodologiji izračuna 1. Zakaj se je metoda izračuna, ki je za mojo institucijo veljala v prispevnem
Prikaži več(Microsoft PowerPoint - MBTLO7_Mikrostrukturna opti\350na vlakna [Read-Only] [Compatibility Mode])
Teme prihodnjih predavanj Uvod v nastanek optičnih komunikacij Temeljni optični pojavi Optično vlakno Slabljenje v optičnem vlaknu Disperzija v optičnem vlaknu Kompenzacija disperzije Nelinearnost v optičnem
Prikaži večUREDBA KOMISIJE (EU) 2018/ z dne 28. septembra o spremembi Priloge II k Uredbi (ES) št. 1333/ Evropskega parlamen
1.10.2018 L 245/1 II (Nezakonodajni akti) UREDBE UREDBA KOMISIJE (EU) 2018/1461 z dne 28. septembra 2018 o spremembi Priloge II k Uredbi (ES) št. 1333/2008 Evropskega parlamenta in Sveta ter Priloge k
Prikaži večMERE SREDNJE VREDNOSTI
OPIS PODATKOV ENE SPREMENLJIVKE frekvenčne porazdelitve in mere srednje vrednosti as. dr. Nino RODE Uni-Lj. Fakulteta za socialno delo O ČEM BOMO GOVORILI NAMEN OPISNE STATISTIKE Kako opisati podatke OPIS
Prikaži večinnbox_f60_navodila.indd
Osnovna navodila Komunikacijski prehod Innbox F60 SFP AC Varnostna opozorila Pri uporabi opreme upoštevajte naslednja opozorila in varnostne ukrepe. Da bi v največji meri izkoristili najnovejšo tehnologijo
Prikaži večPowerPointova predstavitev
Tehnološki vidik pridobivanja lesa v varovalnih gozdovih pod Ljubeljem As. Matevž Mihelič Prof. Boštjan Košir 2012 Izhodišča Varovalni gozdovi, kjer razmišljamo o posegih, morajo zadovoljevati več pogojem.
Prikaži večJupiter Seminarska naloga Šola: O.Š.Antona Martina Slomška Vrhnika Predmet: Fizika Copyright by: Doman Blagojević
Jupiter Seminarska naloga Šola: O.Š.Antona Martina Slomška Vrhnika Predmet: Fizika Copyright by: Doman Blagojević www.cd-copy.tk Jupiter je peti planet od Sonca in daleč največji. Jupitrova masa je več
Prikaži večMicrosoft Word - NOVA DELOVNA OBLEKA - KAPA_KONCNI-3.doc
GASILSKA ZVEZA SLOVENIJE GASILSKA DELOVNA OBLEKA KAPA Standard kakovosti :GZS-DO-K-2013-1A Datum:24.09. 2013 1. PREDMET STANDARDA Ta standard se nanaša na kapo, ki je sestavni del gasilske delovne obleke.
Prikaži večMicrosoft PowerPoint - 14 IntrerspecifiOna razmerja .ppt
IV. POPULACIJSKA EKOLOGIJA 14. Interspecifična razmerja Št.l.: 2006/2007 1 1. INTERSPECIFIČNA RAZMERJA Osebki ene vrste so v odnosih z osebki drugih vrst, pri čemer so lahko ti odnosi: nevtralni (0), pozitivni
Prikaži večMicrosoft PowerPoint - cigre_c2_15.ppt [Compatibility Mode]
Univerza v Mariboru Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Boštjan Polajžer, Drago Dolinar, Jožef Ritonja (FERI) bostjan.polajzer@um.si Andrej Semprimožnik (ELES) KAZALNIKI KAKOVOSTI
Prikaži večUniverza v Ljubljani FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Tržaška c. 25, 1000 Ljubljana Realizacija n-bitnega polnega seštevalnika z uporabo kvan
Univerza v Ljubljani FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Tržaška c. 25, 1000 Ljubljana Realizacija n-bitnega polnega seštevalnika z uporabo kvantnih celičnih avtomatov SEMINARSKA NALOGA Univerzitetna
Prikaži večMicrosoft PowerPoint - ep-vaja-02-web.pptx
Goriva, zrak, dimni plini gorivo trdno, kapljevito: C, H, S, O, N, H 2 O, pepel plinasto: H 2, C x H y, CO 2, N 2,... + zrak N 2, O 2, (H 2 O, CO 2, Ar,...) dimni plini N 2, O 2, H 2 O, CO 2, SO 2 + toplota
Prikaži večKLIMATSKE ZNAČILNOSTI LETA 1993 Aleška Bernot-lvančič* Leto 1993 je bilo glede na podatke 30-letnega klimatološkega niza nadpovprečno toplo, s
KLIMATSKE ZNAČILNOSTI LETA 1993 Aleška Bernot-lvančič* Leto 1993 je bilo glede na podatke 30-letnega klimatološkega niza 1961-90 nadpovprečno toplo, sončno in suho. Po vremenu bi ga lahko razdelili na
Prikaži večdr. Andreja Šarlah Teorijska fizika II (FMF, Pedagoška fizika, 2010/11) kolokviji in izpiti Vsebina Kvantna mehanika 2 1. kolokvij 2 2. kolokvij 4 1.
dr. Andreja Šarlah Teorijska fizika II (FMF, Pedagoška fizika, 2010/11) kolokviji in izpiti Vsebina Kvantna mehanika 2 1. kolokvij 2 2. kolokvij 4 1. izpit 5 2. izpit 6 3. izpit (2014) 7 Termodinamika
Prikaži večMicrosoft Word - Objave citati RIF in patentne prijave za MP.doc
Primerjalna analiza gibanja števila objav, citatov, relativnega faktorja vpliva in patentnih prijav pri Evropskem patentnem uradu I. Uvod Število objav in citatov ter relativni faktor vpliva so najbolj
Prikaži večKazalnik dostopa do pitne vode dobre mikrobiološke kakovosti v Sloveniji - pojasnilo: Kazalnik dostopa do pitne vode dobre mikrobiološke kakovosti v S
Kazalnik dostopa do pitne vode dobre mikrobiološke kakovosti v Sloveniji - pojasnilo: Kazalnik dostopa do pitne vode dobre mikrobiološke kakovosti v Sloveniji temelji na rezultatih monitoringa pitne vode,
Prikaži večSZGG_2012_Dolsak_Sraj
Izdelava Huffovih krivulj in njihova analiza za izbrane padavinske postaje v Sloveniji Domen Dolšak, Mojca Šraj * Povzetek Prispevek predstavlja izdelavo, rezultate in analizo Huffovih krivulj za izbrane
Prikaži večUNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA MATEMATIKO IN FIZIKO ODDELEK ZA FIZIKO MEDZVEZDNI PRAH IN EKSTINKCIJA SVETLOBE Alenka Bajec Mentor: prof. dr. Tomaž
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA MATEMATIKO IN FIZIKO ODDELEK ZA FIZIKO MEDZVEZDNI PRAH IN EKSTINKCIJA SVETLOBE Alenka Bajec Mentor: prof. dr. Tomaž Zwitter 13. maj 2007 Povzetek: Seminar poda definicijo
Prikaži večpredstavitev fakultete za matematiko 2017 A
ZAKAJ ŠTUDIJ MATEMATIKE? Ker vam je všeč in vam gre dobro od rok! lepa, eksaktna veda, ki ne zastara matematičnoanalitično sklepanje je uporabno povsod matematiki so zaposljivi ZAKAJ V LJUBLJANI? najdaljša
Prikaži večPowerPoint Presentation
Tehnološki izzivi proizvodnja biometana in njegovo injiciranje v plinovodno omrežje prof. dr. Iztok Golobič Predstojnik Katedre za toplotno in procesno tehniko Vodja Laboratorija za toplotno tehniko Fakulteta
Prikaži večAQUAoil LOVILCI OLJ IN MAŠČOB SI
OVICI OJ IN MAŠČOB SI Zaščitimo podtalnico ulovimo onesnaževalce ovilce olj uporabljamo pri ločevanju padavinskih voda od lahkih tekočin v obliki goriv in olj (< od 0,95 kg/l), ki predstavljajo nevarnost
Prikaži večKAV A
KAV A SPLOŠNO Kava je napitek iz prevretih zmletih zrn rastline kavovca. Je tradicionalno poživilo. V Evropo so kavo prvi prinesli beneški trgovci v 17. stoletju Uspeva v Afriki, Ameriki, Indoneziji in
Prikaži večGOALS
BELGIAN DEFENCE FORCES General Directorate Material Resources Section Ammunition Risk Management HQ Queen ELISABETH Rue d'evere, 1 1140 BRUSSELS BELGIUM (BE)AC326(SG5) IWP 2012-01(I) 26. marec 2012 ORODJE
Prikaži večDinamika požara v prostoru 21. predavanje Vsebina gorenje v prostoru in na prostem dinamika gorenja v prostoru faze, splošno kvantitativno T
Dinamika požara v prostoru 21. predavanje Vsebina gorenje v prostoru in na prostem dinamika gorenja v prostoru faze, splošno kvantitativno T pred požarnim preskokom Q FO za požarni preskok polnorazviti
Prikaži več