3Vplivni dejavniki na vodno bilanco
|
|
- Dragica Zupan
- pred 4 leti
- Pregledov:
Transkripcija
1 3. VPLIVI EVIKI V BILC /WTER BLCE IPCT CTR 3Vplivni dejavniki na vodno bilanco Water Balance Impact actors Peter rantar, ateja adbath, lorjana Ulaga Kro`enje vode poteka po vsej Zemlji, v tleh, na povr{ju in v ozra~ju. a to kro`enje vplivajo najrazli~nej{i dejavniki, tako naravni kot dru`beni. istem je vedno v gibanju, sou~inkovanju in odvisnosti. 3.1 Lega in relief lovenija le`i na severni polobli, v geografskih {irinah, ki so pod vplivom polarne fronte, kar vse neposredno vpliva na podnebje in s tem na osnovne elemente vodne bilance padavine, izhlapevanje in odtok. Zaradi vpliva, ki ga ima relief na podnebje in neposredno na hidrolo{ke razmere, je pomembna tudi lega na sti~i{~u {tirih velikih evropskih reliefnih enot: lp, inarskega gorovja, Panonske kotline in kotanje adranskega morja (slika 1). Povpre~na nadmorska vi{ina lovenije je 557 m. everozahodni del dr`ave ulijske lpe je po nadmorski vi{ini najvi{ji, s povpre~no nadmorsko vi{ino 118 m. a drugi strani je, s povpre~no nadmorsko vi{ino 161 m, najni`ja pokrajina Kr{ka ravan. d {tirih reliefnih enot ima alpski svet najvi{jo povpre~no nadmorsko vi{ino 732 m, povpre~na nadmorska vi{ina dinarskega sveta je 58 m, sredozemskega 352 m in panonskega 261 m. V loveniji je le 7 % povr{ja ni`jega od 2 m nad morjem. ajve~ji del ima vi{inski pas med 2 m in 5 m, ki zavzema kar 45 % povr{ine lovenije; od tega je 18 % ozemlja v stometrskem pasu med 2 in m, 15 % v pasu 4 m ter 12 % v pasu med 4 5 m. 36 % povr{ja je visokega med 5 in 1 m, 9 % lovenije je vi{je od 1 m in ni`je od 15 m. labe 3 % ozemlja je vi{jega od 15 m. admorska vi{ina vpliva med drugim tudi na oblikovanje vi{inskih meja. ne`na meja je pribli`no na nadmorski vi{ini 27 m, zgornja gozdna meja je v ulijskih lpah med 1 in 17 m, v Kamni{ko avinjskih lpah med The circulation of water takes place across the entire Earth; under the ground, on the surface and in the atmosphere. This circulation is affected by various factors, both natural and social. The system is continuously in motion, interaction and interdependence. 3.1 Location and Relief lovenia lies in the northern hemisphere and in the geographical latitude that is still under the influence of the polar front. The climate and, consequently, the basic elements of the water balance precipitation, evaporation and runoff are a reflection of this fact. n important fact is also the location of lovenia at the junction of four European relief units the lps, the inaric lps, the Pannonian Basin and the driatic ea basin (igure 1). The average elevation of lovenia is 557 m. The north-western part of the country the ulian lps is the highest in terms of elevation, with an average elevation of 118 m. The Kr{ko-Bre`ice Basin, on the other hand, is the lowest-lying region with an average height of 161 m above sea level. f the four relief units, the lpine area has the greatest average elevation of 732 m, while the average height of the inaric area is 58 m above sea level, that of the editerranean is 352 m and that of the Pannonian is 261 m. nly 7% of the surface of lovenia lies below 2 m above sea level.the altitude band between 2 m and 5 m is the largest, covering as much as 45% of the surface area of lovenia; of which 18% of the territory lies in the 1-metre band between 2 and m, 15% in the 4m band and 12% in the 4 5m belt. 36% of the surface area is between 5 and 1m high and 9% of lovenia lies between than 1 m and 15 m. omewhat over 3% of the territory is higher than 15 m. 15
2 V BILC LVEIE / WTER BLCE LVEI lika 8: oline igure 8: The salt works lika 9: Relief lovenije, vodotoki in izbrane meteorolo{ke postaje igure 9: Relief of lovenia, streams and selected meteorological stations 17 in m, v Karavankah med in 19 m, najni`ja gozdna meja je na ne`niku, nekaj nad 15 m. V tesni povezavi z nadmorsko vi{ino je naklon povr{ja. Z ve~jo nadmorsko vi{ino je praviloma ve~ji tudi naklon. V loveniji je povpre~ni naklon 13. Povpre~ni naklon alpskega sveta je dobrih 18, dinarskega dobrih 11, sredozemskega slabih 1 in panonskega sveta dobrih 6. ulijske lpe (v alpskem svetu) so najbolj strma pokrajina v loveniji z naklonom 26, najbolj ravna pa je urska ravan (v panonskem svetu) z naklonom manj kot 1. C ^ RZIGER KL The elevation, among other things, affects the formation of elevation boundaries. The snow line lies approximately at 27 m, with the upper tree line in the ulian lps being between 1 and 17 m, in the Kamni{ko-avinjske lps between 17 and m and in the Karavanke ountains between and 19m.The lowest tree line is on ount ne`nik at somewhat over 15 m. The slope is closely connected to the elevation. The average slope in lovenia is 13. The average slope of the lpine area is a good 18, while that of the inaric area is a good 11, that of the editerranean area is somewhat over 1 and that of the Pannonian area is a good 6.The ulian lps (in the lpine area) is the steepest region in lovenia, with a slope of 26, and the most level is the urska ravan plain (in the Pannonian area) with a slope of less than 1. The lps extend into lovenia from the north and the north-west. This is the high-mountain area of the ulian lps, the Kamni{ko- -avinjske lps and the Karavanke ountains. The larger river valleys are those of the o~a, olinka and Bohinjka, Kokra, Kamni{ka Bistrica and avinja rivers. The high-mountain area is enclosed by a belt of hills and basins. The larger valleys of this area are those of the Poljanska and el{ka ora,, avinja, e`a and rava rivers. The lpine area is characterised by high precipitation because V T R I / U T R I rava [~avnica urska obota HUGRY Ledava Rate~e olinka e`a islinja [martno pri lovenj Gradcu aribor Pesnica ITLI/ITLY o~a Bilje Portoro` Kredarica Idrijca Vipava ragonja Vojsko Bohinjka Reka Pivka Postojna ora Kokra Ljubljanica Ljubljana avinja irna Kolpa avinja Krka ovo mesto ^rnomelj ravinja otla rava vtor/uthor: ateja adbath Kartografija/Cartography: ateja adbath Podlaga/Basemap: erneja ridl GI ZRC ZU/GI RC H R V [ K / C R T I km
3 3. VPLIVI EVIKI V BILC /WTER BLCE IPCT CTR Tipi pokrajin Povr{ina (km 2 ) Povr{ina (%) Povpre~na n. v. (m) Povpre~ni naklon ( ) Landscape type urface area urface area verage elevation verage slope lpska visokogorja High lpine mountains ,1 154,5 24,6 lpska hribovja lpine hills 46 23, 582,5 16,9 lpske ravnine lpine plains 819 4, 373,4 3,9 lpski svet lpine area ,1 731,6 18,4 Panonska gri~evja Panonnian hills ,8 288,7 8,8 Panonske ravnine Panonnian plains ,4 196,,8 Panonski svet Panonnian area ,2 2,7 6,4 inarske planote inaric plateaus ,8 667,6 13,7 inarska podolja in ravniki inaric planated lowlands ,4 43,2 6,6 and plains inarski svet inaric area ,1 579,8 11,4 redozemska fli{na brda editerranean flysch hills 161 5,2 35,9 11,1 redozemske kra{ke planote editerranean karstic plateaus 673 3,3 425,8 7,7 redozemski svet editerranean area ,6 352,4 9,8 lovenija lovenia , 556,8 13,1 Preglednica 1: Glavni pokrajinski tipi lovenije (vir: Perko et al., 1998) Table 1: The main landscape types of lovenia (ource: Perko et al., 1998) lpe segajo v lovenijo s severa in severozahoda. To je visokogorski svet ulijskih lp, Kamni{ko-avinjskih lp in Karavank. Ve~je re~ne doline so doline rek o~e, ave olinke in ave Bohinjke, Kokre, Kamni{ke Bistrice in avinje. Visokogorski svet obroblja pas hribovja in kotlin. Tu so ve~je re~ne doline Poljanske in el{ke ore, ave, avinje, e`e in rave. Za alpski svet so zna~ilne visoke koli~ine padavin zaradi izpostavljenosti jugozahodnim vetrovom, orografskih dviganj, hitri odtoki zaradi velikih naklonov in majhno izhlapevanje zaradi temperaturnega vpliva vi{ine (ni`je povpre~ne temperature v ve~jih nadmorskih vi{inah). inarsko gorovje je na jugu lovenije. Ve~ina sveta je kra{kega, izmenjujejo se kra{ke planote in podolja ter ravniki; re~no omre`je je omejeno na kra{ke ponikalnice z izjemo dolin Idrijce, Krke in Kolpe. Kras ima vlogo kratko- ~asnega zadr`evanja vode, zato so tudi zna~ilnosti pretokov kra{kih rek prav posebne. vet odprt proti adranskemu morju je na jugozahodu dr`ave, to je mediteranski del lovenije. li{na brda se izmenjujejo z dolinami ter nizkimi kra{kimi planotami s podolji. Tu so ve~je doline rek Reke,Vipave, o~e, ragonje in Ri`ane. of its exposure to south-westerly winds of the orographic lifts, rapid runoffs owing to sharp slopes and very low evaporation because of the temperature effect of the altitude (lower average temperature at higher altitudes). The inaric lps lie in the south of lovenia. The majority of this region is karstic, with alternating karstic plateaus, planated lowlands and plains. The river network is limited to karstic disappearing streams with the exceptions of the valleys of the Idrijca, Krka and Kolpa rivers. The Karst has the role of a short-term water retention area, and therefore the characteristics of the discharges of the karstic rivers are distinctly special. The world that opens up towards the driatic ea lies in the south-west of the country and forms the editerranean part of lovenia. The flysch hills alternate with valleys and low karstic plateaus with planated lowlands. The area has larger valleys of the Reka,Vipava, o~a, ragonja and Ri`ana rivers. The Pannonian part lies in the east and north-east of the country. Plains and hills prevail in this area and the river network is branched, with the larger rivers being the ura, 17
4 V BILC LVEIE / WTER BLCE LVEI a vzhodu in severovzhodu dr`ave je njen panonski del. Prevladujejo ravnine in gri~i, re~no omre`je je razvejano, ve~je reke so ura, rava in. Zaradi ve~je oddaljenosti od morja in manj izrazitega ter ni`jega reliefa je tu manj padavin in ve~ izhlapevanja. 3.2 Podnebje Podnebje je najpomembnej{i dejavnik, ki vpliva na vodni krog katere koli regije. a zna~ilnosti podnebja v loveniji vpliva lega dr`ave v zmerno toplem pasu, bli`ina redozemlja in Evrazijske celine ter reliefna raz~lenjenost. elimo ga na submediteransko, zmerno celinsko in gorsko podnebje. ubmediteransko podnebje je v jugozahodnem delu dr`ave; najbolj rava and. Because of this area's greater remoteness from the sea and its less pronounced and lower relief, the area has less precipitation and more evaporation. 3.2 The Climate Climate is the most important factor in the water cycle of any region. The characteristics of the climate in lovenia are affected by the country's position in the temperate zone, the proximity of the editerranean and the Eurasian continent and the diversity of the relief. We have divided it into the sub-mediterranean, temperate continental and mountain climates. The sub-mediterranean climate is in the south-western part of the country; it is most pronounced lika 1: Povpre~na mese~na temperatura zraka (rde~a krivulja) in vi{ina padavin (modri stolpci) v obdobju na izbranih meteorolo{kih postajah v zahodni loveniji igure 1: The average monthly air temperature (red curve) and the amount of precipitation (blue columns) in the period at selected meteorological stations in western lovenia Portoro` 2 m Bilje 55 m Kredarica 2514 m Rate~e 864 m Vojsko 167 m Postojna 533 m
5 3. VPLIVI EVIKI V BILC /WTER BLCE IPCT CTR izrazito je v obalnem delu, njegovi vplivi se poznajo dale~ v zaledju po dolini o~e. Gorsko podnebje je v ulijskih lpah, Kamni{ko-avinjskih lpah, Karavankah in na ne`niku. Vplivi gorskega podnebja segajo {e po alpskih dolinah in visokih dinarskih planotah. a severovzhodu in vzhodu dr`ave prevladujejo zna~ilnosti zmerno celinskega podnebja. editeransko zmerno celinsko podnebje, z vplivi in prehodi `e na{tetih, je zna~ilno za ve~ino lovenije. Temperatura zraka ima najve~ji vpliv na izhlapevanje in tudi neposredno na odtoke, ko so negativne temperature vzrok za zadr`ek padavin v trdni obliki. V loveniji se temperatura zraka prostorsko in ~asovno zelo spreminja. V povpre~ju je najtoplej{i mesec v letu julij in najhladnej{i januar, z izjemo visokogorja, kjer je najhladnej{i februar, avgust pa najtoplej{i. ajin the coastal area, though its effects are felt deep into the interior of the country along the valley of the o~a River. The mountain climate is characteristic in the ulian lps, the Kamni{ko- -avinjske lps, the Karavanke ountains and ount ne`nik. The effects of the mountain climate extend to the lpine valleys and the high inaric plateaus. In the north-east and east of the country the characteristics of temperate continental climate prevail. The temperate mediteranean continental climate with influence of all mentioned types is characteristic of lovenia. ir temperature has the strongest effect on evaporation and, indirectly, on discharges when temperature below freezing causes the retention of precipitation in solid form. ir temperature changes significantly in lovenia, both spatially and temporally. The warmest month on average Ljubljana 299 m [martno pri l. Gradcu 455 m aribor 275 m urska obota 188 m lika 11: Povpre~na mese~na temperatura zraka (rde~a krivulja) in vi{ina padavin (modri stolpci) v obdobju na izbranih meteorolo{kih postajah v vzhodni loveniji igure 11: The average monthly air temperature (red curve) and the amount of precipitation (blue columns) in the period at selected meteorological stations in eastern lovenia ovo mesto 22 m ^rnomelj obli~e 157 m
6 V BILC LVEIE / WTER BLCE LVEI lika 12: neg v Ravenski ko~ni igure 12: now in Ravenska ko~na 2 TE GRI ve~ja dnevna in letna temperaturna nihanja so v severovzhodni loveniji, kjer je mo~an vpliv celinskega podnebja (urska obota), najmanj- {a pa v gorah, kjer so razmere `e podobne prosti atmosferi, in na obali (Portoro`), kjer nihanja bla`i vpliv morja. V kotlinah in dolinah v notranjosti lovenije je v hladni polovici leta pogost temperaturni obrat, ki lahko vztraja tudi ve~ dni. ajtopleje je na jugozahodu lovenije, ob obali. Tu je povpre~na letna temperatura zraka v obdobju nad 12 (Portoro`, Bilje). ajhladneje je v visokogorju (Kredarica) s srednjimi letnimi temperaturami okrog ledi{- ~a in v gorskih dolinah (Rate~e, [martno pri lovenj Gradcu) ter na visokih dinarskih planotah (Vojsko), kjer je povpre~na letna temperatura zraka pod 8.V ve~jem delu lovenije je povpre~na letna temperatura zraka okrog 1. Padavin je v loveniji najve~ na alpsko-dinarski pregradi (Kredarica 32, Vojsko, Postojna), koli~ina se z oddaljevanjem od te proti severovzhodu in jugozahodu zni`uje. Ve~ kot 15 padavin pade letno v zahodnem delu notranje lovenije. Letno pade obi~ajno najmanj padavin na skrajnem severovzhodu dr`ave (urska obota), v povpre~ju pod 9 na leto. b obali pade na leto v povpre~ju okrog 11 padavin (Portoro`). bmo~ja z vplivom submediteranskega podnebja dobijo najve~ padavin v jesenskih mesecih (Portoro`, Bilje, Kredarica, Vojsko, Postojna), medtem imajo obmo~ja z izrazitej{im celinskim podnebjem najve~ padavin poleti ([martno pri lovenj Gradcu, urska obota, aribor). ne`na odeja je v loveniji, z izjemo bale, obi~ajen pojav. V pozno jesenskih mesecih z zadr`evanjem padavin v obliki snega po visokogorju bla`i preto~ne konice, v manj vodnatem obdobju pa napaja vodotoke s sne`nico. ne`na odeja je zelo odvisna od temperature, kateis uly and the coldest is anuary, with the exception of the high mountains where the coldest month is ebruary and warmest is ugust. The greatest daily and annual temperature fluctuations occur in north-eastern lovenia, where they experience the strong effect of the continental climate (urska obota). The smallest fluctuations occur in the mountains where the conditions already resemble the free atmosphere and on the coast (Portoro`), where the fluctuations are mitigated by the effect of the sea. In the basins and valleys in the interior of lovenia, the cold part of the year often brings an atmospheric inversion that can persist for days. The warmest climate is found in the south- -west of lovenia, on the coast. In the period, the average annual air temperature here exceeded 12 (Portoro`, Bilje). The coolest climate is found in the high mountains (Kredarica), with mean annual temperature being around freezing point, in the mountain valleys (Rate~e, [martno pri lovenj Gradcu) and on the high inaric plateaus (Vojsko) where the average annual air temperature of both is under 8. The average annual air temperature across the major part of lovenia is around 1. The most precipitation in lovenia occurs in the lpine-inaric barrier (Kredarica with 32, Vojsko and Postojna) and the quantities diminish as we move away towards the north-east and south-west. There is more than 15 of precipitation annually in the western part of the lovenian interior. Usually, the least annual precipitation occurs in the north- -eastern-most part of the country (urska obota) on average below 9 per year. n the coast, there is an average of around 11 of precipitation (Portoro`). The areas affected by the sub-mediterranean climate receive the most precipitation in the autumn months (Portoro`, Bilje, Kredarica, Vojsko and Postojna), while areas with a more pronounced continental climate receive the most precipitation in the suer ([martno pri lovenj Gradcu, urska obota and aribor). With the exception of the coast, snow cover in lovenia is a regular phenomenon. In the late autumn months, when precipitation accumulates in the form of snow in the high mountains, it mitigates the discharge peaks. Then, in periods with smaller discharges, it feeds the streams with snow melt. now cover is highly dependent on the temperature, whose trends have been positive in the recent period. Consequently this affects the discharge regimes whose autumn peak becomes more prominent (rantar et al., 25). now can persist in the mountains throughout the year, while in the lower regions it is limited to the winter. n average, the ear-
7 3. VPLIVI EVIKI V BILC /WTER BLCE IPCT CTR LEK IHRI^ KL re trendi so v zadnjem obdobju pozitivni, kar ima posledi~no vpliv na preto~ne re`ime, pri katerih je jesenski vi{ek izrazitej{i (rantar et al., 25). V gorah lahko sne`i tekom celega leta, v ni`jih legah pa je sne`enje omejeno na zimo. V povpre~ju je po ni`inah prvi mesec, ko se `e lahko pojavi sne`na odeja, oktober, zadnji pa maj. V dolgoletnem povpre~ju je na obali letno manj kot 5 dni s sne`no odejo, v hribovitem delu jugozahodne in zahodne lovenije ve~ kot, v gorah pa ve~ kot 1 dni. srednji del lovenije ima 4 dni s sne`no odejo, severovzhodna lovenija, Kr{ko-Bre`i{ko polje in Bela krajina pa od 2 do 4 dni. Trajanje son~nega obsevanja najbolj vpliva na izhlapevanje. V loveniji v dolgoletnem povpre~ju (1971 2) sije sonce nekaj ve~ kot pet ur na dan, izjema je Primorska, kjer sonce sije v povpre~ju {est ur in pol na dan kar znese ~ez ur na leto.v notranjosti dr`ave imamo pod 2 son~nih ur na leto. Razlike v vrednostih med kraji niso velike, so pa posledica obla~nosti in megle. Ve~je razlike v oson~enosti so po letnih ~asih. eseni in pozimi so dobro oson~ene gore, medtem ko so poleti in spomladi bolj od gora oson~ene ni`je lege. Primorska je ~ez celo leto najbolj oson~en del dr`ave. Velik vpliv na oson~enost ima ekspozicija povr{ja ju`na pobo~ja so bolj oson~ena od severnih. Vetrovi z zra~nimi masami prena{ajo vlago. Zelo lahko pove~ajo izhlapevanje, kar je potrebno upo{tevati tako pri izra~unu izhlapevanja po loveniji kot tudi pri korigiranju merjenih padaliest month when snow cover can occur in the lowlands is ctober and the latest is ay. In the reference period, there are less than 5 days with snow cover on the coast, more than in the hilly part of south-western and western lovenia and more than 1 days in the mountains. In the central part of lovenia there are 4 days of snow cover, and in north-eastern lovenia, the Kr{ko-Bre`ice Basin and Bela krajina (White Carniola) from 2 to 4 days. The bright sunshine duration affects evaporation most of all. In the reference period (1971 2) in lovenia, the sun shone somewhat more than five hours a day on average; with the exception of Primorska (the coastal region), where the sun shone six and half hours a day on average, totalling more than hours a year. The country's interior has less than 2 hours of sunshine duration per year. The differences in value between the locations are not great and are the result of cloudiness and fog. Greater differences in insolation can be observed through the seasons. In the autumn and winter, the mountains are well-insolated, while in the spring and suer the lower regions get more insolation than the mountains. The Primorska region (the coast) is the most insolated region in the country throughout the year. The exposure of the surface has the greatest effect on the rate of insolation, so the southern slopes receive more insolation than the northern ones. The winds transfer moisture with air masses. This can significantly increase evaporation, which is taken into account in the calculation of evaporation as well as in the correction of measured precipitation which is underestimated due to the wind. Winds are predominantly weak in lovenia. The average annual speed in the lowlands rarely exceeds 2 m/s. We do have strong winds as well: the bora, the southerly and south-westerly wind and the Karavanke föhn as well as winds during storms. 3.3 Rocks and oils Because of their porosity, rocks slow the water discharge to a greater or lesser extent and affect the vegetation. Carbonate rocks prevail in lovenia and, because of this, the majority of the territory is karstic approximately 43% (Gams, 1974). The lpine and inaric area is made up of primarily limestone and dolomite massifs. Valleys have formed at tectonic faults and these are filled with tertiary sediments. The basins of tectonic origin, such as the Ljubljana and Celje basins and the Kr{ko-Bre`ice Basin, are covered with glacial and alluvial deposits. The Pannonian area is formed to a lesser extent by lika 13: ^rna barjanska zemlja igure 13: Black moor soil 21
8 V BILC LVEIE / WTER BLCE LVEI lika 14: Hidrogeolo{ke enote lovenije igure 14: The hydrogeological units of lovenia vin, ki so zaradi vetra podcenjene. V loveniji so vetrovi ve~inoma {ibki. Po ni`inah povpre~na letna hitrost redko prese`e 2 m/s. eveda pa imamo tudi mo~ne vetrove: burjo, jugo in karavan{ki fen ter vetrove ob neurjih. 3.3 Kamnine in prsti Kamnine zaradi vodoprepustnosti bolj ali manj upo~asnijo odtok in vplivajo na rastje. V loveniji prevladujejo karbonatne kamnine, zaradi ~esar je pribli`no 43% ozemlja kra{kega (Gams, 1974). lpski in dinarski svet sestavljajo predvsem apnen~evi in dolomitni masivi. b tektonskih prelomih so nastale doline, ki so zapolnjene s terciarnimi sedimenti. Kotline tektonskega nastanka, Ljubljanska in Celjska kotlina ter Bre`i{ko-Kr{ko polje, so pokrite z ledeni{kimi in re~nimi nanosi. Panonski svet v manj{i meri tvorijo metamorfne in magmatske kamnine, prevladujejo pa terciarne sedimentne kamnine. Tudi ob ravi in uri so {iroke doline prekrite s prodom. Velik pomen za vodo ima prepustnost kamnin. Geolo{ke enote, ki lahko prevajajo in akumulirajo podzemno vodo so vodonosniki z medzrnsko, razpoklinsko, kra{ko in me{ano poroznostjo. Gradijo veliko ve~ino povr{ja lovenije. epropustne kamnine predstavljajo zgolj 4,4 % povr{ja lovenije. metamorphic and magmatic rocks, with the tertiary sediment rocks prevailing. long the rava and ura rivers there are also wide valleys covered with gravel. The porosity of rocks is of great importance to water. The geological entities that can transmit and accumulate groundwater are aquifers with intergranular, fissured, karstic and mixed porosity.they make up the majority of the surface of lovenia. Impermeable rocks represent merely 4.4% of the surface. The soils are strongly linked to the types of rocks as the distribution of the various groups and types is determined by the bedrock and the relief. Rendzine soils and eutric cambisol have developed on the carbonate deposits in the Ljubljana and Celje basins and on the Kr{ko-Bre`ice Basin. The eutric cambisol also appear in the lower-lying parts of the editerranean area. In the Pannonian area, the ura and rava rivers have deposited a lot of non-carbonate gravel and here dystric cambisol have developed. maller streams across lovenia, with less power to transfer rock material, have deposited fine-grained deposits, on which gleysol and planosol have developed. n higher parts of the relief in the hills and mountains of the lpine and inaric area, which is predominantly made up of limestone and dolomite litosols, rendzines and chromic cambisol have developed. These are the most widespread in lovenia. ITLI/ITLY o~a Idrijca ova Gorica Vipava Koper Izola ragonja olinka esenice Bohinjka V T R I / U T R I Reka Pivka Kranj [kofja Loka ora Kokra Ljubljanica om`ale e`a avinja LUBL Trbovlje irna Kolpa rava islinja Velenje avinja Krka Celje ovo mesto ravinja otla RIBR [~avnica Pesnica Ptuj rava ura Poroznost/Porosity urska HUGRY Ledava razpoklinska/fissure me{ana/mixed medzrnska/intergranular kra{ko razpoklinska/karstic vtor/uthor: lorjana Ulaga Kartografija/Cartography: Peter rantar Podlaga/Basemap: erneja ridl GI ZRC ZU/GI RC H R V [K/ CR TI km
9 3. VPLIVI EVIKI V BILC /WTER BLCE IPCT CTR ITLI/ITLY o~a Idrijca ova Gorica Vipava Koper Izola ragonja olinka esenice Bohinjka V T R I / U T R I Reka Pivka Kokra Kranj [kofja Loka ora Ljubljanica om`ale e`a avinja LUBL Trbovlje irna Kolpa rava islinja Velenje avinja Krka Celje ovo mesto ravinja otla RIBR [~avnica Pesnica Ptuj rava ura urska HUGRY Ledava Tip prsti/oil type psevdooglejene/planosol oglejene/gleysol rjave pokarbonatne/ chromic cambisol rendzine/rendzine {otna tla/histosol distri~ne rjave/dystric cambisol evtri~ne rjave/eutric cambisol jerovica, akri~na tla/ cambisol, acrisol vtor/uthor: lorjana Ulaga Kartografija/Cartography: Peter rantar Vir/ource: Ulaga, 23 Podlaga/Basemap: erneja ridl GI ZRC ZU/GI RC km H R V [K/ CR TI Prsti so mo~no navezane na tip kamnine, saj o raz{irjenosti razli~nih skupin in tipov odlo~ata mati~na podlaga in relief. Tako so na karbonatnih nanosih v Ljubljanski in Celjski kotlini ter Kr{ko-Bre`i{kem polju nastale rendzine in evtri~ne rjave prsti. lednje se pojavljajo tudi v ni`inskih predelih sredozemskega sveta. V panonskem svetu sta ura in rava nanesli veliko nekarbonatnega proda, na katerem so nastale distri~ne rjave prsti. anj{i vodotoki, ki imajo manj{o mo~ prena{anja kamninskega gradiva, so odlo`ili drobno zrnate nanose, na katerih so po vsej loveniji nastale obre~ne, oglejene in psevdooglejene prsti. a vzpetih delih reliefa, v hribovjih in gorovjih alpskega in dinarskega sveta, ki ga sestavljata prete`no apnenec in dolomit, pa so nastali litosoli, rendzine in rjave pokarbonatne prsti. Te so v loveniji najbolj raz{irjene. anj{a obmo~ja prekrivajo {e jerovica, ki je nastala na Krasu, slabo rodovitna akri~na tla v Beli krajini in na glinastih usedlinah nastala {otna tla na Ljubljanskem barju ter delno na Pohorju, elovici in Pokljuki (Lovren- ~ak, 1998). Prst zadr`uje vodo koliko in kako dolgo je odvisno od tipa in debeline. Iz pe{~enih prsti voda odte~e hitro, `e v enem dnevu, iz glinastih pa v dveh do treh dnevih. Posebej pomembna je infiltracijska kapaciteta tal. Izra`a stopnjo pronicanja vode skozi prst in je odvisna od {tevilnih dejavnikov. Infiltracij- maller areas are also covered by Terra Rossa that formed on the Karst, infertile acric soil in Bela krajina and the peat soil formed on clay deposits on the Ljubljana arshes, partially Pohorje, elovica and Pokljuka (Lovren~ak, 1998). oil retains water how much and for how long depends on its type and thickness. Water runs off sandy soil quickly, within a day, while it takes two to three days to run off clay soil. The infiltration capacity of the ground is especially important. This is the rate of percolation of water through the soil and it depends on numerous factors. The infiltration capacity of the soil is especially important in areas with large amounts of precipitation. Conversely, in areas with smaller amounts of precipitation, a sufficient infiltration capacity is primarily important for the growth of vegetation (itz Patrick, 198) and, consequently, for evaporation. In the longterm period water balance, the effect of the soil has a lesser importance, though it is of greater importance in the short-term water balance (e. g. over a few days). evertheless, we should be aware of the importance of the soil in the water cycle. lika 15: Prsti lovenije igure 15: The soils of lovenia 23
10 V BILC LVEIE / WTER BLCE LVEI Vegetation lika 16: lpe igure 16: The lps ska sposobnost prsti je {e posebej pomembna v obmo~jih z veliko koli~ino padavin. V obmo~jih z malo padavinami je zadostna infiltracijska sposobnost pomembna predvsem za rast vegetacije (itz Patrick, 198) in s tem tudi za izhlapevanje. V obdobni vodni bilanci je vpliv prsti manj{ega pomena, ve~ji pomen ima pri kratkoro~ni bilanci (npr. nekaj dni). Vseeno se je potrebno zavedati pomena prsti v vodnem krogu. 3.4 Rastlinstvo Rastlinstvo je zelo odvisno od vode, saj jo potrebuje za rast. tem zelo vplivajo na vodni krog, saj zadr`ujejo padavine, ~rpajo vodo iz prsti in vodonosnikov jo absorbirajo in jo potem vra- ~ajo v ozra~je s transpiracijo. Vsaka rastlina druga~e vpliva na vodni krog. Za vodnobilan~ne analize je {e posebej pomemben gozd. lovenija je gozdnata de`ela. Listnati gozdovi pora{~ajo ni`inske predele v vseh pokrajinskih enotah lovenije. V hribovjih, gorovjih in na dinarskih visokih planotah segajo do 15 m nadmorske vi{ine. Prevladuje bukev, ki je najbolj raz{irjena drevesna vrsta v loveniji. V vi{inah med 7 in 14 m se v dinarskem in alpskem svetu z bukvijo me{a jelka. Iglasti goz- PETER RTR Vegetation is highly dependent on the water, as it requires water for growth. t the same time, the plants significantly affect the water cycle as they retain precipitation, draw water from the soil and the aquifers, absorb it and then return it to the atmosphere through transpiration. Each plant affects the water cycle differently. orests are especially important for water balance analyses. lovenia has a lot of forest. eciduous forests cover low-lying areas in all the landscape units of lovenia. In the hills, mountains and inaric high plateaus, they reach to up to 15 m above sea level. Beech is prevalent indeed it is the most widespread type in lovenia. t altitudes between 7 and 14 m, fir trees mix with the beech in the inaric and lpine area. Coniferous forests form the second large group of the lpine area forests. They grow where conditions are less favourable for deciduous trees. The group of coniferous forests that thrive on acidic soil comprises several types of fir, pine and spruce. ixed forests grow primarily in the hilly regions of the inaric and lpine area. Today, over 5% of the territory of lovenia is covered by forest. It is difficult to portray the water balance of the forest in real values, as it is strongly dependent on the biological and physical make-up of the forest. The quantity of precipitation that the forest intercepts and retains (interception) depends on the species making up the forest, on the stratification and development of the plant components, the type, intensity and duration of the precipitation, winds, etc. The forest's main elements affecting the water cycle are presented in table 2 (molej, 1988). Generally, tree cover retains approximately a third of the annual quantity of precipitation, though the amounts for deciduous forests are somewhat lower (15 25%) and slightly higher for coniferous forests (25 4%). We shall only mention the main varieties of vegetation. hrub land covers smaller areas in low-lying regions and larger areas in the mountain areas of lovenia. atural mountain shrub land grows predominantly above the tree line. eadows and pastures in lovenia belong among the secondary vegetation. atural grasslands spread primarily above the upper line of the high-mountain thickets in the lpine area and on Veliki ne`nik in the inaric area. Grassland also affects the runoff characteristics, water retention and evaporation. In addition to natural plants, cultivated plants are also char- 24
11 3. VPLIVI EVIKI V BILC / WTER BLCE IPCT CTR dovi tvorijo drugo veliko skupino gozdov alpskega sveta. Rastejo tam, kjer so rastni pogoji za listavce manj primerni. V skupini kisloljubnih iglastih gozdov lo~ujemo ve~ jelovih, borovih in smrekovih zdru`b. e{ani gozdovi rastejo predvsem v hribovitem svetu dinarskega in alpskega sveta. anes je v loveniji preko 5 % gozdne povr{ine. V realnih vrednostih je vodno bilanco gozda te`ko prikazati, saj je mo~no odvisna od biolo{ke in fizikalne zgradbe gozda. Koli~ina padavin, ki jih prestreza in zadr`uje gozd (intercepcija), je odvisna od vrstne sestave gozda, od zaslojenosti in razvoja rastlinskih komponent, od vrste, intenzivnosti in trajanja padavin, vetra Glavni elementi vpliva gozda na vodni krog so prikazani v preglednici 2 (molej, 1988). V splo{nem velja, da drevesni zastor zadr`i pribli`no tretjino letne koli~ine padavin, pri ~emer veljajo za listnate gozdove nekoliko ni`je (15 25%), za gozdove iglavcev pa vi{je (25 4%) vrednosti. d preostalih vrst rastlinstva omenjamo le glavne. Grmovno rastje pora{~a manj{e povr{ine v ni`inskih delih in ve~je v gorskih delih lovenije. aravno gorsko grmovno rastje se razra{~a ve~inoma nad gozdno mejo. Travniki in pa{niki v loveniji spadajo v drugotno rastlinstvo. aravna travi{~a se {irijo v glavnem nad zgornjo mejo visokogorskih grmi{~ v alpskem svetu in na Velikem ne`niku v dinarskem svetu. Tudi mrekov sestoj pruce make-up % Padavine Precipitation 1 Prestrezanje Interception 26 izhlapi Evaporates 2 odte~e po deblih, kaplja s kro{nje Runs off down trunks, drops from the canopy Izhlapevanje s tal Evaporation from the ground 1 dtok Runoff 48 povr{inski urface 3 v podtalnico Into groundwater 18 Transpiracija Transpiration 22 Preglednica 2: Kro`enje vode na gozdnem zemlji{~u (vir: Robi~, 1994) Table 2: The circulation of water on forested land (ource: Robi~, 1994) acteristic of lovenia. These cover a good third of the surface and grow primarily in pedologically suitable areas in terms of relief and climate (Lovren~ak, 1998a). / K R G va HU da Le lika 17: Vrste gozda v loveniji (vir: CRIE Land Cover lovenia 2) igure 17: orest types in lovenia (ource: CRIE Land Cover lovenia 2) T I / T U R I rava ca Pesni i s li nja `a e link a esenice Ptuj Celje R C Trbovlje avinja Kranj r Id [kofja Loka ora a ijc om`ale a va LUBL otla ica an blj Lju ova Gorica a av r ravinja I i a nj av a o~a av Velenje T kra Ko jka Bohin Vrsta gozda/orest type listnat/broad-leaved irna Vipava iglast/coniferous ka Kr me{an/mixed / ovo mesto [ ka K Piv V Re k R a H I T L I / I T LY u ra ni ca RIBR av a o urska obota v [~ a V R 6 Koper Izola ragonja vtor/uthor: Peter rantar Kartografija/Cartography: Peter rantar Vir/ource: CRIE Land Cover lovenia 2 Podlaga/Basemap: erneja ridl GI ZRC ZU/GI RC Ko lpa km
12 V BILC LVEIE / WTER BLCE LVEI travinje vpliva na odto~ne zna~ilnosti, zadr`evanje vode in izhlapevanje. Poleg naravnih rastlin so pomembne tudi kulturne rastline. Te pokrivajo dobro tretjino povr{ja in se razra{~ajo predvsem na reliefno, klimatsko ter pedolo{- ko ustreznih obmo~jih (Lovren~ak, 1998a). 3.5 ntropogeni dejavniki ^lovek s posegi v (naravno) okolje vse bolj vpliva tudi na vodni krog. eposredno lahko vplive vidimo v zadr`evanju, ~rpanjih za razli~ne namene, rabi tal, Zaskrbljenost za naravne dobrine, med katerimi je voda nedvomno na prvem mestu, se ve~a. Za dosego sonaravnega razvoja moramo ~im bolj spoznati pokrajino in njene elemente torej tudi vodni krog. Prav vsi v loveniji imamo svoj na~in vpliva na vodo. Po podatkih iz leta 26 `ivi v loveniji prebivalcev, to je 99 prebivalcev na km 2. Po zadnjem popisu iz leta 22 je v loveniji `ivelo , po popisu leta 1991 pa prebivalcev. Polovica prebivalcev lovenije `ivi v alpskem svetu; sledi mu panonski del dr`ave, kjer `ivi pribli`no ~etrtina prebivalcev, nato pa dinarski in primorski svet. V loveniji je ve~ina industrije skoncentrirana v t. i. industrijskem polmesecu, ki je v celoti v alpskem svetu.tu so pomembne gospodarske panoge {e promet, turizem, kmetijstvo in v preteklosti tudi rudarstvo. V sredozemskem delu dr`ave so najpomembnej{e dejavnosti turizem, promet, trgovina in pristani{ka dejavnost, industrija in kmetijstvo sta bolj v ozadju. u`na lovenija, dinarske planote in podolja so bila in so {e vedno v veliki meri vezana na gozdno bogastvo. V kmetijstvu je pomembna {e `ivinoreja, lesno industrijo pa so dopolnili {e z nekaterimi drugimi dejavnostmi; prisotna sta {e promet in turizem, najpomembnej{i na piv{kem. ajbolj kmetijska pokrajina v lovenji je Panonski svet. a polovici povr{ine Panonskega sveta so njive, sadovnjaki in vinogradi. Poleg tega je tu {e nekaj industrije, zdravili{ki turizem in vedno pomembnej{i promet. Vse ~lovekove dejavnosti imajo ve~ji ali manj- {i vpliv na vodo. V alpskem svetu ima nanjo najve~ji vpliv gospodarstvo, v panonskem in primorskem svetu pa kmetijstvo.velik vpliv na vodni krog ima spreminjanje pokrovnosti tal. kr~enjem gozda in pozidavo se izhlapevanje zmanj{uje, vodni odtok pa se pove~uje. Pove~anje urbanih povr{in za 1 % pove~a odtok za 2 4 % (ones, 1997). Vseh ~lovekovih vplivov na vodno okolje ne moremo na{teti. Potrebno se je zavedati, da so potrebe dru`be po vodnih virih, {e posebej v ~asu pomanjkanja vedno ve~je. 3.5 nthropogenic actors an's encroachment into the (natural) environment is also increasingly affecting the water cycle. The effects can be seen directly in reservoirs, abstractions for various purposes, land use, etc. The concern over natural resources, where water certainly takes first place is increasing. In order to achieve sustainable development, we must get to know the landscape and its elements as closely as possible, and therefore we must also become familiar with the water cycle. Everyone in lovenia has their own way of affecting the water. ccording to the data from 26, there are 2,1,377 inhabitants of lovenia, namely 99 per km 2. ccording to the last census from 22, there were 1,987,971 people living in lovenia and, according to the 1991 census, the number was 1,965,987. Half of the population in lovenia lives in the lpine area.this is followed by the Pannonian part of the country, where approximately a quarter of the inhabitants live, and the inaric and coastal areas. The majority of the industry in lovenia is concentrated in the so-called industrial crescent that lies entirely in the lpine area. This area is home to economic branches such as traffic, tourism, agriculture and also, in the past, mining. In the editerranean part of the country, the most important activities are tourism, traffic, trade and port activity, while industry and agriculture remain in the background. outhern lovenia, the inaric plateau and the planated lowlands were and still are to a greater extent dependent on the forest. nimal husbandry is an important branch of agriculture, while the wood processing industry was supplemented by other activities. This area also has traffic and tourism activities, which are the most important in the Pivka region. The most agriculturally-oriented region in lovenia is the Pannonian area. Half of its surface is covered by cultivated fields, orchards and vineyards. There is also some industry, spa tourism and the increasingly important traffic. ll anthropogenic activities apply kind of impact on water. The economy has the highest impact in the lpine area, while in the Pannonian and coastal areas has the agriculture. The fluctuation in land cover has a significant influence on the water cycle. With the deforestation and urbanization of land, evaporation is reduced and water runoff is increased. 1% increase in urban areas increases runoff by 2 4% (ones, 1997). ll of anthropogenic effects on the water environment cannot be enumerated. We need to be aware of the increasing need of society for water resources, especially during the shortages. 26
13 3. VPLIVI EVIKI V BILC /WTER BLCE IPCT CTR lovenija/lovenia ubpanonska inarska ubmediteranska lpska in predalpska ub-pannonian inaric ub-editerranean lpine and pre-lpine Vodotok/tream [~avnica Ledava Lahinja Kolpa Ri`ana Vipava o~a Kokra avinja Vodomerna postaja Water gauging station Pristava Polana Gradac Radenci Kubed iren Kr{ovec Kranj Celje - Brv Litija Povpre~na/verage admorska vi{ina (m) Elevation (m) ajmanj{a/inimum ajve~ja/aximum Relativna/Relative aklon ( ) lope ( ) Povpre~en/verage ajmanj{i/inimum ajve~ji/aximum Padavine () Precipitation () Izhlapevanje () Evaporation () Povpre~je na pore~je verage per river basin Povpre~je na pore~je verage per river basin Hidrogeolo{ke e{ana/ixed enote (%) poroznost Razpoklinska/issured Hydrogeological edzrnska/intergranular units (%) porosity Kra{ka/Karstic Psevdooglejene/Planosol glejene/gleysol Rjave pokarbonatne Chromic cambisol Tip prsti (%) Rendzine/Rendzine oil types (%) istri~ne rjave ystric cambisol Prst in voda oil and water Evtri~ne rjave Eutric cambisol kri~na tla, {otna tla cromic cambisol and acrisol Povpre~na infiltracijska kapaciteta (/uro) verage infiltration capacity Povpre~na kapaciteta tal za vodo (/m) verage capacity of the ground for water retention Povpre~na kapaciteta tal za vodo v pore~ju () verage capacity of the ground for water retention in the river basin Gozdne povr{ine % egozd/on-forest orest surfaces % Gozd/orest Tip gozda % orest types % Listavci/eciduous trees Iglavci/Coniferous trees e{ani/ixed forests Preglednica 3: Glavne geografske zna~ilnosti po makroregijah (vir: Ulaga, 23) Table 3: The main geographical characteristics arranged by macro-regions (ource: Ulaga, 23) 27
14 PETER RTR lika 18: o~a / igure 18: The o~a River
Microsoft Word - Met_postaja_Jelendol1.doc
Naše okolje, junij 212 METEOROLOŠKA POSTAJA JELENDOL Meteorological station Jelendol Mateja Nadbath V Jelendolu je padavinska meteorološka postaja; Agencija RS za okolje ima v občini Tržič še padavinsko
Prikaži večMicrosoft Word - Meteoroloıka postaja Kanèevci1.doc
Naše okolje, april 21 METEOROLOŠKA POSTAJA KANČEVCI/IVANOVCI Meteorological station Kančevci/Ivanovci Mateja Nadbath N a vzhodnem delu Goričkega, na stiku vasi Kančevci in Ivanovci, je padavinska postaja.
Prikaži večMicrosoft Word - SevnoIII.doc
Naše okolje, april 8 METEOROLOŠKA POSTAJA SEVNO Meteorological station Sevno Mateja Nadbath V Sevnem je klimatološka meteorološka postaja Agencije RS za okolje. Sevno leži na prisojnem pobočju Sevniškega
Prikaži večMicrosoft Word - Meteoroloıka postaja Kobarid3.doc
Naše okolje, avgust 28 METEOROLOŠKA POSTAJA KOBARID Meteorological station Kobarid Mateja Nadbath V zahodni polovici Slovenije je ena izmed meteoroloških padavinskih postaj v Kobaridu. To je kraj v Srednji
Prikaži večKLIMATSKE ZNAČILNOSTI LETA 1993 Aleška Bernot-lvančič* Leto 1993 je bilo glede na podatke 30-letnega klimatološkega niza nadpovprečno toplo, s
KLIMATSKE ZNAČILNOSTI LETA 1993 Aleška Bernot-lvančič* Leto 1993 je bilo glede na podatke 30-letnega klimatološkega niza 1961-90 nadpovprečno toplo, sončno in suho. Po vremenu bi ga lahko razdelili na
Prikaži večZALOGE PODZEMNIH VODA V SEPTEMBRU 2011 Groundwater reserves in September 2011 Urška Pavlič V septembru se je nadaljevalo sušno in vroče vreme, zaradi
ZALOGE PODZEMNIH VODA V SEPTEMBRU 11 Groundwater reserves in September 11 Urška Pavlič V septembru se je nadaljevalo sušno in vroče vreme, zaradi česar so se gladine podzemnih voda že drugi mesec zapored
Prikaži večDiapozitiv 1
Toplotni pasovi in podnebni tipi Toplotni pasovi: so območja, ki se v obliki pasov raztezajo okrog zemeljske oble. Ločimo: Tropski pas Subtropski pas Zmerno topli pas Subpolarni pas Polarni pas Znotraj
Prikaži večMicrosoft Word - Met postajaLig.docx
Naše okolje, december 215 METEOROLOŠKA POSTAJA LIG Meteorological station Lig Mateja Nadbath VLigu je meteorološka postaja. Postaja je padavinska. Lig je razložen kraj na slemenu Kanalskega Kolovrata,
Prikaži večVODNATOST POVRŠINSKIH VODA V LETU 2017 THE COVERAGE OF SURFACE WATERS IN 2017 Igor Strojan Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za okolje, Vo
VODNATOST POVRŠINSKIH VODA V LETU 217 THE COVERAGE OF SURFACE WATERS IN 217 Igor Strojan Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za okolje, Vojkova 1b, Ljubljana, igor.strojan@gov.si Povzetek V prispevku
Prikaži več(Microsoft Word - Met_postaja_Ko\350evje.doc)
Naše okolje, februar 215 METEOROLOŠKA POSTAJA KOČEVJE Meteorological station Kočevje Mateja Nadbath M eteorološka postaja Kočevje je v istoimenski občini Poleg omenjene, ki je podnebna ali klimatološka,
Prikaži večMicrosoft Word - podnebne razmere slovenije71_00_internet.doc
PODNEBNE RAZMERE V SLOVENIJI (OBDOBJE -2) 2 1 21 3 2 1 - -1 Ljubljana, november 26 1 PODNEBJE SLOVENIJE Podnebje v Sloveniji določajo številni dejavniki, najpomembnejši so njena geografska lega, razgiban
Prikaži večMicrosoft Word - padavine med1506in i.doc
Ljubljana, 10. oktober 2014 Padavine med 15. junijem in 15. septembrom 2014 Poletje 2014 je izstopalo po nadpovprečni višini padavin, še posebej po 15. juniju; pogoste in občasno tudi zelo obilne padavine
Prikaži večMicrosoft Word - zelo-milo-vreme_dec-jan2014.doc
ARSO Državna meteorološka služba Ljubljana,. 1. 1 Zelo milo vreme od. decembra 13 do 3. januarja 1 Splošna vremenska slika Od konca decembra do sredine januarja je nad našimi kraji prevladoval južni do
Prikaži večMicrosoft Word - veter&nalivi_11maj2014.doc
ARSO Državna meteorološka služba Ljubljana, 3. 6. 1 Močan veter in nalivi med prehodom hladne fronte 11. maja 1 Splošna vremenska slika Dne 11. maja se je nad severozahodnim in deloma osrednjim, severnim
Prikaži večVODNATOST POVRŠINSKIH VODA LETA 2016 THE COVERAGE OF SURFACE WATERS IN 2016 Igor Strojan Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za okolje, Vojk
VODNATOST POVRŠINSKIH VODA LETA 216 THE COVERAGE OF SURFACE WATERS IN 216 Igor Strojan Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za okolje, Vojkova 1b, Ljubljana, igor.strojan@gov.si Povzetek V prispevku
Prikaži večMicrosoft Word - agrobilten_ doc
Dekadni bilten vodnobilančnega stanja v Sloveniji 1. april 3. april 9 OBVESTILO Ob prehodu v drugo polovico aprila so se tla že zelo izsušila. A visoke temperature zraka so popustile in po večini Slovenije
Prikaži večMicrosoft Word - 17 petek.doc
Dela 18 2002 213-225 Napovedi sprememb rabe tal v Sloveniji do leta 2012 Franci Petek Geografski inštitut Antona Melika, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, Gosposka 13, 1000 Ljubljana, Slovenija e-mail:
Prikaži večPRESENT SIMPLE TENSE The sun gives us light. The sun does not give us light. Does It give us light? Raba: Za splošno znane resnice. I watch TV sometim
PRESENT SIMPLE TENSE The sun gives us light. The sun does not give us light. Does It give us light? Za splošno znane resnice. I watch TV sometimes. I do not watch TV somtimes. Do I watch TV sometimes?
Prikaži večMicrosoft Word - MESECNI BILTEN ARSO.doc
VSEBINA METEOROLOGIJA 3 Podnebne razmere v juliju 27... 3 Razvoj vremena v juliju 27... 24 UV indeks in toplotna obremenitev... 31 Meteorološka postaja Lučine... 3 AGROMETEOROLOGIJA 38 HIDROLOGIJA 44 Pretoki
Prikaži večPODNEBNE RAZMERE V SLOVENIJI LETA 2017 CLIMATIC CONDITIONS IN SLOVENIA IN 2017 Tanja Cegnar mag., Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za oko
PODNEBNE RAZMERE V SLOVENIJI LETA 2017 CLIMATIC CONDITIONS IN SLOVENIA IN 2017 Tanja Cegnar mag., Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za okolje, Vojkova 1b,, tanja.cegnar@gov.si Povzetek Leto
Prikaži večMicrosoft Word - MESECNI BILTEN ARSO.doc
VSEBINA METEOROLOGIJA 3 Podnebne razmere v maju 27... 3 Razvoj vremena v maju 27... 24 Podnebne razmere v pomladi 27... 31 Meteorološka postaja Rovte... 43 AGROMETEOROLOGIJA 47 HIDROLOGIJA 53 Pretoki rek
Prikaži večŠportno društvo Jesenice, Ledarska 4, 4270 Jesenice, Tel.: (04) , Fax: (04) , Drsalni klub Jesenice in Zv
Drsalni klub Jesenice in Zveza drsalnih športov Slovenije RAZPISUJETA TEKMOVANJE V UMETNOSTNEM DRSANJU Biellman Cup 1. Organizator: Drsalni klub Jesenice, Ledarska ulica 4, 4270 JESENICE www.dkjesenice.si
Prikaži več(Microsoft Word - Hidrolo\232ko porocilo.docx)
Ljubljana, 23. 10. 2015 Hidrološko poročilo o visokih vodah v dneh med 11. in 18. oktobrom 2015 Predhodna velika vodnatost rek, nasičenost tal z vodo in pogoste padavine od 10. do 15. oktobra so povzročile
Prikaži večMicrosoft Word - bilten doc
Dekadni bilten stanja vodne bilance kmetijskih tal v Sloveniji 11. do 20. avgusta 2011 OBVESTILO Spet je nastopila vročina. Vremenske razmere so idealne za dozorevanje zgodnjih sort hrušk in jablan, ki
Prikaži večPODNEBNE RAZMERE V SLOVENIJI LETA 2005 Climate in Slovenia in 2005 Tanja Cegnar* UDK (497.4) 2005 Povzetek Povprečna temperatura v letu 2005, z
PODNEBNE RAZMERE V SLOVENIJI LETA Climate in Slovenia in Tanja Cegnar* UDK 551.582(497.4) Povzetek Povprečna temperatura v letu, z izjemo Ljubljane, ni odstopala od dolgoletnega povprečja navzgor ali navzdol
Prikaži večuntitled
Geografski vestnik 8-2, 28, 11729 Metode METODE METODE DOLO^ANJA EROZIVNOSTI DE@JA AVTORJA Da{a Gor{ak IBE, d. d., Hajdrihova 4, SI 1 Ljubljana, Slovenija dasa.gorsak@ibe.si dr. Matja` Miko{ Oddelek za
Prikaži večMicrosoft Word - MESECNI BILTEN ARSO.doc
VSEBINA METEOROLOGIJA 3 Klimatske razmere v decembru 25... 3 Razvoj vremena v decembru 25... 22 Klimatske značilnosti leta 25... 29 Meteorološka postaja Senovica... 45 AGROMETEOROLOGIJA 47 HIDROLOGIJA
Prikaži večMicrosoft Word - NASE OKOLJE.doc
Marca obeležujemo svetovni dan voda in svetovni dan meteorologije Marca bomo na Agenciji RS za okolje obeležili dva pomembna mednarodna dogodka, ki sta tesno povezana z delovnim področjem agencije: svetovni
Prikaži večMicrosoft Word - M doc
Š i f r a k a n d i d a t a : Državni izpitni center *M07250122* JESENSKI ROK GEOGRAFIJA Izpitna pola 2 Petek, 31. avgust 2007 / 80 minut Dovoljeno dodatno gradivo in pripomočki: Kandidat prinese s seboj
Prikaži večPoročilo
Močan veter od 16. do 19. januarja 17 Splošna vremenska slika Že v petek, 13. januarja, je hladen in vlažen polarni zrak iznad severnega Atlantika preplavil zahodno Evropo, hladna fronta pa je popoldne
Prikaži večMicrosoft Word - NASE OKOLJE.doc
VSEBINA METEOROLOGIJA 3 Podnebne razmere v aprilu 212... 3 Razvoj vremena v aprilu 212... 24 Meteorološka postaja Žusem... 3 ZAKLJUČNA KONFERENCA PROJEKTA»CENTER ZA UPRAVLJANJE SUŠE V JUGOVZHODNI EVROPI«35
Prikaži večMicrosoft Word - meritve-portal1.doc
MERITVE ONESNAŽENOSTI ZRAKA V KOPRU IN IZOLI OD JULIJA DO SEPTEMBRA 2002 Povzetek Avtomatska mobilna ekološka-meteorološka postaja je bila postavljena v Izoli in Kopru, na treh razlinih tipih lokacij od
Prikaži večMicrosoft Word - bilten doc
Dekadni bilten vodnobilančnega stanja kmetijskih tal v Sloveniji 11. 20. avgust 2010 OBVESTILO Drugo dekado avgusta so zaznamovali pogosti intenzivni nalivi. Skupno je v teh dneh padlo največ dežja v zahodni
Prikaži večMicrosoft Word - MESECNI BILTEN ARSO.doc
VSEBINA METEOROLOGIJA 3 Podnebne razmere v juniju 27... 3 Razvoj vremena v juniju 27... 24 UV indeks in toplotna obremenitev... 3 Meteorološka postaja Poljane nad Škofjo Loko... 35 NA KAJ MORAMO PAZITI
Prikaži večPAST CONTINUOUS Past continuous uporabljamo, ko želimo opisati dogodke, ki so se dogajali v preteklosti. Dogodki so se zaključili v preteklosti in nič
PAST CONTNUOUS Past continuous uporabljamo, ko želimo opisati dogodke, ki so se dogajali v preteklosti. Dogodki so se zaključili v preteklosti in nič več ne trajajo. Dogodki so v preteklosti trajali dalj
Prikaži večSZGG_2012_Dolsak_Sraj
Izdelava Huffovih krivulj in njihova analiza za izbrane padavinske postaje v Sloveniji Domen Dolšak, Mojca Šraj * Povzetek Prispevek predstavlja izdelavo, rezultate in analizo Huffovih krivulj za izbrane
Prikaži večuntitled
GEOLOGIJA 48/2, 281 294, Ljubljana 2005 doi:10.5474/geologija.2005.023 Ocena mo nosti zajema podzemne vode z uporabo MIKE SHE programskega orodja za hidrogeolo{ko modeliranje primer Selni{ka Dobrava Evaluation
Prikaži večResonance v Osončju Resonanca 1:2 Druge orbitalne resonance: 2:3 Pluto Neptune 2:4 Tethys Mimas (Saturnovi luni) 1:2 Dione Enceladus (Saturnovi luni)
Resonance v Osončju Resonanca 1:2 Druge orbitalne resonance: 2:3 Pluto Neptune 2:4 Tethys Mimas (Saturnovi luni) 1:2 Dione Enceladus (Saturnovi luni) 3:4 Hyperion Titan (Saturnovi luni) 1:2:4 Ganymede
Prikaži večMicrosoft Word - padavine_16-19sep10.doc
ARSO, Državna meteorološka služba Ljubljana, 23. 9. 2010 Poročilo o izjemno obilnih padavinah od 16. do 19. septembra 2010 Opis sinoptične situacije Dne 15. septembra je bilo nad severno Evropo obsežno
Prikaži večujma_ xp
POLETNA VRO^INA LETA 1998 Heat Load in the Summer of 1998 19 Tanja Cegnar* UDK 551.58 1998 Povzetek Po dveh zaporednih poletjih, ki sta minili brez izrazite vro~ine, je bilo poletje 1998 spet vro~e. Prvo
Prikaži večDruštvo za elektronske športe - spid.si Vaneča 69a 9201 Puconci Pravila tekmovanja na EPICENTER LAN 12 Hearthstone Na dogodku izvaja: Blaž Oršoš Datum
Pravila tekmovanja na EPICENTER LAN 12 Hearthstone Na dogodku izvaja: Blaž Oršoš Datum: 5. januar 2016 Društvo za elektronske športe [1/5] spid.si Slovenska pravila 1 OSNOVNE INFORMACIJE 1.1 Format tekmovanja
Prikaži večARRS-BI-FR-PROTEUS-JR-Prijava/2011 Stran 1 od 7 Oznaka prijave: Javni razpis za sofinanciranje znanstvenoraziskovalnega sodelovanja med Republiko Slov
Stran 1 od 7 Oznaka prijave: Javni razpis za sofinanciranje znanstvenoraziskovalnega sodelovanja med Republiko Slovenijo in Francosko republiko Program PROTEUS v letih 2012-2013 (Uradni list RS, št. 10/2011,
Prikaži več60-77.qxd
Tehnolo{ki napredek v naj{ir{em pomenu je pogosto povezan z razli~nimi oblikami nevarnosti in tveganj tako nami{ljenih kot dejanskih. Industrijska, komercialna in doma~a uporaba izdelkov, ki povzro~ajo
Prikaži več14 VPLIV SUŠE 1992 NA PRIDELEK KMETIJSKIH RASTLIN (KORUZA) Iztok Matajc* UDK Pričujoče delo obravnava vpliv kmetijske suše na pridelek koruze
14 VPLIV SUŠE 1992 NA PRIDELEK KMETIJSKIH RASTLIN (KORUZA) Iztok Matajc* UDK 62.112 Pričujoče delo obravnava vpliv kmetijske suše na pridelek koruze v dveh severovzhodnih predelih Slovenije leta 1992.
Prikaži večUNIVERZA V LJUBLJANI FILOZOFSKA FAKULTETA ODDELEK ZA GEOGRAFIJO ŠPELA OSOLIN Najemanje in oddajanje kmetijskih zemljišč v občini Kamnik Zaključna semi
UNIVERZA V LJUBLJANI FILOZOFSKA FAKULTETA ODDELEK ZA GEOGRAFIJO ŠPELA OSOLIN Najemanje in oddajanje kmetijskih zemljišč v občini Kamnik Zaključna seminarska naloga Ljubljana, 2017 UNIVERZA V LJUBLJANI
Prikaži večDOLŽNIK: MARJAN KOLAR - osebni steč aj Opr. št. St 3673/ 2014 OSNOVNI SEZNAM PREIZKUŠENIH TERJATEV prij ava terjatve zap. št. št. prij. matič na števi
DOLŽNIK: MARJAN KOLAR - osebni steč aj Opr. St 3673/ 2014 OSNOVNI SEZNAM PREIZKUŠENIH TERJATEV prij ava terjatve zap. prij. matič na številka firma / ime upnika glavnica obresti stroški skupaj prij ava
Prikaži večMicrosoft Word - ARRS-MS-BR-07-A-2009.doc
RAZPIS: Javni razpis za sofinanciranje znanstvenoraziskovalnega sodelovanja med Republiko Slovenijo in Federativno Republiko Brazilijo v letih 2010 2012 (Uradni list RS št. 53/2009) Splošna opomba: Vnosna
Prikaži večPowerPointova predstavitev
Prostorsko načrtovanje obalnega prostora Primer Strunjan Slavko Mezek Koper 25.11.2015 Projekt SHAPE Shaping an Holistic Approach to Protect the Adriatic Environment between coast and sea Program IPA Adriatic,
Prikaži večMočan veter in obilne padavine nov. 2013
Obilne padavine in močan veter od 5. do 7. novembra 216 Splošna vremenska slika V petek, 4. novembra, je iznad Britanskega otočja začela vdirati višinska dolina s hladnim zrakom proti Pirenejskemu polotoku
Prikaži večMicrosoft Word - M docx
Š i f r a k a n d i d a t a : Državni izpitni center *M12224223* Višja raven JESENSKI IZPITNI ROK Izpitna pola 3 Pisno sporočanje A) Pisni sestavek (v eni od stalnih sporočanjskih oblik) (150 180 besed)
Prikaži večObilne padavine in močan veter od 1. do 3. februarja
Obilne padavine in močan veter od 1. do 3. februarja 219 1 Splošna vremenska slika Nad vzhodnim Atlantikom se je 31. januarja iznad južne Grenlandije proti Irski poglobila izrazita višinska dolina hladnega
Prikaži večUradni list Republike Slovenije Št. 71 / / Stran Preglednica 1: Načrt pridobivanja nepremičnega premoženja za leto 2018 VRSTA NEPRE
Uradni list Republike Slovenije Št. 71 / 13. 12. 2017 / Stran 10477 Preglednica 1: Načrt pridobivanja nepremičnega premoženja za leto 2018 VRSTA NEPREMIČNINE SAMOUPRAVNA LOKALNA SKUPNOST OKVIRNA VELIKOST
Prikaži večUradni list RS - 63/2005, Uredbeni del
Uradni list Republike Slovenije Internet: http://www.uradni-list.si e-pošta: info@uradni-list.si Št. 63 Ljubljana, ponedeljek 4. 7. 2005 Cena 880 SIT ISSN 1318-0576 Leto XV VLADA 2794. Uredba o koncesiji
Prikaži več(Microsoft PowerPoint - Predstavitev IJS kon\350na.ppt)
Institut 'Jožef Stefan' Urban Šegedin Fotokatalizatorji s superiornimi lastnostmi Sinteza stabilnega tetragonalnega cirkonijevega oksida v obliki tankih plasti. Povečana učinkovitost razgradnje nevarnih
Prikaži večMicrosoft PowerPoint - Umanotera ppt [Read-Only] [Compatibility Mode]
Blaženje podnebnih sprememb: strošek ali razvojna priložnost? mag. Mojca Vendramin Okoljska Kuznetsova krivulja Pritiski na okolje na prebiv. Dohodek na prebivalca Neposredni vpliv različnih cen CO 2
Prikaži večLEGA IN POLOŽAJ SLOVENIJE Lega je definirana z geografsko širino in dolžino. Položaj: gospodarski, politični, prometni, kulturni, jezikovni Slovenijo
LEGA IN POLOŽAJ SLOVENIJE Lega je definirana z geografsko širino in dolžino. Položaj: gospodarski, politični, prometni, kulturni, jezikovni Slovenijo sestavljajo štiri evropske regije: - panonska - dinarska
Prikaži večAGRICULTURAL PRODUCTION IN THE REPUBLIC OF SLOVENIA (ACCORDING TO THE CENSUS OF THE AGRICULTURAL SECTOR 2000) KMETIJSKA PROIZVODNJA V REPUBLIKI SLOVEN
AGRICULTURAL PRODUCTION IN THE REPUBLIC OF SLOVENIA (ACCORDING TO THE CENSUS OF THE AGRICULTURAL SECTOR 2000) KMETIJSKA PROIZVODNJA V REPUBLIKI SLOVENIJI (PO POPISU KMETIJSKIH GOSPODARSTEV LETA 2000) Igor
Prikaži večNeurja 11. junija
Neurja 11. junija 2019 1 Splošna vremenska slika Enajstega junija je na sprednji strani odcepljene višinske doline z vremensko fronto, ki je vztrajala nad zahodno Evropo, v višinah k nam iznad Sredozemlja
Prikaži večMočan veter od 2. do 4. januarja
Močan veter od 2. do 4. januarja 2019 1 Splošna vremenska slika Nad severovzhodno Evropo je bilo 2. januarja globoko ciklonsko območje, nad zahodno Evropo pa je vztrajalo obsežno območje visokega zračnega
Prikaži večSeznam prodajaln dm, v katerih je na voljo epilator BRAUN Silk Epil7 iz kataloga DECEMBER označen z * Aktivnost poteka od do L
Seznam prodajaln dm, v katerih je na voljo epilator BRAUN Silk Epil7 iz kataloga DECEMBER označen z * LJUBLJANA 1000, ŠMARTINSKA 152 - HALA A Seznam prodajaln dm, v katerih je na voljo leseni obesek HISTORY
Prikaži večAvtomatizirano modeliranje pri celostnem upravljanju z vodnimi viri
Univerza v Ljubljani Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo 36. Goljevščkov spominski dan Modeliranje kroženja vode in spiranja hranil v porečju reke Pesnice Mateja Škerjanec 1 Tjaša Kanduč 2 David Kocman
Prikaži večUradni list Republike Slovenije Št. 39 / / Stran 6173 EVROPSKA ŠOLA:... Učenec:... Datum rojstva:... Letnik:... Razrednik:... ŠOLSKO POROČI
Uradni list Republike Slovenije Št. 39 / 8. 6. 2018 / Stran 6173 EVROPSKA ŠOLA:... Učenec:... Datum rojstva:... Letnik:... Razrednik:... ŠOLSKO POROČILO šolsko leto Sodeluje pri učenju. Pozorno posluša.
Prikaži večZNAČILNOSTI PRSTI NA POBOČJU TIČNICE NA RAKEKU Franc Lovrenčak* Izvleček UDK 911.2:631.47=863(497.4 Rakek) Globina prsti se na kraškem površju spremin
ZNAČILNOSTI PRSTI NA POBOČJU TIČNICE NA RAKEKU Franc Lovrenčak* Izvleček UDK 911.2:631.47=863(497.4 Rakek) Globina prsti se na kraškem površju spreminja na kratke razdalje. To so potrdila tudi proučevanja
Prikaži večUJMA_2007.indd
SNEŽNA SEZONA 5/ Snow season of 5/ Gregor Vertačnik* UDK 551.57.(97.) 5/ Povzetek Snežna sezona 5/ je bila v večjem delu Slovenije med najbolj sneženimi v zadnjih letih. V večjem delu države je močno izstopala
Prikaži več3 SZGG_2014_Sebela po popravkih
Odziv jamske mikroklime na izjemne dogodke in dolgotrajnejše spremembe vremena Stanka Šebela * Povzetek V Postojnskem in Predjamskem jamskem sistemu se sistematične zvezne meritve jamske mikroklime opravljajo
Prikaži večMicrosoft Word - ARRS-MS-CEA-03-A-2009.doc
RAZPIS: Javni razpis za sofinanciranje znanstvenoraziskovalnega sodelovanja med Republiko Slovenijo in Komisariatom za atomsko energijo (CEA) Francoske republike v letih 2009-2011 Splošna opomba: Vnosna
Prikaži večMicrosoft Word - Podnebje_februar_2014-koncna.doc
KRATEK PREGLED PODNEBNIH RAZMER ISSN 2350-5729 Glavne značilnosti po svetu Arktični in antarktični led Nekaj izbranih dogodkov po svetu Podnebne razmere pri nas in v naši okolici februar 2014 Mojca Dolinar
Prikaži večUNIVERSITYOF NOVA GORICA GRADUATE SCHOOL FLOODPLAIN FORESTS OF SOČA RIVER BETWEEN KOBARID AND CONFLUENCE WITH RIVER TOLMINKA: CURRENT SITUATION AND DE
UNIVERSITYOF NOVA GORICA GRADUATE SCHOOL FLOODPLAIN FORESTS OF SOČA RIVER BETWEEN KOBARID AND CONFLUENCE WITH RIVER TOLMINKA: CURRENT SITUATION AND DEVELOPMENT MASTER'S THESIS Janez PAGON Mentor: Assoc.
Prikaži večBC Naklo Strahinj Strahinj POROČILO PRI PREDMETU GEOGRAFIJA OPAZOVANJE VREMENA
BC Naklo Strahinj 99 4292 Strahinj POROČILO PRI PREDMETU GEOGRAFIJA OPAZOVANJE VREMENA Datum meritve Lokacija meritve Merjenje temperatur 19.2.2014 20.2.2014 21.2.2014 22.2.2014 23.2.2014 46.292418 SGŠ
Prikaži večMicrosoft Word - P072-A doc
[ifra kandidata: Dr`avni izpitni center *P072A22112* JESENSKI ROK ANGLE[^INA Izpitna pola 2 Pisno sporo~anje A: Kraj{i pisni sestavek B: Vodeni spis ^etrtek, 30. avgust 2007 / 60 minut (20 + 40) Dovoljeno
Prikaži večMicrosoft Word - Delovni list.doc
SVETOVNE RELIGIJE Spoznal boš: krščanstvo - nastanek, širjenje, duhovna in socialna sporočila, vpliv na kulturo islam: nastanek, širjenje, duhovna in socialna sporočila, vpliv na kulturo stik med religijama
Prikaži večZbornik predavanj in referatov 13. Slovenskega posvetovanja o varstvu rastlin z mednarodno udeležbo Rimske Toplice, marec 2017 ZDRAVJE SLOVENSKI
ZDRAVJE SLOVENSKIH GOZDOV TRETJE LETO PO ŽLEDOLOMU V LETU 2014 Marija KOLŠEK 1 ZGS, Zavod za gozdove Slovenije, Ljubljana 230 IZVLEČEK Posledice katastrofalnega žledoloma, ki je v letu 2014 prizadel več
Prikaži večMicrosoft Word - si-6 Uporaba informacijsko-komunikacijske tehnologije IKT v gospodinjstvih 1 cetrt 05.doc
9. JANUAR 2006 9 JANUARY 2006 št./no 6 29 INFORMACIJSKA DRUŽBA INFORMATION SOCIETY št./no 1 UPORABA INFORMACIJSKO-KOMUNIKACIJSKE TEHNOLOGIJE (IKT) V GOSPODINJSTVIH IN PO POSAMEZNIKIH, SLOVENIJA, 1. ČETRTLETJE
Prikaži več1
2 PRIKAZ STANJA PROSTORA 2.1 OPIS OBSTOJEČEGA STANJA 2.1.1 MAKROLOKACIJA Območje OPPN PSC Mačkovec-2 v velikosti cca 4,5 ha je del gospodarske cone GC Mačkovec in se nahaja na skrajnem SV delu Novega mesta
Prikaži več16 TABAK.cdr
Happy KOM F / Happy KOM F Happy KOMP STO / Happy COMP desk Happy OV / Happy KOM F Happy POL 00 / Happy POL 00 Happy TV KOM / klub sto Happy TV KOM / club table Pikolo klub set / Piccolo club set Happy
Prikaži večVisoke vode in poplave rek od 1. do 5. februarja
Visoke vode in poplave rek od 1. do 5. februarja 2019 1 POROČILO O POPLAVAH Visoke vode in poplave rek od 1. do 5. februarja 2019 POVZETEK V petek, 1. februarja zjutraj je bila vodnatost rek po državi
Prikaži večPreštudirati je potrebno: Floyd, Principles of Electric Circuits Pri posameznih poglavjih so označene naloge, ki bi jih bilo smiselno rešiti. Bolj pom
Preštudirati je potrebno: Floyd, Principles of Electric Circuits Pri posameznih poglavjih so označene naloge, ki bi jih bilo smiselno rešiti. Bolj pomembne, oziroma osnovne naloge so poudarjene v rumenem.
Prikaži večVISOKA ZDRAVSTVENA ŠOLA V CELJU DIPLOMSKO DELO VLOGA MEDICINSKE SESTRE PRI OBRAVNAVI OTROKA Z EPILEPSIJO HEALTH EDUCATION OF A NURSE WHEN TREATING A C
VISOKA ZDRAVSTVENA ŠOLA V CELJU DIPLOMSKO DELO VLOGA MEDICINSKE SESTRE PRI OBRAVNAVI OTROKA Z EPILEPSIJO HEALTH EDUCATION OF A NURSE WHEN TREATING A CHILD WITH EPILEPSY Študentka: SUZANA ZABUKOVNIK Mentorica:
Prikaži večPriloga Deli vodnih teles površinskih voda, na katerih se vodna pravica iz vodnogospodarskega dovoljenja spreminja v koncesijo za proizvodnjo elektri
Priloga Deli vodnih teles površinskih voda, na katerih se vodna pravica iz vodnogospodarskega dovoljenja spreminja v koncesijo za proizvodnjo elektri ne energije v hidroelektrarnah do 10 MW Št. Površinska
Prikaži večOdobreni projekti 2015
Odobreni projekti 2015 1. PROJEKTI MOBILNOSTI (Ključni ukrep 1) Zap. št. Št. zadeve Organizacija Kraj Skupno št. doseženih točk Odobrena dotacija (v EUR) 1 KA1-SE-10/15 Šolski center Postojna Postojna
Prikaži večMicrosoft Word - Fen 16. februarja 2012.doc
ARSO Državna meteorološka služba Ljubljana, 20. 2. 2012 Močan karavanški fen 16. februarja 2012 Uvod Po prehodu vremenske fronte 15. februarja zvečer je naslednje jutro ponekod na Gorenjskem zapihal močan
Prikaži večElektro predloga za Powerpoint
AKTIVNOSTI NA PODROČJU E-MOBILNOSTI Ljubljana, 15. februar 2017 Uršula Krisper Obstoječe stanje Oskrba 120 polnilnic Lastniki in upravljalci Brezplačno polnjenje Identifikacija z RFID ali GSM ali Urbana
Prikaži večSKUPNE EU PRIJAVE PROJEKTOV RAZISKOVALNE SFERE IN GOSPODARSTVA Maribor, Inovacije v MSP Innovation in SMEs dr. Igor Milek, SME NKO SPIRIT S
SKUPNE EU PRIJAVE PROJEKTOV RAZISKOVALNE SFERE IN GOSPODARSTVA Maribor, 10.10.2016 Inovacije v MSP Innovation in SMEs dr. Igor Milek, SME NKO SPIRIT Slovenija, javna agencija Pregled predstavitve Koncept
Prikaži večAnaliza cen toplote iz distribucijskih sistemov toplote za leto 2017 Agencija za energijo v skladu s tretjim odstavkom 311. člena Energetskega zakona
Analiza cen toplote iz distribucijskih sistemov toplote za leto 2017 Agencija za energijo v skladu s tretjim odstavkom 311. člena Energetskega zakona (EZ-1) (Uradni list RS, 17/14, 81/15) objavlja analizo
Prikaži večVeč varovanja, manj varnosti?
Optimizacija razporedov/izmen s pomočjo strojnega učenja Mag. Valerij Grašič, Iskratel valerij.grasic@iskratel.si FIŠ, Novo mesto, 4.4.2019 Portfolio produktov Iskratel SI3000 Portfolio produktov Public
Prikaži večMicrosoft Word - Program.doc
Geotermalni viri in geokemija geotermalnih tokov / Geothermal sources and geochemistry of geothermal currents Mentor: Dr. Salvatore Giammanco / Salvatore Giammanco, PhD. Predavanja so bila v obliki delovnih
Prikaži večU 11 Qualifikationsturnier
Razpored tekem kategorija U 13 NK Radomlje/Slovenija Nedelja, 12. maj 2019 Ura Ekipa Ekipa Rezultat Igrišče 9:00 NK RADOMLJE OSE : MNK IZOLA 0:1 Igrišče 1 NK OLIMPIJA : NK SAVA KRANJ 0:0 Igrišče 2 NK TRAVNIK
Prikaži večSeznam prodajaln dm, v katerih je na voljo Zala gazirna pijača limona-limeta iz kataloga AVGUST označena z * Aktivnost poteka od do
Seznam prodajaln dm, v katerih je na voljo Zala gazirna pijača limona-limeta iz kataloga AVGUST označena z * IZOLA 6310, PREŠERNOVA CESTA 51 GRADNIKOVA CESTA, 4240 RADOVLJICA Seznam prodajaln dm, v katerih
Prikaži večPonudba rokovnikov Univerze v Ljubljani
Izzivi pri namakanju jagod prof. dr. Marina PINTAR Univerza v Ljubljani, Biotehniška Fakulteta, Ljubljana, Slovenija marina.pintar@bf.uni-lj.si 17. posvet o jagodi Ljubljana, 28. nov. 2018 ??? Cca 20 m2
Prikaži večZSL Transfuzijska dejavnost
21. TRANSFUZIJSKA DEJAVNOST / BLOOD TRANSFUSION SERVICES 21-0 Uvod Introduction 21-1 Zdravniki, zaposleni v transfuzijski dejavnosti, 2012 Physicians in the blood transfusion services, 2012 21-2 Drugi
Prikaži večMicrosoft Word - OBILNE_PADAVINE_20-22_avgust.doc
REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR Vojkova 1b, 1001 Ljubljana p.p. 2608 tel.: 01 478 40 00 faks.: 01 478 40 52 OBILNE PADAVINE MED 20. IN 22. AVGUSTOM 2005 Ob Sredozemskem ciklonu običajno
Prikaži več