VOJNA NI MIR VOJNA NI MIR E. A. 14/15 E. A. 14/15. Zbirka E. A. Andrej Jus: Kdo te je ubil, Jože? (Zbirka pesmi, 2000)

Transkripcija

1 Zbirk E. A. Andrej Jus: Kdo te je ubil, Jože? (Zbirk pesmi, 2000) Nin Bricmn: Dimntne besede (Zbirk pesmi, 2001) Jsn Džmbić: Peti letni čs (Zbirk pesmi, 2003) Ne čkj n mj (Zbirk grfik, 2004) Pojdi, potuj z mno (Zbirk pesmi hikujev, 2005) Anj Rmšk: Nekje mor biti nekj (Zbirk esejev in fotogrfij, 2006/2007) VOJNA NI MIR Primož Tušnik: Zgrešil tod strel je bil dober (Zbirk pesmi, 2002) VOJNA NI MIR Zl Krjnc: Ztipkno (Zbirk pesmi, 2010) Tim Verdinek: Osumljenci (Zbirk pesmi, 2011) Svež svobod (Zbirk pesmi hikujev in fotogrfij, 2012/2013) Urednic: Krl Zjc Berzelk E. A. 14/15 Vojn ni mir vojni slovr mleg človek (Zbirk besedil in likovnih del, 2014/2015) E. A. 14/15

2 E.A. 2014/2015 z b i r k

3 CIP - Ktložni zpis o publikciji Nrodn in univerzitetn knjižnic, Ljubljn 172.4(082) VOJNA ni mir = Wr is not pece = Krieg ist nicht Frieden = L guerre n'est p l pix = L guerr non è l pce = Vojn net mir = Guerr no es pz = Rt nije mir = Rt nije mir / [vtorji prispevkov dijki Gimnzije Slovenj Grdec ; urednic Krl Zjc Berzelk ; spremn besed Stne Berzelk, Vnd Bertoncelj in Krl Zjc Berzelk ; prevodi Uršk Frs... et l.]. - Slovenj Grdec : Gimnzij, SPUNK, gimnzijsko kulturno društvo, (Zbirk E. A. ; 2014/2015) Lt. in cir. ISBN Vzp. stv. nsl. 2. Zjc-Berzelk, Krl

4 VOJNA NI MIR Wr Is Not Pece Krieg ist nicht Frieden L guerre n'est p l pix L guerr non è l pce Война нет мир Guerr no es pz Рат није мир Rt nije mir Slovenj Grdec 2015

5

6 Vojni slovr mleg človek 70 let od konc druge svetovne vojne. V Sloveniji 70 let dveh resnic, ki si podjt mrtve in ukrden življenj. Kko torej obuditi spomin n svetovno poklipso, ne d bi hkrti zstrupljli z ideologijo li demgoško mnipulirli? Mnemozin, Zemljin hči spomin, je svojo esenco zpustil besedm devetim hčerkm muzm, zvetnicm znnosti in umetnosti epski in lirski poeziji, plesu in zborski pesmi, ljubezenski poeziji, trgediji, komediji, himnm, zgodovini in stronomiji. Besede so torej tiste, ki nm ohrnjjo vezi s preteklostjo, merijo sednjost in snjjo prihodnost. Sporočjo resnico, jo zbrišejo li celo lžejo. Kj je torej zmg in kj porz? Kj domoljubje? Kj izdj? Kj zločin? In kdo so žrtve? 70 let po vojni je čs, d stopijo v ospredje besede, v kterih bi se nšli vsi, ki so vojno doživeli strh, slovo, trpljenje, groz, bolečin, smrt. To je nmreč vojn. Zmge in porze si podjjo vojški strtegi, poker z ozemlji igrjo politiki, kpitl željo po profitu z lžnimi preroki zvij v oglševnje prve ideologije li religije, mlim ljudem p ostjjo negotovost, pomnjknje, izgub, bolečin, rzčlovečenje. 5

7 Mli ljudje postnejo žrtve in rblji. Mli ljudje postnejo številke. Izgub li celo kolterln škod mrtvih vojkov mrtvih civilistov v eni vojni. Bi si želeli vedeti, kko so umrli? Kko so izginili vsi, ki jih je sttistik spregledl? In kko so živeli tisti, ki so vojno preživeli? Zto vojni slovr mleg človek. Rzdeljen je v 25 delov toliko, kot je črk slovenske becede. Zčne se z poklipso in konč z žrtvmi. Vs gesl imjo pet podgesel, ki se vsebinsko nvezujejo n izhodišče. Slovr je npislo vseh 308 dijkov Gimnzije Slovenj Grdec. 308 njstnikov. 308 premislekov. Dopuščm možnost, d se je v čsu spletne (ne)kulture kdo spogledovl z že npisnim besedilom, tod že izbir jsno pokže, km je usmeril svoje misli. In upm si zpisti, d večin meri tj, kjer še vedno živi človečnost. Urednic Krl Zjc Berzelk 6

8 VOJNA NI MIR Wr Is Not Pece Krieg ist nicht Frieden L guerre n'est p l pix L guerr non è l pce Война нет мир Guerr no es pz Рат није мир Rt nije mir

9 poklips poclypse die Apoklypse l 'poclypse l'poclisse апокалипсис poclipsis апокалипса poklips Anstzij Pirnt

10

11

12 okupcij Zme je svobod le en izmed besed v slovrju in nekj, kr je preprosto smoumevno. Logično. Kko nj jo cenim, če mi je preprosto dn? Ko v meni ni niti knčk strhu, d se bo to vsk hip spremenilo? Prv zto si ne znm predstvljti, d bi nekdo, tujec, prišel s puško v roki in mi prepovedl živeti, kjer živim. In bi enko rekel vsem ljudem v mestu. Jih streljl in pobijl. Aleš Frnc p o k l i p s Okupcijske sile želijo držvo oropti nrvnih bogstev, prebivlcem p vsiliti svojo kulturo, jezik, nvde. Zto je okupcij povezn z zločini proti človeštvu in genocidom. Než Pčnik Okupcij je zsedb ozemlj med oboroženim spopdom li po njem in jo izvedejo vojške enote ene držve nd suverenim ozemljem druge držve. Tudi če im gresorsk držv»dobre«nmene, kr je prepogosto poudrjeno v dnšnjih čsih, je okupcij končno le in smo nsilje. Vskršno nsilje p se vedno sprevrže v upor. Greg Krenker 11

13 p o k l i p s gresij Vsk dn gledmo novice in beremo čsopise, ki so prežeti z vojnmi, posilstvi, mučenji otrok, umrlimi Menim, d bi se odrsli morli bolj posvetiti vzgoji otrok in jih nvjti n drugčnost. Tko bi se mrsikteri spor rešil brez gresivnih dejnj, sj ljudje ne bi imeli etničnih, verskih li ncionlnih predsodkov. Tjš Zložnik Večin ljudi, ki živimo v miru, ob besedi gresij sociir n grobo vedenje neke osebe, le mlo p jih t pojem povezuje z vdorom vojških sil ene držve v drugo. Ljudje, vpleteni v vojno, se vse dni, mesece, let vojne bojijo z svoje življenje in življenje ljudi, ki jih imjo rdi: Kje so? Bodo preživeli? Kko je z njimi? So preskrbljeni? Kje spijo? Zkj se vse to dogj? Rzlogov z vojno je vedno veliko, spršujem p se, li je sploh kteri izmed njih dovolj dober, d se po svetu dogjjo tkšne grozote. Hn Gšper Vojn z ljudi pomeni ktstrofo, žlost, izgubo. Vojšk gresij nmreč vzme vse, kr je človek kdr koli poznl. Ker p je vojn smo izgovor vodilnih držv z ohrnjnje pozicije, bodo vojne vedno, ne glede n to, koliko življenj vzmejo in koliko jih zznmujejo. Mtic Andrejc 12

14 teror Vojn. Ljudje se preplšeni skrivjo po kleteh in upjo n njboljše. Ob zvokih strelov in pokih grnt mislijo n bližnje in upjo, d ne bodo kog izgubili. Gšper Potočnik Zkj bi nekdo uporbljl grozo, zstrševnje, ustrhovnje in nsilje, d bi dosegel, kr želi? Mr ni to skrjno zgrešen, boln, nehumn, hkrti p tudi sebičn potez? Mnogi izvjjo teror v imenu vere. Ali ns je že kter ver učil, d bi želeli slbo sočloveku? Ljudje, ki vzpostvljjo teror, človeštvo spreminjjo v brbrsko klvnico. Živ Gregor p o k l i p s 13

15 p o k l i p s rzčlovečenje Rzčlovečenje je popoln prevld močnejšeg nd šibkejšim. To se še posebej izrzi v vojni, sj ne izbirjo sredstev, kko uničiti nsprotnik. V vojni posmeznik izgubi rzsodnost, še posebej vojki v skupini. Med njhujše oblike rzčlovečenj spd posilstvo. Čeprv pogosto slišimo, d je treb ženske in otroke v vojni zščititi, je to smo floskul. Žn Onuk Rzčlovečenje je zdnj postj n poti k propdu človeštv. Če so človeku odvzete njegove osnovne prvice, potem je družb le še przno ogrodje brez bistv. Človek je le še številk, ki sistemtično sledi toku večine in izgublj možnosti divergentneg mišljenj. Njbolj zstršujoče je dejstvo, d znmo biti rzčlovečeni tudi v miru. Žn Libnik 14

16 zlo V vskem izmed ns se skriv nekj dobreg in nekj slbeg, jin in jng; vpršnje je le, kj bomo hrnili in v kj se bomo spremenili. Menim, d vojki niso imeli izbire in so zrdi vskdnjeg ubijnj otopeli. Etijn Lesjk Zlo ns bo spremljlo vedno, vendr smo mi tisti, ki se mormo odločiti. Vpršnje je le, koliko čs nm je ostlo. Prihj čs streznitve. Apoklips? Vid Korun p o k l i p s Zlo se širi z zlom. Kko izkrivljen mor biti človek, d svoj pohlep pretvori v neusmiljen boj. Vzme ljudem vse, kr imjo; vse, kr so imeli. Otroke, vrnost, mir. Zlo enčim s pogubo. Vldon Gshi 15

17 bojevnje wrfre der Kmpf l guerre l lott бой combte ратовање sukob

18 Anstzij Pirnt

19

20 sovržnik Sovržniki vedno nredijo veliko hudeg. Zrdi sovržnosti se izgubljjo kulture, znnje, nrodi. Sovržniki se nikoli ne pozbijo; tudi če se vzpostvi mir, bo nekje v podzvesti še vedno grenk priokus. Ko je stvrnik ustvrjl človek, mu ne bi smel dodeliti možnosti, d nekog poimenuje sovržnik. Tilen Breznik b o j e v n j e b Ljudem se pogosto vsiljujejo stereotipi o sovržnih nrodih, držvh, ljudeh. Le mlo se jih zto zved, d je prvi sovržnik ideologij, ki slepo preprič množice, d v njenem imenu izvjjo zločine nd sočlovekom. Tjš Smonkr Kko nj bo sovržnik otrok, ki besede sovržnik še niti ne pozn? Rebek Tšič 19

21 b b o j e v n j e spopd Spopd je boj dveh strni, ki spor ne znt rešiti drugče kot s silo, orožjem li celo vojno. Tki spopdi običjno ne rešujejo ničesr, sj z sbo puščjo veliko žrtev ter opustošenje. Ožbej Vene Švignje puščic. Topotnje stopl. Siki mečev, ki zvrtinčijo zrk, ko se tresoč v žilvem prijemu norc poženejo proti petkrt večji gmoti ljudi od tiste, ki stoji z njim. To so zgodbe, ki jih pripovedujejo lobnje, v kterih so nekoč bili jeziki. Okostnjki, ki so nekoč verjeli v ščit, sulico, kožo in kri, domovino in ideje. A dnes? Brett M82 pospeši izstrelek n 2,5-krtno hitrost zvok in z rzdlje dveh kilometrov (ki jo 52 grmov težek izstrelek preleti v pol sekunde) izkoplje luknjo v človeško telo. SM-62 Snrk je mnevrirni izstrelek z interkontinentlnim dometom, ki lhko n nekj metrov ntnčno zdne trčo, oddljeno do kilometrov. Orientir se s pomočjo zvezd. Upnje v človeštvo mi torej uprvičeno peš, v pogledih zvezd p utrip stršn žlost. Jk Šoster 20

22 tktik V vseh vojnh igr tktik pomembno vlogo. Pomemben je porz nsprotnik, ne število žrtev. Njhuje p je, d tisti, ki so odgovorni z nstnek in potek vojne, udobno sedijo v svojih nslnjčih dleč od prizorišč. Anj Bošnik Besedo tktik vedno povezujem z bojiščem, nčrtovnjem, ubijnjem. Ob tem se pojvijo podobe mrtvih otrok, porušenih stvb, kr je vse posledic neke tktike. Mislim p, d svet potrebuje tktiko, s ktero bomo dosegli svetovni mir, čeprv vem, d je to skorj nemogoče. Aleks Jurhr b o j e v n j e b 21

23 b b o j e v n j e zmg Zmg ne more biti zmg, če so posledice spopd grozljive. Zme v vojnh ni zmgovlcev, so smo posmezniki, ki se okoristijo n rčun nedolžnih žrtev. Prv zmg je mogoč le tkrt, ko ljudje dosežejo skupen dogovor in pri tem ne škodujejo nikomur. Mrtin Stropnik Med bojevnjem je ubitih preveč vojkov in civilistov, d bi lhko govorili o zmgi ene od sprtih strni. Spor p se tko li tko ne reši z vojno, mpk g rešijo šele po njej. Človeške in mterilne izgube so prevelike, d bi lhko govorili o zmgi. Klemen Zormn 22

24 porz Konec vojne je pomenil porz z vse poržence in zmgovlce. Mnogi so izgubili svoje sorodnike, svoje domove, ostli so brez vseg. Vojn je bil porz človeštv. Ev Aberšek Vojne otrokom odvzmejo otroštvo. N hitro morjo odrsti in tko preskočiti pomemben del življenj. Mislim, d so vojne in izgubljeno otroštvo njvečji porz človeštv. Mrcel Mrtinc b o j e v n j e b 23

25 civilisti civilins die Zivilisten les civiles i civilisti штатские civiles цивили civili Anstzij Pirnt

26

27

28 preživetje Človek se že od nekdj bori z preživetje, im pri tem veliko nsprotnikov: lkoto, žejo, mrz in velikokrt tudi sočlovek. Žlostno je videti nše vrstnike po svetu, kko se z orožjem borijo s svojimi strejšimi rojki, in to z dobrine, ki so nm smoumevne. Denis Syl Ali zn dekle mojih let v Siriji n številski premici nristi korene? Ali zn nšteti njpomembnejše literrne ustvrjlce? Njbrž ne, sj je prisiljen, kot mnogi civilisti, skrbeti z preživetje. Ve, kko preživeti brez osnovnih življenjskih potrebščin. In veliko ve o orožju, njegovi moči in krutosti. Kj Bernrdis c i v i l i s t i c V vojnh ne gre z preživetje, mpk z zmgo. Nedolžni civilisti in vojki so se prisiljeni boriti z preživetje, medtem ko vodje čkjo, d se to umzno delo konč. Čk jih nov nepošten zmg. Monik Mrković 27

29 c c i v i l i s t i ogroženost Vojn pomeni stlno ogroženost, stlni spremljevlec ogroženosti p je strh. Njbolj nemočni so otroci, ki se ne morejo vrovti smi, zto so pogosto žrtve. Tinkr Tmše Ljudje se premlo zvedmo, kkšen privilegij je živeti v držvi, kjer je mir. In premlo storimo, d bi se konflikti reševli z diplomcijo, brez ogrožnj in prelivnj krvi. Dvid Hovnik Po definiciji so civilisti izvzeti iz vojneg bojevnj ter zščiteni z zkoni. To seved nikkor ni res. Njvečkrt so civilisti njvečje žrtve vojn, sj postnejo žrtve izsiljevnj in nsilj. Urbn Knez 28

30 odločitev Odločitev je mej med mirom in vojno. In vedno je smo en oseb, ki se mor odločiti. Mj Jvornik Ogroženost, boj z preživetje, trpljenje li celo smrt človek vse to je cen odločitev civilistov med vojno. Odločitve vodij li generlov p skorj vedno povzročijo številne žrtve in nepredstvljivo trpljenje. Til Čeh c i v i l i s t i c Ko nstopi vojn, se vsi znjdejo pred odločitvmi in odločjo se skldno z mnogimi rzlogi; eni ščitijo svojo domovino, drugi družino, tretji prepričnje, četrti lstne interese in vsk verjme, d im prv. Dnes soditi ljudi, je zelo težko, sj ne vemo, kko bi v tkšni situciji rvnli smi. Anže Vukn 29

31 c c i v i l i s t i nsiln similcij Nsilje ni smo fizično, je tudi socilno, gospodrsko, politično, kulturno. Ob nsilnem utpljnju svoje kulture v drugi bi občutil nendomestljivo prznino. Uršk Perkuš Nsilno similcijo so med drugo svetovno vojno izvjle vse držve trojneg pkt. S fizičnim, gospodrskim, socilnim in medijskim nsiljem so želeli preobrziti ljudi. Slovence n Koroškem so, n primer, rzdelili v dve skupini: prv je bil primern z ndljnjo similcijo in končno germnizcijo, ljudi iz druge p so izselili. Jkob Mrzel 30

32 trpljenje Med vojno niso trpeli smo civilisti, mpk tudi vojki. Izvrševnje grozot jim je povzročlo trvme, ki so jih spremljle vse življenje. Pik Cokn Lhko so pozbljeni nesporzumi in podpisne mirovne pogodbe, lhko so izprne sledi krvi in orožje je lhko posprvljeno. Nemogoče p je sprožiti pozbo trpečih ljudi. Le Zormn c i v i l i s t i c 31

33 človečnost humnity die Menschlichkeit l'humnité l'umnità человечность humnidd човјечност čovječnost Tjš Čuček

34

35

36 človeški ideli Je res popoln človek tisti, ki im modre oči in svetle lse? Je bilo treb zto ubijti? Zkj vojne, zkj sovrštvo do drugčnih? Zl Krenker Med vojno izginejo sledi o prvičnosti in morli, sploh p o miru, kjti ljudje so ves čs ogroženi. Vldt pomnjknje, sovrštvo, svobod je nedosegljiv cilj. Mnogi se niso zvedli, d si ustvrjjo rvno nsproten svet od tisteg idelneg, ki so si g tko želeli, d so znj bili priprvljeni ubijti. Lej Kupljen č l o v e č n o s t č Mrsikdo si z idel postvlj vrednote, kot so moč, ponos, oblst in denr; znje je priprvljen tudi ubijti. Prvi ideli so zto med vojno izgubljeni zrdi interesov ljudi, ki jim ni mr z žrtve. Než Smonkr 35

37 č č l o v e č n o s t solidrnost Zvedti se mormo, d solidrnost temelji n vzjemni pomoči in odgovornosti drug do drugeg. Je vrednot, ki povezuje rzlične nrode teg svet. Odvisn je od nše odločitve. Tim Kopušr Solidrnost se ni vzpostvil le med vojno, tudi po vojni je povezl ljudi. Brezplčno so grdili ceste, hiše, drugo infrstrukturo. Ustnovljene so bile orgnizcije, ki delujejo še dnes. Njihov nmen je pomgti ljudem in jim omogočiti osnovne stvri, potrebne z življenje. Solidrnost je čut z skupno odgovornost, zto če bom dnes jz solidrn s tistimi, ki so v stiski, bodo tudi drugi solidrni z menoj, če se bom znšl v podobni situciji. Glori Lubej Vojn je njbolj kruto dejnje, ki g ustvrimo in zčnemo ljudje. Človek je v vojni postvljen v nemogoče morlne preizkušnje, v kterih se pokže, li še premore kj src. Nik Šinigoj 36

38 tovrištvo Tovrištvo je zvest poveznosti s tovriši in priprvljenost pomgti sočloveku, zto so se tudi med vojno spletl neprecenljiv in nepogrešljiv tovrištv. Slišl sem, d so bili borci priprvljeni žrtvovti svoje življenje, ko so reševli druge. Mojc Jordn Ljudje so med vojno rzčlovečeni, zto je toliko drgocenejše, če se njdejo ljudje, ki pomgjo sočloveku, čeprv pri tem nemlokrt izpostvijo svoje življenje. Uršk Grubelnik č l o v e č n o s t č Menim, d je tovrištvo nesebičn pomoč prijtelju ozirom sodelvcu, v vojni drugemu vojku. Simon Lngus 37

39 č č l o v e č n o s t strh Plhi objemi ob slovesu, z upnjem, d se še kdj vidijo. Noči, preplvljene z grozo in bolečino. N bojiščih lkot, mrz, bolezen. Smrt soborcev. Po domovih strh in bojzen, li bo kdo prišel in jih odpeljl. Še zemlj je bil prežet s strhom. Teo Mlinšek Vojn ne pomeni smo ogroženosti, temveč tudi življenje, v kterem morš neprestno oprezti, ndzirti potek svojeg življenj ter rzmišljti, kj lhko počneš in čes ne. Vrednote, norme in občutki se povsem porušijo. Kj Mtej Hfner 38

40 pogum Občudujem ljudi, ki so preživeli vojno. Nikoli nisi vedel, kdj bodo prišli pote. Ko so prišli, si morl oditi prostovoljno li s silo. Vsk dn je lhko bil tvoj zdnji. Vojn je od človek zhtevl pogum, ki bi g sicer redki zmogli. Upm, d nšim potomcem ne bo treb nikoli videti, kj pomeni biti zres pogumen. Tnj Koletnik Kj je pogum v vojni? Je to norost? Je pogumen tisti, ki je zčel vojno? Ne. Pogum je, d vojno preprečiš, li če je vojn neizogibn, d rešuješ življenj. Smo tkšni ljudje so zme heroji. Tnj Pesjk č l o v e č n o s t č 39

41 domoljubje ptriotism die Heimtliebe le ptriotisme il ptriottismo патриотизм ptriotismo домољубље domoljublje

42 Tjš Čuček

43

44 dom Ljudje, ki so preživeli vojno, se mnogo bolj zvedjo pomembnosti dom kot mljše genercije. Zres ne vemo, kko srečni smo, d se prebujmo v lstni postelji, d ns obkrožjo ljudje, ki nm stojijo ob strni, ter d lhko zspimo brez strhu, d se zjutrj ne bi zbudili. Mrtin Križnič Dom je zme krj, kjer odrščm, spoznvm življenje in zbirm doživetj ter spomine. Ne želim ostti sm in zčutiti bolečine in strhu, ko ne veš, kje boš jutri in li boš sploh še videl sončni vzhod. Ne želim, d bi morl neznnemu krju reči dom, sj tm, kjer je moj dom, ni lkote, groze, strhu, mpk so veselje, ljubezen in svobod. Nik Grešovnik d o m o l j u b j e d Mislim, d izrz domoljubje ni ljubezen do dom, torej prostor, kjer živiš, mpk je dom tvoje zvetišče, kjer koli že to je. In če ti g kdo vzme, ostneš przen in poln strhu. Urš Hlilovič 43

45 d d o m o l j u b j e domovin V domovini se rodiš in v njej odrščš, zto vedno ostne del človek. Filip Bnfro Pojem domovin v stoletjih ni dosti spreminjl svojeg pomen: držv, kjer se rodiš; krj, kjer živiš li želiš živeti, kjer se počutiš domčeg in sprejeteg. Ko p ljudje želijo rzširiti svojo domovino, se pojvi nsilje, sj nihče svoje domovine noče predti prostovoljno. Ln Ntek Ljudje se počutimo vrno, ko smo v svoji domovini nvezni smo n svoje običje, jezik, kulturo, hrno. Poskušmo ohrnjti vrno otroštvo, spomine, zpuščino in skrbeti z prihodnost. Kludij Klnčnik 44

46 zstv Zstv predstvlj držvo, skupino ljudi in jo hkrti povezuje. Pomembno vlogo im tudi med vojno. Tej Pogorevc Mnogi vidijo zstvo le kot kos blg, zme p je to nekj, n kr mormo biti ponosni, sj ns združuje in predstvlj moč, ki smo je zmožni, če se združimo. Ktj Bošnik d o m o l j u b j e d Nš zstv je obešen mrsikje, ji nikoli ne posvečmo preveč pozornosti. Šele ko se srečmo z njo zunj nše držve, ugotovimo, koliko nm pomeni. Predstvlj nmreč Slovenijo. Gj Triglv 45

47 d d o m o l j u b j e himn Smrt, letl, bombe, kri, solze, strh. To je le nekj besed, ki so povezne z vojno. Ljudi, ki so se borili, je nekj morlo gnti nprej, tudi ko ob sebi niso imeli nikogr. Pesem, himn. Dl jim je moč, zvest, d se borijo z več kot le svojo družino. Bodimo tudi ob himni ponosni, d smo, kr smo, in d immo, kr immo. Nedleč od ns so ljudje, ki se trudijo, d bi imeli, kr immo mi. Brbr Mezek Besed himn izvir iz grškeg izrz in pomeni»npev«. Glede n to, ob kkšnih priložnostih jo izvjmo, bi jo lhko imenovli tudi slvnostni npev, ki dje poslušlcu občutek pripdnosti. Prešernov Zdrvljic v ns prebuj domoljubn čustv, n kter smo lhko ponosni. Luk Pepelnk 46

48 heroj Kljub grožnjm in strhu se heroji niso predli, mpk so vztrjli. Rešili so tisoče življenj, jim dli nov dn, novo upnje in svobodo, d so lhko zživeli. Blžk Golob Pleunik Besed heroj lhko pomeni nekog, ki je pobil nepredstvljivo množico, kr oprvičuje s tem, d je brnil svojo domovino. Lhko pomeni nekog, ki je umrl, ker je sm poskušl rniti drugeg. Lhko pomeni nekog, ki je dokzl svoj pogum, čeprv g je vodil norost. Vse te definicije zvrčm. Zme je heroj človek, ki si brez osebneg rzlog prizdev zvrovti nedolžne ljudi. Tin Mtečko d o m o l j u b j e d 47

49 eksistenc existence die Existenz l'existence l esistenz экзистенция existenci егзистенција egzistencij Tjš Čuček

50

51

52 življenje Vojn je spremenil življenje vseh. Prizdel je mnoge, njbolj p nedolžne civiliste. An Aberšek Kkšen je bil pomen življenj med vojno? Nihče, ki vojne ni doživel, si teg ne more predstvljti, p čeprv prebere veliko knjig li p si ogled dokumentrne filme n to temo. Vsk od ns zgotovo lhko nšteje sto stvri, z ktere je vredno živeti ozirom ostti živ, med vojno p je bilo njbrž pomembno smo eno preživeti. Mj Günther e k s i s t e n c e Ali smo ljudje, če dovolimo, d želj po ozemlju in vplivu prevld nd človeškim odnosom do sočlovek? Ali smo ljudje, če hldnokrvno ubijemo sočlovek li celo strhopetno ukžemo komu, d to stori nmesto ns? Kj Kligro 51

53 e e k s i s t e n c smrt Smrt je nekj dokončneg. Nič ni mogoče poprviti, izboljšti li povrniti v prvotno stnje. Ljudje, ki sejejo smrt, njbrž ne pomislijo, d lhko to doleti njih sme li njihove bližnje. Smrt je stln spremljevlk vojne. Nin Zložnik Greg Ropič Štiri krvv let prve svetovne vojne so z sbo pustil? milijonov umrlih. Drug svetovn vojn? milijonov. Atomsk bomb? tisoč smrtih žrtev. Dnes v spopdih umir? ljudi. Vojkov, civilistov, otrok. Rhil Bjr 52

54 grob Z umrlimi v vojnh so pokopn vs čustv, zmere, sovrštvo in priložnosti. Zgodb znje je zključen, n vrsti p smo mi, ki mormo zgodbo ndljevti tko, d bo prihodnost lepš. Metk Zložnik Grob ni le luknj v zemlji, v kteri je zkopno truplo. Je nčin, s kterim svojci umrlemu izrečejo poslednje slovo in spoštovnje. Mnogi umrli med drugo svetovno vojno in po njej niso bili deležni dostojneg pogreb in so še dnes brez grob, ob kterem bi lhko svojci žlovli ter se jih spominjli. Luk Krištofelc e k s i s t e n c e V vojni je veliko smrtnih žrtev. Nekteri so preprosto izginili in nihče ni vedel, kj se je zgodilo z njimi. Obležli so v jrkih, ob robu ceste, v gozdu. Nihče si ni zslužil tkšne smrti. Ktj Temnikr 53

55 e e k s i s t e n c množičn grobišč Globine skrivjo resnico. N tisoče življenj je v njih končlo svojo pot. Izgub identitete. Utonitev v pozbo. Dnes s soncem obsijno listje, nekoč s krvjo prekrit mh. Ev Zormn Množičn grobišč so nstl n mestu likvidcij. Odkrivti so jih zčeli šele pred nekj leti. Smo v Sloveniji jih je evidentirnih okoli 600. N nekterih že stojijo spomeniki z te tko dolgo zmolčne ljudi. Dor Stvrnik 54

56 žlovnje Žlovnje je čs, ki g človek porbi z poslvljnje od ljubljene osebe, prijtelj, znnc li človek, ki mu je blizu. Med vojno je veliko ljudi morlo gledti, kko so jim ubijli bližnje, tudi otroci. Zprli so se vse in njbrž dolgo niso spregovorili o tem. Žig Pečnik Ko pomislim n vojno, se vpršm, li sploh prvilno rzumem besedo žlovnje. Ljudje so brezčutno pobijli. Ohrnjene fotogrfije dokzujejo resnico. So ti ljudje sploh kdj žlovli z kom in se zvedli, kj počnejo? Blž Pvlič e k s i s t e n c e 55

57 fntizem fnticism der Fntismus le fntisme il fntismo фанатизм fntismo фанатизам fntizm

58 An Krlin

59

60 propgnd Propgnd želi vplivti n jvno mnenje. Pogosto jo izrbijo v vojnh, sj propgnd izkrivlj resnico. Lur Borovnik Propgnd je nčrtno in sistemtično širjenje ideje. Ncizem je izbrni rijski rsi obljubljl slvo, ji je prinesel vojno in z njo trpljenje. Sr Podlinšek f n t t i z e m f Vse vojne se zčnejo s širjenjem neke ideje in promovirnjem neke osebnosti ter s tem z zmnipulirnimi ljudmi. Neti Friškovec 59

61 f f n t i z e m kult osebnosti Mnogi politični voditelji so grdili svojo politiko n kultu osebnosti. Ljudje so jih zslepljeni poveličevli, sj so o njih vedeli le to, kr jim je bilo dovoljeno vedeti. Kristin Andrejc Kult osebnosti v političnem smislu je povezn s totlitrnimi režimi. Voditelje vodi želj po oblsti, pomembnosti, ndzoru, zto uvjjo prisilni prt, ki si popolnom podredi prebivlstvo. Menim, d imjo ljudje prvico zhtevti svobodo do smoodločnj. Anj Gotovnik V ozdju vseh vojn je kult osebnosti, ki ndzoruje dogjnje. Podrejene množice so njegovo orožje. Zslepljene ne vidijo več resnične podobe idelizirneg vodje. Mnic Orozel 60

62 rsn teorij Rsizem je prepričnje o biološko utemeljenih rzlikh med ljudmi. Ncističn rsn teorij je ločevl večvredno rijsko rso in mnjvredne rse, ki nj bi jih iztrebili; med njimi so bili tudi Judje in Slovni. Rsizem je zme zlorb, diskrimincij. Je strh pred drugčnim. Mtic Rotovnik Ljudje smo čudn bitj, sj si ustvrjmo predsodke, ne d bi ljudi sploh dobro spoznli; še več dovolimo si jim vzeti vse prvice, dosežke in celo življenje. Njhujše ločevnje p se zgodi v vojnh. Zto ne vojnm, sj si mirno in vrno življenje želimo in zslužimo vsi. Lr Mihlič f n t t i z e m f Delitev ljudi n rse ni prinesl dobrih stvri. Povzdignil je izbrnce, druge p prepustil životrjenju li celo nmenil uničenju. Črnci, borigini, Judje. Tinkr Pušnik 61

63 f f n t i z e m totlitrizem Totlitrizem ztir človekovo dostojnstvo. Ne predstvljm si svojeg življenj pod nenehnim ndzorom in v uniformi. Počutil bi se nemočno, dolgočsno, brez možnosti, d bi izrzil sebe, in brez volje do življenj. Če bi me totlitrno poenotili bi to sploh še bil jz? Krin Šnbl Ko sem dobil to nlogo, ki me je prisilil, d sem zčel rzmišljti, sem pomislil:»p zkj nm je treb teg, sj je vse zgodovin.«zdj sem zgrožen nd dejstvom, d nm grozote iz druge svetovne vojne niso bile dovolj. Še vedno so okolj, kjer te priznnje, d si lčen, privede v delovno tborišče, in kjer v 21. stoletju nrekujejo, kkšno frizuro lhko imš. Polon Potočnik 62

64 otroci brez mldosti Kr 40 % oboroženih skupin po vsem svetu z spopde uporblj otroke, ki so pogosto ommljeni in tko še nsilnejši. Ne vem, kko je pri 9 li 10 letih že držti puško in pobijti. Ti otroci se borijo kot vojki, umrejo p kot otroci. Luk Herceg Je nekdo, ki preživlj mldost v strhu pred smrtjo, izgubo dom in družine, še vedno otrok? Je mldost to, d je iz rojstneg list rzvidno, d si str 14 let, videl p si dovolj grozot z tri človešk življenj? In kljub temu si odrsli znov in znov izmišljujejo nove vojne. Izgubljjo p mldi ljudje. Alin Verhovnik f n t t i z e m f 63

65 groz horror ds Gruen l'horreur l orrore ужас horror страва strv An Krlin

66

67

68 svetovn vojn Svetovn vojn pomeni nsilje, strh, teror povsod po svetu. Tomž Sevšek g r o z Prv in drug svetovn vojn st pustili sledi, ki so povsod po svetu vidne še dnes. Žig Bulovič g Svetovn vojn je njhujše zlo, ki g ustvri in doživi človeštvo, zto ne smemo dopustiti, d bi posmezniki zrdi lstnih interesov še nprej povzročli zločine in z njimi povezno grozo. Mj Hriberšek 67

69 g g r o z holokvst Holokvst je en izmed njvečjih grozot v zgodovini človeštv in nm mor biti v opomin, d se krkoli podobneg ne bi nikoli več ponovilo. Sploh p človek, ki je s svojimi odkritji in dejnji obrnil tok zgodovine, je bil judovskeg porekl Albert Einstein. Drjn Grudnik Holokvst je sistemtičen genocid ncistične ideologije. 6 milijonov Judov, izstrdnih, izmučenih in ubitih. Je dokz, kko tnk je lhko mej med zvedjočim, ki spoštuje človeško življenje, in med človekom, ki brezvestno pobij nedolžne. Spomin n žrtve holokvst je opomin nm vsem. Mruš Konečnik Endlösung: prisilno delo, sistemtično strdnje, zplinjnje in sežig.»dokončn rešitev judovskeg vpršnj«prvi temu ncističn ideologij. Plin Zyklon B. Auschwitz. Domen Klinc 68

70 brtomor Si predstvljte, kko je ubiti človek, ki je tvoj bližnji sorodnik? Mogoče celo brt? A vojn prinese tudi to. Nej Dežmn g r o z Brtomor im svoj izvor že v biblijski zgodbi o Kjnu in Abelu. Prispodob sovrštv, nsilj, nestrpnosti. Tudi ver teg ne prepreči, sj so n Severnem Irskem še vedno konflikti med protestnti in ktolični. V vojni p se vs nsprotj smo še bolj zostrijo. An Mrij Vovk g 69

71 g g r o z pietet Pietet je izkzovnje globokeg spoštovnj do mrtvih. Med vojno veliko svojcev ni vedelo, kje so njihovi bližnji pokopni, d bi se lhko poslovili od njih, li še huje niso vedeli, kj se je z njimi zgodilo. Anj Smolnikr Vojn je rzkril, koliko je (ne)vredno življenje. Neustrezen odnos p se kže tudi dnes, in to ne smo do človeškeg življenj, mpk tudi do spomenikov, nmenjenih žrtvm druge svetovne vojne. Z te mrmornte spomine n heroje se vse mnj skrbi, z mnoge žrtve p se niti ne ve, kje so pokopne. Primož Sgmeister 70

72 morln mnezij Ko sem dobil to geslo, nisem imel pojm, kj to pomeni. Smilim se sm sebi, kot se mi smilijo moji vrstniki, sj tko mlo vemo o preteklih in sednjih dogodkih po svetu. Kko nj sploh pišem o nečem, kko nj sploh kritizirm nekj, česr ne poznm? Prv zto lhko vedno znov nstjjo vojne. Rebek Mlkr g r o z g Mnogi vojni zločinci z svoj dejnj nikoli niso odgovrjli. Svoj krut in nehumn dejnj ter s tem krivdo so pripisli temu, d so izvrševli ukze. Prv zrdi tkšne mnezije se zgodovin ponvlj. Mojc Čs 71

73 hrn food die Nhrung l nourriture il cibo пища comid храна hrn An Krlin

74

75

76 pomnjknje Velikokrt govorimo o pomnjknju. Deklet nimmo mjčk, hlč in oblek, ki bi nm bile všeč, čeprv v omri ni več prostor. Kj p otroci sredi vojne li tisti, ki nimjo hrne in zrdi teg umirjo? To je pomnjknje. Aleš Kmenik h r n Med vojno so bil polj slbše obdeln, skromne pridelke p so velikokrt pobrli vojki, zto je bilo treb s hrno zelo vrčevti. Kj Kotnik h Med vojno primnjkuje vseg. Številni kmetje so zto morli skrivti hrno, sj so vojki nsilno jemli vse, če je bilo treb. Mnogi ljudje so jedli, kr bi bilo z ns dnes neužitno. Hn Hergold 75

77 h h r n lkot Redkokdj sem mlo lčen, gre že vse nrobe; prve lkote p še nisem občutil. Slovr slovenskeg knjižneg jezik definir lkoto kot»pomnjknje hrne«li»občutek potrebe po hrni«. Moj bbic, ki jo je doživel, jo definir kot nekj njhujšeg n svetu, posebej še lkoto otrok. Vid Kuzmič Hrne med vojno vedno primnjkuje, zto je en od grozot vske vojne tudi lkot. Njtežje je bilo priti do hrne v mestih, njbolje preskrbljeni p so bili vojki. Hudo pomnjknje živil je ljudi prisililo, d so uživli živil, ki jih sicer ne bi. Ker je obdelovlnih površin n Zemlji vedno mnj, se bojim, d bo do vojn v prihodnosti prihjlo rvno zrdi hrne. Mih Pnjek Lkot je problem, ki bo spremljl človeštvo kljub vsem listinm, ki lkoto prepovedujejo, kljub temeljni človekovi prvici do hrne. V vojni p prizdene vse, tudi tiste, ki so že lčni. V nši družbi si prve lkote ne znmo predstvljti, postl je celo igr z znčko vzdržljivosti pri skvtih in tbornikih Kj torej pomeni biti lčen? In kko je umreti od lkote? Filip Golob 76

78 živilske krte Zrdi pomnjknj so civilisti med vojno imeli omejen dostop do hrne. Dobili so je le toliko, d so s težvo preživeli. Kljub strogemu ndzoru je zto zčel delovti črni trg z vskdnjimi živili, kot so sldkor, mleko, kruh in mok. Bor Blnt Vojn je eno smo pomnjknje, zto so uvedli živilske krte rzličnih brv, vsk je pomenil določeno živilo. Kmetje so dobili krte le z tiste pridelke, ki jih smi niso mogli pridelti, hrno p so morli djti tudi vojkom. Ne znm si predstvljti, d bi živel v pomnjknju. Žn Jevšnik h r n h 77

79 h r n nsilni odvzemi Vojn območj vedno spremljt pomnjknje in lkot, zto se pogosto dogj, d ljudem, ki se komj preživljjo, hrno jemljejo tudi vojki. Jnj Smolr h Hrno in živino so kmetom med vojno jemli vojki vseh vojsk. Dejnje postne rzumljivejše, če vemo, d so to bili prisiljeni početi zrdi pomnjknj. Denis Pirnt 78

80 vojno dobičkrstvo Vojni dobičkrji se okoriščjo med vojno. To so n primer velike korporcije, ki vojne izkoristijo z pridobitev nrvnih virov, kot so vod, nft, rudniki. Veliko dobičk ustvrijo tudi tovrne orožj. Ne rzumem ljudi, ki gledjo le n denr in svojo korist. Vesn Hriberšek Vojni dobičkrji izkoristijo nemoč ljudi. Služijo s preprodjo orožj, goriv, hrne. Tkšno početje je nemorlno in nečloveško in kže n človeške npke, iz kterih se nikoli nič n nučimo. Iz Sil h r n h 79

81 ideologij ideology die Ideologie l'ideologie l ideologi идеология ideologí идеологија ideologij Tjš Čuček

82

83

84 mnipulcij Izkoriščnje, lgnje, zvjnje, nehumnost to je mnipulcij. Zelo nevrno je, če je ne prepoznmo. Ev Pisr Peruš Mnipulirnje ozirom igrnje s človekovim prepričnjem in rvnnjem pomeni omejevnje svobodneg rzmišljnj. In rvno z to gre pri vski ideologiji. Metk Verhnjk i d e o l o g i j i Mnipulcij je stln spremljevlk medijev in politike. Govorom o prevldi ene rse in zničevnju drugih je v obdobju med obem vojnm prisluhnilo in verjelo veliko ljudi po Evropi. Stš Žvirc 83

85 i i d e o l o g i j fšizem Fšizem je bil nsiln ideologij, ki je povzdigovl lsten nrod in svojeg vodjo. Povzročil je veliko zl. Brbr Urn Nsilje, prepoved nekterih političnih strnk, cenzur, pregnjnje delvskeg gibnj, poudrjnje lstneg nrod, zločini proti človeštvu. Fšizem, žl, ni le del zgodovine, vedno več združenj prenš to ideologijo tudi v dnšnji čs, in to pod krinko domoljubj. Ev Poberžnik Fšizem je v letih od 1922 do 1943 zbrisl vse sledi demokrcije in liberlizm. V Itliji je njprej poskušl ztreti delvsko gibnje, ksneje p je prersel v totlitrni ideološki in družbeni sistem. Liz Krenker 84

86 ncizem Milijoni so zrdi te ideologije umrli. Koliko otrok je trpelo? Koliko mter, ki niso vedele, li bodo še kdj videle svoje otroke? Koliko fntov, ki so bili prisiljeni oditi v vojsko? Tin Verhnjk Ncizem je grozovit ideologij sovrštv in strhu. Le z rzumevnjem in spoznvnjem posledic, ki jih je povzročil, bomo lhko poskrbeli, d se nikoli več ne bo ponovil. Zl Urn i d e o l o g i j i 85

87 i i d e o l o g i j komunizem Komunizem je bil povod z veliko vojn in revolucij, v kterih je umrlo več milijonov ljudi. Jn Duler Idej enkoprvnosti, ki je temelj komunizm, se je v večini držv izrodil ter se prelevil v totlitrne režime, ki so povzročili milijone mrtvih in deportirnih. Anže Knovnik 86

88 šovinizem Mislim, d ni etično sprejemljivo, če se nek družben skupin počuti superiornejš od drugih. Vse kulture in vsi nrodi so enko pomembni in jih mormo tko tudi obrvnvti. Dorotej Lužnik Vsi smo smo ljudje in vsk im prvico do svojeg nčin življenj, ne glede n to, kteri nrodnosti pripd. Nik Lužnik i d e o l o g i j i 87

89 jz I ds Ich moi io я yo j ја

90 Urš Hlilovič

91

92 odpornik j z Če se znjdemo v nevrnosti, bi se morli obvrovti pred njo. Če se bomo vsi tolžili z izjvmi, kot so»sj ni vse odvisno od mene«,»en sm ne spremeni svet«,»zkj rvno jz, sj je še veliko drugih«, ne bo nikogr, ki bi kj spremenil. Alen Uršnik Odpor se je rodil iz želje po svobodi. Ljudje so pisli grfite, trosili letke, n skrivj tiskli knjige s protiokuptorsko vsebino, pomgli žrtvm li p se celo pridružili oboroženim odporniškim skupinm. Mislim, d so odpornišk gibnj veliko prispevl h koncu fšizm in ncizm ter s tem koncu druge svetovne vojne. Alenk Žvikrt j Civilisti so se med vojno vsk dn odločli. Kolborcij je bil lžj pot. To, d se jih je toliko pridružilo odporniškemu gibnju in boju proti močnejšemu, je terjlo večji pogum, kot si vsi opzovlci upmo priznti. Polon Pirnt 91

93 j z kolbornt Kolbornt je človek, ki se pridruži nsprotnikom in jim pomg. Lhko so g podkupili, mogoče so mu grozili in ni imel druge možnosti, lhko, d je tko zščitil sebe li družino. Vsekkor p je izdl svojo držvo li nrod. Žig Volf Stepnčič j Kolbornt: tisti, ki izd lsten nrod. Kolbornt: tisti, ki se je odpovedl domovini. Besed je prepogosto rbljen le z njbolj rzvpite, negtivne primere, ne d bi pri tem pomislili n muke, ki so jih preživljli nekteri. Kolbornti so bili mrsikdj prisiljeni v sodelovnje. Nihče si ne želi opzovti, kko lsten nrod tone v propd, li celo prisostvovti in sodelovti pri tem. In ti so kontrdiktirli lstnemu prepričnju. Je kj težjeg, kot nemočno sodelovti v rušenju lstne smopodobe? Zoj Krevh Besed kolbornt oznčuje kkršnokoli sodelovnje z nsprotnikom, njvečkrt vojškim okuptorjem. Kolborcij ni enoznčen pojem; n okupirnem ozemlju je lhko izsiljen li prostovoljn. Jnj Grbner 92

94 izdjlec j z Mislim, d ni človek, ki bi brez prisile izdl držvo, nrod li družino. Vojn je že sm po sebi zelo hud, če p nekomu še grozijo li g izsiljujejo, se nehote spremeni v izdjlc. Žn Ogorevc Izdjlec je človek, ki zrdi denrj li boljših možnosti izd svojo držvo, enoto, bližnjeg. Izdjlec je torej človek, ki misli predvsem n svoje dobro. Jure Smonkr j 93

95 j z begunec Begunci nenkrt ostnejo brez vseg. Zbežli so, ker so morli, če so hoteli preživeti. Aldin Ribo j Begunci so ljudje, ki zbežijo iz držve, mest zrdi političnih, religioznih li rsnih rzlogov. Med drugo svetovno vojno in po njej je število beguncev zelo nrslo. Dnes jih je okoli 50 milijonov. S problemi beguncev se ukvrj Visoki komisrit Združenih nrodov z begunce UNHCR. Sšo Štlekr Begunec nikoli več ne njde prveg dom, povsod je begunec, tisti, ki je zbežl iz domovine. Živeti v tkšnem položju je zme nepredstvljivo. An Krlin 94

96 (preprosto) človek j z Ljudje se morjo med vojno nenehno opredeljevti. To, ktero strn bodo izbrli, jim je pogosto vsiljeno. Ukzno jim je tudi, d povzročjo nečloveške in grozovite stvri. Temu bi se morli upreti, sj pobijnje in mučenje sočlovek ne bi smelo opredeljevti ljudi. Mih Štruc Vsk od ns je v svojem bistvu preprosto človek, sposoben misliti, ljubiti, delti in živeti v hrmoniji s sočlovekom. Ko v vojni prevld hrmonij nbojev, človek počne hudodelstv, ljubiti je smo še spomin in misli so osredotočene n preživetje. Vsk zse je rzčlovečen v boju, v kterem preživim jz li ti. Mtic Mrvljk j 95

97 ktrz cthrsis die Kthrsis l cthrsis l ctrsi катарсис ctrsis катарза ktrz

98 An Krlin

99

100 krivd Ljudje med vojno sprejemjo rzlične odločitve. Tudi če smo slediš ukzom, odgovrjš z svoj dejnj in izgovor, d neko dejnje ni bil tvoj odločitev, še ne pomeni, d nisi kriv z uboje li trpinčenje. Nin Terpotec k t r z Preteklih dejnj se ne d več poprviti, zto se pri mrsikom pojvijo občutki krivde. Povezni so z vestjo, ki je zvest o morlni vrednosti lstneg dejnj. So se vojni zločinci počutili krive? In kj so prinesle mše zdušnice z vse, po vojni pobite? Sr Rpuc k Občutek krivde bi morl spremljti človek še dolgo po vojni. Je nmreč gonilo z obnovo in spremembo n bolje, motivcij, d gre nprej. Tod z to je potrebn odgovornost, ki p jo dosežemo le z obžlovnjem. Anstzij Pirnt 99

101 k t r z trvm Vojn je že sm po sebi trvmtičn izkušnj. Je n koncu poti z človek, človeštvo. Ljudje, ki jo doživijo, so zznmovni z vse življenje. Ktrin Gornjk k Pretresljivi dogodki udeležencem v vojnh ne dovolijo mirneg počitk. Želim si, d ne bi nihče tko trpel in d bi grozljive spomine prersli toplin, mirni dnevi in lepe stvri ter d bi spet lhko živeli z ljubeznijo v srcu. Špel Kresnik Trvme in stršni dogodki ns spremljjo vse življenje, še posebej, kdr je mej nšeg strhu prekorčen. In vojki jo morjo prestopiti neštetokrt. Než Kotnik 100

102 zgodovinsk resnic Ntnčno število mrtvih, rnjenih in pogrešnih v vojni ne bo znno nikoli. Ntlij Krjnc k t r z Človešk domišljij in inteligenc st nm bili podrjeni, se zdi, kot d bi bili prekletstvo. Ne vem, s kkšnim orožjem bo bojevn tretj svetovn vojn, tod vem, s čim bo četrt... s plicmi in kmni, plicmi in kmni! (Albert Einstein) Tjš Kelc k 101

103 k t r z odpuščnje Odpuščti je zelo težko, kjti odpuščnje je spoznvnje in rzumevnje. Klemen Meh Ali zres lhko odpustimo krvniku? Mislim, d je odpuščnje dejnje, zrdi ktereg lhko ponovno zživimo. Špel Ognjnović k Vojne imjo neizbrisljive posledice z ljudi, zto so se poboji dogjli tudi po vojnh. Ali smo zmožni odpustiti? Je prv, d se odpusti morilcem? Vsekkor jim je treb soditi, hkrti umiriti skrjnosti in priti do rzrešitve. Mš Štleker 102

104 sprv Ker sem bil vzgojen v krščnski veri, me besed sprv spomni n sveto mšo. Tm si kristjni podmo roke v znmenje miru. Zdi se mi, d je sprv kot lepilo. Posmezne delce znov zlepi skupj, zto je zelo pomembn. Lr Rošer k t r z Med drugo svetovno vojno ljudje niso poznli vseh podrobnosti, so se brez pomislek borili drug proti drugemu. Šele ob koncu vojne je prišel tudi občutek krivde. Desetletj smo jo tlčili in noben strn ni želel sprejeti odgovornosti. Tko po petdesetih letih še vedno živimo z dolgovi druge svetovne vojne. Timotej Hofbuer k Če bi dosegli sprvo, ne bi bilo trenj med držvmi, ne bi bilo zločinov in prv tko ne drugih kznivih dejnj. Sprvo nmreč rzumem kot mir. Ker p ljudje nismo zmožni ohrniti miru, bo vedno prihjlo do zločinov, do trenj in posledično do spopdov in vojn. Ko gre z ponos li oblst nd drugim, je človek zmožen nrediti vse. Sprv nm dje smo občutek, d živimo v miru, ki p je vse prej kot to. Emnuel Nikl Hutinski 103

105 lger concentrtion cmp der Lger le cmp il lger лагерь cmpmento логор logor

106 An Krlin

107

108 tborišč Iz teh temčnih krjev prihjjo njbolj pretresljive in grozljive zgodbe, ki niso le resnične pripovedi, mpk zgodbe, ki so z vedno umzle človeštvo. Anstsi Gorgiev l g e r Tborišč imjo dolgo zgodovino. Mislim, d nihče ne bi smel biti zprt v omejenem območju, kjer v nemogočih življenjskih pogojih čk, li bo preživel nslednji dn li p bo umrl, izmučen med medicinskim eksperimentom li v plinski celici. Juin Bnfro l Idej ncizm je v tboriščih vzel milijone žrtev. Nekter tborišč so ohrnjen in z ns predstvljjo grozo in žlost, ki so jo doživeli tisti, ki so bili prisiljeni v njih preživeti del svojeg življenj. Spomini ostnejo, predvsem p spoznnje, kj je človek zmožen nrediti sočloveku. Než Toš 107

109 l g e r prisilno delo Prisilno delo je hudo zlorbljnje človekovih prvic, g mor še dnes oprvljti skorj 21 milijonov ljudi. Zposlenih je tudi veliko otrok, ki z delo po nvdi sploh ne dobijo plčil. Aljž Jerm l Vsk vojn je preveč. Ne znm si predstvljti, kko so ljudje v tboriščih trpeli in koliko med njimi je bilo otrok. Njprej grnje, lkot in nto smrt. Nekterim je uspelo preživeti in z grozo se spominjjo tistih čsov. Ev Mrčič Prisilno delo je delo proti volji človek. Izpostvljeni so mu bili tboriščniki med drugo svetovno vojno, dnes p se ndljuje kot prisilno delo otrok. V to novodobno suženjstvo je vključenih več milijonov otrok predvsem v mnj rzvitih delih svet. Oropni so otroštv in s tem igre, druženj z vrstniki in možnosti z izobrževnje. Aljž Dvoršk 108

110 medicinski poskusi Rsno rzlikovnje in diskrimincij st vedno možnost z nedovoljene poskuse n ljudeh. Med drugo svetovno vojno so odrsli in otroci v tboriščih mukom umirli v komorh, podvrženi ekstremnim temperturnim rzlikm in tlku. Opercije brez nestezije, testirnje cepiv, vbrizgvnje zrk v žilo In nekteri še vedno trdijo, d brez vojn ne bi bilo npredk. Živ Mli l g e r Zdrvniki so n odrslih in otrocih v tboriščih izvjli eksperimente. Ljudi so okužili, nto p n njih preizkušli cepiv. Po vojni so proti zločincem sprožili sodne postopke. Timotej Kolenc l 109

111 l g e r plinske celice Romi, Slovni, Judje, homoseksulci usode mnogih so se končle v plinskih celich. Pod pretvezo tuširnj so jih zprli in usmrtili. Klemen Cesr»Vs resnic je še mnogo bolj trgičn in neznosn,«je zpisl Zlmn Lewentl, ktereg rokopis so nšli let 1962, zkopneg n dvorišču kremtorij. Dominik Rogin l 110

112 kremtoriji Med vojno so ncisti v kremtorijih sežigli mrtve tboriščnike, d bi prikrili svoj zločin. Ker je bilo mrtvih preveč, so jih ngrmdili pred kremtoriji. Rok Pogorevc l g e r Ob usodh ljudi, ki so izginili v kremtorijih, lhko spoznmo, kko dleč je priprvljen iti človek. Teh dogodkov, ki so zsenčili človek, ne moremo izbristi, lhko p preprečimo, d bi se ponovili. Kko? D se o njih pogovrjmo in kritično presojmo. Vlentin Syl l 111

113 mir pece der Frieden l pix l pce мир pz мир mir

114 Tjš Čuček

115

116 osvoboditev m i r Mislim, d ljudje, ki so doživeli vojno, tudi po osvoboditvi ne njdejo miru. Res je, d so svobodni in jih ne skrbi več, li bodo doživeli nslednji dn, tod nihče jih ne more osvoboditi spominov n vojno. Veronik Plzovnik Nikoli ne bom pozbil, kko mi je bbic pokzl, kje im zlogo hrne, če bo vojn, sem se le nsmehnil. Potem p mi je mm povedl, d je bbic ob vojni z osmosvojitev Slovenije in preletvnju letl stekl v klet in se pnično tresl. Vedel je nmreč, kj pomeni vojn. Preživel jo je in spomini nnjo so bili še vedno živi. J, ozemlje je osvobojeno in ljudje so svobodni; niso p osvobojeni spominov in občutkov. Lotk Uršnik m Nš svobod se ni izbojevl šele v drugi svetovni vojni in v desetdnevni vojni z Slovenijo, mpk že veliko prej: s Trubrjem, s Prešernom in nvsezdnje z vskim slovenskim posmeznikom, ki je kdj koli snjl o svobodni domovini in lstni držvi. Cen osvoboditve je bil visok; še višj p bo, če jo bomo prepustili tujcem. Zmg hitro postne pirov, če nrodn zvest tone in nrod izgublj svojo identiteto. Timotej Kotnik 115

117 m i r predj Včsih se mi zdi, d se ljudje prehitro predjo, sj menim, d se mormo boriti do konc; predj je nmreč dejnje iz strhu in obupnosti. Tod če bi s predjo zmnjšl število žrtev in rešil ljudi, bi izbrl predjo. Frn Vrunč m Besed predj im več pomenov; v vojni lhko predš ozemlje li p sebe. Vojki se predjo zrdi izgube morle, vodje li zrdi premoči nsprotnik. Znk z predjo se je v čsu spreminjl, prv tko tudi odnos do nje. Ponekod je bilo predti se nečstno, zto so se nekteri rje usmrtili. Žig Andrejc Predj je kompleksen pojem. Lhko jo dosežemo po mirni poti, brez spopdov, lhko p tudi nsilno, v vojnh. Po nvdi se po predji podpišejo mirovne pogodbe, ki zvezujejo sprte strni. In številne žrtve ideologij, ki so povzročile vojne, postnejo smo še zgodovin. Nin Rebol 116

118 mirovn pogodb m i r Z mirovnimi pogodbmi nj bi se dosegel dolgotrjen mir, vendr st se kljub mirovnim pogodbm že v prvi polovici 20. stoletj zgodili dve svetovni vojni. Mirovn pogodb torej ni zgotvljl dolgoročneg miru. Mislim, d bi se z mir morli zvzemti posmezniki in združeni prepričti držvne voditelje, d bi spore reševli brez vojn, sj verjmem, d je mir med njpomembnejšimi in zželenimi vrednotmi. Sr Lh Mirovn pogodb je dokument, ki p je bil že ničkolikokrt zlorbljen. Mitj Pvlič m 117

119 m i r n novo urejen svet Cilj sleherneg nsilneg gibnj, ki g je človeštvo kdrkoli izkusilo, je bil n novo oblikovti določeno politično strukturo, gospodrsko prkso li p kr celotno družbo in njeno delovnje. Vse strni, ki iz lstnih interesov bijejo bitke, imjo en sm končni cilj n novo urediti svet. Kot nm prič zgodovin, je t pot hldn, težk in krvv. Pogosto tudi ne obrodi pozitivnih sdov, temveč povzroč nove mržnje in sovrštvo. Nujn je torej preobrzb človeške mentlitete. Črt Horvt Mesner m Kmlu po drugi svetovni vojni so se rzmere med vzhodnimi in zhodnimi zvezniki zčele slbšti, zto st obe strni zčeli oblikovti svoje vplivno območje. To je povzročilo hldno vojno in ves svet je trepetl pred neprestno nevrnostjo tomskeg spopd in tretjo svetovno vojno. Svetu po drugi svetovni vojni torej nikkor ne bi mogli reči urejen svet, zto menim, d noben vojn ni dobr li koristn in noben vojn ne zgldi sporov ter uredi svet. Aleš Koletnik 118

120 sožitje m i r Svetovn vojn njhujši spomini, ubijnje, uničevnje. Bi ljudje po tej grozi res lhko zživeli v sožitju? Po letih trpljenj nmreč nihče ne ve več, komu lhko zup. Sndr Koren Isknje sožitj v vrtincu vojne je težko, njbrž celo nemogoče. Dejnj, ki spremljjo vojno, p povzročjo, d se vojn ndljuje tudi po vojni. Mislim, d bi sožitje morli iskti v miru. Nik Čoderl V vojni ne vidim nič veličstneg, le trpljenje in brez pomen izgubljen življenj. Tod če želimo živeti v kvlitetni skupnosti, bomo z vedno morli pozbiti predsodke, stereotipe, odklnjnje drugčnosti, kjti vse to je le mej, ki ns loči od sožitj. Vem, d lterntiv vojni obstj to je mir. Mj Hrtmn m 119

121 nsilje violence die Gewlt l violence l violenz насилие violenci насилје nsilje Anstzij Pirnt

122

123

124 rcije Nedopustno je, d vojki li policisti vdrejo v hišo in preiščejo vse, d bi nšli predmet, ki bi dokzovl sodelovnje s sovržnikom. Rcije so povezne z retcijmi, nsilnim obrčunvnjem, streljnjem in izživljnjem nd ljudmi. Nin Kotnik n s i l j e Rcije so nendne množične retcije ljudi, ki se nhjjo n isti lokciji. Aretirne ljudi so brez prveg rzlog zprli, izselili, ubili li p odpeljli v tborišč. Nihče ni vedel, zkj, kj g čk, km g peljejo in li se bo še kdj vrnil. Odvzet svobod, odvzeto življenje, izgubljene snje in upi. Klr Veršovnik n Rcije izvjt orgn oblsti vojsk in policij. Gre z lov n ljudi, ki so g izvjli med drugo svetovno vojno, d bi ujeli politične nsprotnike in ztrli odpor. Ti dogodki spominjjo n njtemnejše čse človeške zgodovine. Tilen Sovič 123

125 n s i l j e zpori V zporih nj ne bi bilo izvjnj nsilj nd zporniki, se to, žl, tudi dnes dogj. Mrušk Abeln V vojnh, še posebej med 2. svetovno vojno, so ljudi zpirli zrdi političnih rzlogov. Jetniki so bili tm zrdi preiskovlnih postopkov, zto so bili izpostvljeni nečloveškemu mučenju in nemogočim življenjskim pogojem. An Frühuf n Zpori med vojni niso le odvzeli svobode. Ujeti med štiri stene so čkli, kj se bo zgodilo, in upli, d kriki, ki so jih poslušli, niso bili kriki bližnjih. Tjš Ledinek 124

126 mučenje Ob mučenju ostnem brez besed. Bolečin, strh, groz Než Jeromel n s i l j e Mučenje je nehumno dejnje, ki nsprotuje človekovim prvicm. Mislim, d bi morli mučenje povsem odprviti in hudo kznovti vse tiste, ki to še vedno počnejo. Anže Slodej n 125

127 n s i l j e internirnje Internirti pomeni prisiliti nekog k bivnju pod ndzorom n določenem mestu, v koncentrcijskih tboriščih. Internirnci so bili izpostvljeni njhujšim oblikm psihičneg in fizičneg nsilj. Veliko internirncev je umrlo zrdi nsilj, pomnjknj hrne, izčrpnosti, nlezljivih bolezni. Mtej Korošec n Med internirnci v tboriščih so bili politični nsprotniki in ljudje nezželene verske, etnične li socile pripdnosti. Zprli so jih brez sodbe in možnosti obrmbe li ugovor. Mš Tmše 126

128 izseljevnje Zpustiti domovino li p del nečes, čemur pripdmo, je velik odločitev. Trgičn, nehumn in krut p so izseljevnj, ki se zgodijo pod prisilo, zto je to oblik njhujših kršitev človekovih prvic. Ul Pogorevčnik n s i l j e n 127

129 oboroževnje rming die Bewffnung l'rmement l rmmento вооружение rmmento наоружавање noružvnje Anstzij Pirnt

130

131

132 oboroževln industrij Letos minev 70 let od konc druge svetovne vojne in od tkrt ni bilo niti eneg dne brez vojn in nemirov. K temu je veliko pripomogl oboroževln industrij, ki je vse bolj politično motivirn. Njveč orožj proizvedejo v ZDA. Dokler se bo proizvjlo orožje, bodo vojne. Kj Večko Medtem ko to pišem, je bilo verjetno izdelnih že n stotine pušk in orožj, ki uničuje človeštvo. So mord vojne v človeški nrvi? Je človek že sm po sebi nrejen z to, d škodi drugemu? Mislim, d ne, sj je edini dobiček oboroževlne industrije vojn. Zto nikdr ne pošiljj poizvedovt, komu zvoni; zvoni tebi. Tin Mrkon Zmgovlec v vojni je tisti, ki v njkrjšem čsu izdel več orožj in drugeg vojškeg mteril ter v bitki žrtvuje več življenj. Ncisti so v drugi svetovni vojni n svoje trče njprej poslli bombnike in lovce, ki so zbombrdirli mest ter pobili vojke in civiliste. Potem je npdlo težko topništvo, nzdnje še pehot s pomočjo tnkov. Strh, uničenje, pohbljnje, ubijnje. Anj Avberšek o b o r o ž e v n j e o 131

133 o b o r o ž e v n j e orožje Orožje je nprej služilo preživetju, ksneje p ubijnju v boju z ozemlje. Z rzvojem družbe je postjlo močnejše in nevrnejše in ubilo milijone ljudi. Tod nekterim to še ni dovolj. Orožje je očitno nstlo s človekom in bo z njim tudi odšlo. Jkob Štehrnik Kdrkoli se držve zpletejo v spor, se grozi z orožjem li celo vojno, ki p nikoli ni bil rešitev. Jnj Hovnik o Orožje je kter koli nprv, ki jo uporbljmo, d bi prizdeli li uničili nekog. Njprej pomislim n pištole, bombe, topove, vendr je orožje vse, kr prizdene človek psihično in fizično: kmni, plice, svinčniki, odvzem osnovnih človekovih prvic in tudi besed. Alenk Kithinji 132

134 minsk polj N območjih, ki so celo v miru posejn s smrtonosnimi minmi, je lhko že njmnjš npk usodn z človek. Kko pozorni morjo biti rdovedni otroci, d ne zidejo n minsko polje? Kj nrediti, če se med igro zgodi nesreč? Kj nrediti, ko se ob nrvnih nesrečh minsk polj premknejo? Tinkr Ošlovnik Minsk polj veljjo z eneg njbolj rzširjenih smrtonosnih in dolgoročnih orožij ter onesnženj n svetu. Vsk min, ki je bil zkopn in ni bil sprožen, je lhko še vedno ktivn. Žrtev je lhko vsk. Dnes obstj veliko fundcij z rzminirnje in pomoč žrtvm min. Te želijo zmnjšti nevrnost, so postopki zelo počsni, nporni in drgi. Živ Zormn o b o r o ž e v n j e o 133

135 o b o r o ž e v n j e ostrostrelci Visoko izurjeni strelci lhko svoje trče zdenejo n zelo velikih rzdljh, zto n vskem bojišču tkoj zsejejo strh med nsprotnike. Mislim, d sodobn vojsk brez ostrostrelcev ne more obstjti, sj nudijo kritje drugim vojkom n bojišču. Žl pogosto ne izbirjo žrtev, zto je med njimi veliko civilistov in tudi otrok. Andrž Buhvld Eden njbolj znnih ostrostrelcev je v dobrih treh mesecih ubil 242 ljudi, vsi njegovi ostrostrelci (izuril nj bi jih okoli 30) p več kot Mj Pogorevc o 134

136 tomsk bomb Ko je pilot nd Hirošimo odvrgel tomsko bombo, se njene moči še ni zres zvedel, politiki p so sttistične podtke držvljnom prikrivli. Po eksploziji se je število žrtev zrdi rdicije podvojilo. Sm bombe ne bi mogel odvreči nikoli, tudi če bi šlo z moje življenje, sj potem ne bi mogel več živeti sm s sbo. Tdej Prdiž Atomsk bomb im z živ bitj uničujoče posledice tkojšnj smrt, hudi ožigi, rkv obolenj, sprememb genske zsnove hkrti p usodno kontminir okolje. Než Knez o b o r o ž e v n j e o 135

137 porz defet die Niederlge l défite l sconfitt поражение derrot пораз porz Anstzij Pirnt

138

139

140 kpitulcij Po definiciji je kpitulcij dokončno prenehnje bojevnj n podlgi sporzum z nsprotnikom. Zmgovlni strni prinese zmgoslvje, tudi moč in prevldo nd porženci. Kpitulcij nj bi pomenil konec bojevnj, se z poržence, predvsem nedolžne civiliste, prvo ponižnje in trpljenje šele zčne. Gšper Herkovič p o r z S kpitulcijo se poržen strn obveže, d se bo prenehl boriti in d bo sprejel pogoje predje, ki jih določi drug strn. Kpitulcij zme vsekkor ni pogumno dejnje, sj se držv odreče svojim prepričnjem. Je strhopetno dejnje, ki p sploh ne bi bilo potrebo, če bi se vojnm odrekli. Žrtve so tko li tko vedno le nvdni ljudje, političn smetn p se npihuje in rzkzuje s svojim orožjem in denrjem. Andrej Bricmn p Kpitulcij pomeni, d se spopdi prenehjo in vojn se s tem konč. Npeto dogjnje v svetu in posmeznikih se tko umiri. Tod li se res? Aleksndr Verdnik 139

141 p o r z mnestij Po koncu druge svetovne vojne so se dogjle mnoge stvri, dobre in slbe, tudi pri ns. Povojn oblst je brez sodbe pobil mnoge domobrnce, med njimi tudi civiliste. Aleš Mrvljk So vojki zločinci? Nekteri oprvljjo svoj poklic in jim je ubijnje zdovoljstvo, drugi so zvesto predni voditeljem in nredijo vse, kr jim ukžejo, tretji se v vojno podjo, ker so prisiljeni li p želijo brniti domovino. Tod vsk, ki je z cilje priprvljen ubijti, je zločinec, zto se z mnestijo med vojno li po njej ne strinjm. Tjš Fijvž p Veliko domobrncev je bilo po vojni pobitih v izvensodnih pobojih li p so jih zprli v koncentrcijsk tborišč. Obsojeni so bili n rzlično dolge in rzlične kzni, od prisilneg del do odvzem prvic. Avgust let 1945 je bil rzglšen mnestij, vendr z nektere le delno, zto so še nprej ostli zprti v delovnih tboriščih. Zl Čs 140

142 vojni zločinci Genocid, holokvst, koncentrcijsk tborišč. Zkj počnejo vse te grozote? D bi zščitili vrnost svoje družine, brnili svoje prepričnje, religijo, držvo? Njverjetneje so vzroki političneg li p religiozneg znčj. Mš Sedr p o r z Vojni zločin je zme nmeren poboj nedolžnih ljudi, zto menim, d ni bilo vojne, v kteri ne bi bilo tudi vojnih zločincev. Srebrenic. Nejc Brečko p 141

143 p o r z sodni procesi Nlog povojnih sodnih procesov je zdostiti prvici in kolikor je mogoče, poprviti krivice. Če p je sodni proces zlorbljen in je smo izkzovnje moči močnejšeg, ne more prinesti miru. Tkšni procesi prinesejo le še več zl, ki se prenš tudi n nslednje rodove. Ktj Jmnik Po drugi svetovni vojni so se odvijli sodni procesi, n kterih so sodili vojnim zločincem. V Sloveniji p so ustnovili tudi sodišč nrodne čsti, n kterih so potekli procesi proti vsem, ki so z okuptorjem sodelovli n gospodrskem, političnem in kulturnem področju in s tem omdeževli nrodno čst. Uršk Kresnik p 142

144 pcifizem Pcifizem je ideološko in politično gibnje, ki izhj iz obsodbe uporbe vske sile. Zdi se, d te besede dnes sploh ne poznmo več. Po svetu so vojne, orožje se množično izdeluje in uporblj. Ljudje, ki bi ns morli vrovti, ns npjjo z lžmi o miru, z kterim se skriv dobiček. Nuš Križovnik p o r z Svet brez vojn, poln miru, ljubezni, medsebojneg rzumevnj Vse to je prvljic, v kteri bi vsk rd živel. N žlost je stnje svet popolno nsprotje tej idili. Če bo denr vldl svetu tudi v prihodnosti, trjneg miru ne bo.»no one won the lst wr, nd no one will win the next one.«(elenor Roosevelt) Nin Potočnik p 143

145 rzdejnje devsttion die Zerstörung l destruction l distruzione разрушение destrucción разарање rzrnje Urš Hlilovič

146

147

148 deziluzij Ljudje so v vojno vstopli z nvdušenjem, ponosom, domoljubjem, z iluzijo, d bodo tko li tko hitro zmgli. Tod iluzij se je kmlu rzblinil, n njeno mesto so stopli rzdejne družine, uničenje in kos. Dimitr Novkovski Koncentrcijsk tborišč, fntje vojki, posilstv, osiroteli otroci. Tudi tisteg kostnj, n kterem si se igrl kot otrok, ni več; vse je porušeno, prekopno, rzrito. Kko nj ljudje, ki so preživeli vse to, še verjmejo v človek? S čim jim lhko dokžemo, d le nis(m)o tko slbi? Živ Nekrep r z d e j n j e Med vojno se življenje obrne n glvo. Rzočrnje počsi pronic, ko izveš, d je tuj držv tvojemu ljudstvu npovedl vojno. Stopnjuje se v grozo, ko te vojki v tujem jeziku s silo strpjo v kmione in te odpeljejo neznno km. In te rzčloveči, ko ti neznn moč odvzme očet, mter, mož li otrok. Ktj Kotnik r 147

149 r z d e j n j e ruševine Ruševine niso smo kup uničeneg stvbneg in drugeg mteril. Koliko otrok je joklo, ko so trpeli neznosne bolečine? Koliko ljudi je kliclo n pomoč, vendr ni bilo nikogr blizu? Rebek Zbičjnik Ruševine so spomin in opomin; spomin n zgodbe, ki jih nosijo stvbe v sebi, in opomin zrdi bolečine ljudi. Ev Hbermn Vojne vedno povzročjo ruševine in izgubo domov. A ne smo to; nčrtno uničujejo tudi zgodovinsko dediščino. Tjš Prikeržnik r 148

150 rzbite družine Misel n rzbito družino me zmrzi. D ne bi imel več stršev, sorodnikov? Upm, d se mi to ne bo nikoli zgodilo. Enko želim tudi drugim otrokom. Luiz Jusufi Že res, d so ns v šoli nučili, kj je vojn, smo večino čs preživeli v mehurčku, izolirni od resnice ter skrbno skriti pod tnčico prznih besed. Tod vojn je dejstvo, zrdi ktereg so rzpdle družine; otroci so ostli brez stršev, žene brez mož, strši brez otrok. Noben vojn, političn ureditev, držv, domovin, zkon nič od teg ni tehten rzlog, d bi izpostvil svoje življenje in življenje svoje družine. Ev Čoderl r z d e j n j e r 149

151 r z d e j n j e medsebojni obrčuni Nsilje je vzrok z vojno in hkrti njen posledic. Prizdeti p niso smo nsprotniki, temveč tudi lstni ljudje. Žn Zložnik Medsebojni obrčuni so nekj popolnom vskdnjeg in nrvneg, tod ko pride do nvzkrižj interesov dveh idej, političnih polov, religij, nrodov, lhko tkšni konflikti prerstejo v oborožene spopde in prizdenejo ljudi, ki konflikt mogoče sploh ne čutijo li p g ne rzumejo. Če bi znli večkrt obrčunvti z besedmi, bi človeštvu prihrnili veliko. Andrž Čs r Če bi se ljudje zvedli pomen življenj, medsebojnih obrčunov z ubijnjem ne bi bilo. Ptricij Goričn 150

152 obnov Nemogoče je obnoviti nekj, kr je bilo v preteklosti uničeno. Res je, d trv zrste, d se hiš lhko obnovi, nemogoče p je povrniti življenje. Metod Kolč Obnov v povojnem svetu je dolgotrjen proces, ki g ne moremo v celoti nčrtovti in izsiliti. Ljudje njprej obnovijo zgrdbe, domove ter počistijo okolico. Težje je obnoviti vrednote in morln nčel, ki so se nekje v kotični vojni izgubil. Zelo težko p je tudi ponovno vzpostviti medosebne odnose, ki so velikokrt bili nečloveški. Z sobivnje n tem plnetu p je povojn obnov nujn. Lucij Fjmut r z d e j n j e r 151

153 svobod freedom die Freiheit l liberté l libertà свобода libertd слобода slobod Urš Hlilovič

154

155

156 mir Mir je pomembn vrednot. Tod ko denr in kpitl prevldt nd vsem, je mir ogrožen. Mruš Knp s v o b o d Ljudje si od nekdj želimo»mir«. To je stnje, v kterem nj bi bil v ospredju hrmonij, ki bi povezovl ljudi, držve in vzpostvil pogoje z ustvrjnje. Čs brez vojn, sporov, oddljen od vseg negtivizm, je hrepeneč želj človeštv. A tudi blginje se nveličmo in po dolgem obdobju miru nstopi kos. T nihnj so pri vskdnjem človeku povsem običjn, ko p nstopijo pri ljudeh, ki imjo vpliv in moč, nstopi čs, ki se izrž n njbolj groteskne in perverzne nčine. Jure Mež Mir se njpogosteje definir kot obdobje brez vojn. Zme je mir sreč, svobod, prijteljstvo, dom, potovnje, optimizem, prihodnost, hrn, ztočišče, zbv, demokrcij, strpnost, spoštovnje, šolnje, nrv, spokojnost, tišin, dobr glsb Tjd Medvešek s 155

157 s v o b o d optimizem Ko govorim o vojni, težko uporbim besedo optimizem. Tod v tistih groznih čsih se je pokzlo, kdo je tvoj prvi prijtelj in komu ni vseeno z druge. Verjmem, d so upli, d bo jutri bolje, sicer ne bi preživeli. Klr Doler Optimizem je prepričnje, d svet še premore dobroto, ki je zlo ne more premgti, in d še obstjjo ljudje, ki živijo srečno zrdi sreče svojih bližnjih, in ne zto, ker bi imeli od njih koristi. Žlosti me, d je ob vskodnevnem dogjnju zelo težko verjeti vnj. Uršk Flis s Med vojno je bilo zelo težko ostti optimističen. Neprestne nevrnosti so ljudem vzbujle strh in mlokdo je verjel, d bo še kdj lhko»vse po strem«. Verjmem p, d so ob koncu vojne verjeli, d vojn ni prvi odgovor. Alen Verhovnik 156

158 sovrštvo Sovrštvo je močno čustvo. Vojne se lhko zčnejo zrdi sovrštv, zgotovo p g povzročijo. Fnte prisilijo, d gredo v vojsko in se tm bojujejo. Ženm odvzmejo može. Ljudem primnjkuje hrne. Kko ne bi sovržili? Lr Jeromel s v o b o d Sovrštvo je bilo rzlog z številne spore, posledično p tudi vojne. Je nevrno čustvo, povezno z jezo in mščevlnostjo. Liz Pirnt s 157

159 s v o b o d nestrpnost Nestrpnost je lstnost netolerntneg, neučkneg človek, dnes p postj vse bolj problem celotne družbe. Nestrpni smo n cesti, do drugčnih, do rzličnih mnenj. Zto lhko nestrpnost postne tudi rzlog z konflikte li celo z vojne. Protiutež nestrpnosti lhko zčne vsk grditi že v družini, okolju in skupnosti. Veliko p lhko z to nredijo tudi vplivne osebe.»kdo sem jz, d jih bom sodil,«nm je pred krtkim sporočil ppež Frnčišek. Mih Jordn Strh pred neznnim, drugčnim vzbuj nestrpnost, ki mnogokrt vodi v vojno. Kljub vsem vojnm p še vedno nismo doumeli, d vojn ni rešitev; rešit ns lhko le izobrzb in demokrcij. Gj An Zvonr s V zgodovini je veliko primerov, ko st se nestrpnost in sovrštvo do drugčnih stopnjevl v iztrebljnje rs in nrodov črnci v Ameriki, genocid v Alžiriji in Ugndi, prtheid v Južni Afriki, holokvst med drugo svetovno vojno, poboj v Srebrenici. Čeprv so se vojne končle in so rzglsili mir, nestrpnost ni bil izkoreninjen. Mrtin Stnišič 158

160 demokrcij Popolno demokrcijo je težko doseči, sj si vldjoče elite povsod prizdevjo ohrniti oblst. Mehnizmi demokrcije so se izrodili in postl je sistem, ki g kpitl zlhk uprvlj po svoje. Ev Vodopij s v o b o d V demokrciji je pomembno prvilo svobode, tod človek je svoboden le v okviru zkonov in do te mere, d ne krti svobode sočloveku. O, svobod! O, svobod! Kkšne zločine so zgrešili v tvojem imenu. (Mrie-Jenne Philippon Rolnd) Tj Kobold s 159

161 škod dmge der Schden le dommge il dnno ущерб dño штета štet

162 Anstzij Pirnt

163

164 morln škod Po vojni se veliko govori o gmotni škodi in o smrtnih žrtvh, mnj p o morlni škodi. Ljudje, ki so bili vpleteni, so z vedno zznmovni. Ko Človek vidi, koliko hudeg je zmožen storiti Sočloveku, n življenje gled drugče. Pisteljic Gertrude Stein je pistelje po 1. svetovni vojni poimenovl kr Lost Genertion izgubljen genercij. Mtej Bglm š k o d Dejstvo je, d je človešk morl osrednj vrednot, ki sooč posmeznik z njegovimi dejnji in vzbuj občutek krivde, strhu in celo obžlovnj. In rvno t duš, t zvest djet človeku zmožnost sočutj in požrtvovlnosti tudi med vojno. Iz nje lhko zrstejo tovrištvo in pogum, žlovnje in solidrnost ter izgub li nemoč. A vojni teror predstvlj popolno rzčlovečenje, izgubo morlnih vrednot. Človek se tko znjde v situcijh, ko je prisiljen ubijti, trpeti in izdjti. Rzpet med svojo eksistenco in vojnim dogjnjem mor pozbiti n človečnost, sočutje in ljudi okoli sebe. In preživetje je mrsikdj pomembnejše od morle. Zto mormo vonjm nrediti konec. Rzorožiti mormo sebe, ne morle. Tjš Čuček š 163

165 š k o d izgubljene genercije Zrdi vojn so umirle mnoge genercije. Upm, d se svetovn vojn nikoli več ne zgodi. Ktk Šoster Vsk vojn prinš s sbo veliko škodo: porušen mest, vsi, uničeni kulturni spomeniki in drgocenosti. A mest lhko zgrdimo n novo, spomenike obnovimo, človeških življenj p ne moremo povrniti. Vsk od žrtev bi lhko spremenil svet, teg nikoli ne bomo mogli izvedeti. Gj Jmniker Krevh T trenutek je n svetu več kot 50 milijonov beguncev, svet se ne zgne. Smo res že pozbili, kj je sledilo ztisknju oči pred resnico in skrjno brutlnostjo režimov med obem vojnm? Alen Nvodnik š 164

166 izgubljeni spomin človeštv Med svetovnim vojnm je človeštvo pokzlo svojo njgršo plt. Koliko in kj smo izgubili, še dnes ne vemo. In li smo sploh kj pridobili, rzen nekj strni v zgodovinski knjigi? Mord bodo ti dogodki čez nekj genercij smo še en izmed vojn, in groz, ki jo je doživel človek, bo prekrit z grozotmi, ki ns še čkjo. Dor Klnčnik š k o d»vojn je velik svinjrij«je zpisl frncoski pesnik Jques Prevert v svoji pesmi Brbr. In Ernest Hemigwy in Pblo Picsso in Slvdor Dli. Vojk in pesnik Wilfred Owen p nm sporoč: If you could her, t every jolt, the blood Come grgling from the froth-corrupted lungs, Obscene s cncer, bitter s the cud Of vile, incurble sores on innocent tongues, My friend, you would not tell with such high zest To children rdent for some desperte glory, The old Lie; Dulce et Decorum est Pro ptri mori. Ne, ni sldko umreti z domovino. Wilfred Owen je umrl 4. novembr 1918, en teden pred premirjem. Mti je sprejel telegrm o njegovi smrti n dn, ko so zvonovi oznnjli konec vojne. Uršk Svetin š 165

167 š k o d mteriln škod Vojn vsekkor ni mir. Z sbo pusti brzgotine, porušen mest in vsi. Ko sem bil n Blknu, se mi je zdelo, d je vojn še vedno velik del vskdn. Uršk Poberžnik V primerjvi z življenji ubitih, rnjenih li drugče zznmovnih se mteriln škod ne zdi tko pomembn in ostne v senci smrti, čeprv obnov porušenih mest vzme veliko čs in denrj. Njbolj ironično p se mi zdi, d lhko smo vojn zdne konec vojni. Andrž Hovnik š 166

168 kolterln škod Kolterln škod ni predviden vnprej, se ji v nobeni vojni ni mogoče izogniti. In v tem je problem ljudje jo sprejemjo kot dejstvo, čeprv je vsk žrtev preveč. Bin Štruc š k o d V prvilniku vojske svetovne velesile piše, d je kolterln škod dovoljen, dokler»prinš strteško prednost glede n izgube«. S tem, kko rzložiti to družini, ki je ostl brez dom, li otroku, ki je ostl brez stršev, se vojšk strtegij ne ukvrj. Zto predlgm novo definicijo: Kolterln škod je škod, ki ns opominj n človeškost, ki jo med vojno izgubimo, in brezciljnost bojevnj ter grozote, ki jih vojn vpelje v življenje nedolžnih. Žig Pčnik š 167

169 trpljenje suffering ds Leid l souffrnce l sofferenz страдание sufrimiento патнја ptnj

170 Urš Hlilovič

171

172 slovo Slovo je lhko nekj nebolečeg, lhko p je njtežj stvr n svetu. Možje, ki gredo v vojsko, se poslvljjo od družin, ne d bi vedeli, li se bodo še kdj videli. Brez sloves med vojno umirjo otroci, v mukh in sovrštvu umirjo vojki v bitkh. Smrt v vojni izbir ljudi, ki imjo z kj, z kog živeti. Po vojni lhko število umrlih prikzujemo v številkh, vendr s temi ugslimi življenji ne moremo prikzti, koliko upnj je umrlo z njimi. Než Simetinger t r p l j e n j e Vojne so končle že dovolj nedolžnih življenj in povzročile preveč trpkih, s solzmi zznmovnih slovesov. Tjš Kmnik Med vojno se nenehno poslvljš z zvestjo o zdnjem srečnju. Pi Brčič t 171

173 t r p l j e n j e nemoč Med vojno otrokom grozijo, mnipulirjo z njimi in jih prisilijo početi grozne stvri. Otroci običjno ubogjo, kr jim je nročeno, sj nimjo možnosti izbire. Ivi Lončr Nemočen človek lhko le opzuje in ne more storiti ničesr, d bi se stnje spremenilo. S tem izgubi upnje in hrepenenje. Med vojno so lhko nemočni tko posmezniki kot ves nrod. Kj Sovinc t Nemoč je po definiciji stnje človek, ki nim moči. V vojni nemoč ni smo stnje, ni krtkotrjno obdobje obupnosti, rzočrnj, strhu, ki mine. Nemoč v vojni je brnjenje nčel, ki se konč s porzom. Doživljnje vojne z vedenjem o njenih posledich v človeku vzbujjo občutek mjhnosti, zto so toliko pomembnejši tisti, ki so se teg občutk otresli. Verjeli so vse in s tem z vedno zznmovli preteklost, sednjost in prihodnost. Nev Vjs 172

174 žrtve Žrtev je zme nekdo, ki trpi zrdi drugih. In to se dogj med vojno in po njej. An Belovič Mrtvi, rnjeni, pogrešni. Ne le vojki, tudi njihovi sorodniki in znnci. Z njimi so ostl le pism li osebni predmeti, ki so družino še lhko povezli z izgubljenimi. Kj Krutberger t r p l j e n j e Tisti, ki jim vojn koristi, premikjo vojke kot šhovske figure. Sedijo pred zemljevidom trpljenj, ki g nikoli ne bodo občutili, medtem ko vojki čkjo v jrku in odštevjo sekunde do spopd. Nič se ne nučimo. Od strih civilizcij nprej beležimo vojne in boje in vedno znov dodjmo sveže strni in nove sttistike brezobličnih vojkov in civilistov, ki so nekoč celo imeli ime. Petr Kremžr t 173

175 t r p l j e n j e rnjenci Rnjence je vojn zznmovl z vedno. Če so imeli srečo, so preživeli mord brez roke, noge Svojo mldost, življenje in zdrvo telo so drovli z domovino. Jn Pleterski Med drugo svetovno vojno so pri ns ustnvljli skrivne prtiznske bolnišnice, nmenjene obolelim in rnjenim prtiznom. V nši okolici, n Pohorju, si lhko še dnes ogledmo Pučkove prtiznske bolnišnice, v kterih se je zdrvilo več kot 300 prtiznov. Kj Pogorelčnik t 174

176 izgub»nihče ni tko brezumen, d bi mu bil vojn ljubš kot mir; v miru sinovi pokopvjo svoje očete; v vojni očetje pokopvjo svoje sinove.«(herodot) Ali so vojne res potrebne? Mrtin Kotnik Vojn je izgub človeške populcije, strehe nd glvo, svobode, prvice do dostojnstv. Izgub normlneg življenj. Izgub prihodnosti brez trpljenj. Izgub vere v človeštvo in izgub upnj v boljši svet. Lučk Veber t r p l j e n j e t 175

177 ubijnje killing ds Morden le meurtre l uccisione убийство mtnz убијање ubijnje

178 Urš Hlilovič

179

180 streljnje Stoj! Streljm! V nebo, med oblke, v te krvvo rdeče oblke, ki bdijo nd mno. Slišim krik, jok, ni mi mr, ker jz streljm brez src, z življenje. Stoj! Streljm! Med pisne vrtiljke, v šole, vrtce in v vše domove! V to otroško nedolžnost, brez vesti, v bel blon sreče, ki v zrku lebdi. Kj Deutschbuer u b i j n j e Streljnje je med njpogostejšimi oblikmi ubijnj v vojni, sj je izredno učinkovito in nevrno. Obstj zelo veliko vrst pušk in pištol, njveč izstrelkov p izstreli vtomtsko orožje. Tdej Detečnik u 179

181 u b i j n j e bombrdirnje Ob bombrdirnju se tisti, ki je npden, ne more brniti. Poleg teg nikoli ne moreš vedeti, kdj se bo zgodilo. Filip Urnc Bombrdirnje povzroči opustošenje uničen mest, mrtve in rnjene ljudi. Bomb tudi ne pozn rzlike med vojkom in civilistom. Fion Železnik Bombrdirnje nj bi bil smo vojšk tktik, s ktero nj bi čim hitreje priprvili teren. Stš Velcl u 180

182 klnje Klnje je njhujš oblik množičneg li posmičneg nsilneg dejnj, ki se konč z grozno smrtjo. Jn Pogorelčnik Svetovn vojn velj z klvnico ljudi. Število ubitih je nepredstvljivo. Klr Poberžnik u b i j n j e u 181

183 u b i j n j e množično uničevnje Mislim, d je množično uničevnje nekj njhujšeg, kr lhko človek nredi sočloveku. Ne vem, kko lhko človek tko zvrže svojo človečnost. Ubije zupnje, svobodo, mir, snje, prihodnost. Nik Poderžn Kdo lhko pobije milijone nedolžnih, tudi otrok, smo zto, d bi povzdignil svojo rso? Aljž Blžun u 182

184 likvidcije Likvidcij je po definiciji usmrtitev po nlogu orgnizcije, gibnj li posmeznik. Ne morem si predstvljti, d se je vse to res dogjlo. Le Ferčec Likvidcij je uničenje političneg li vojškeg nsprotnik. Med drugo svetovno vojno so bile likvidcije pogost oblik dokzovnj moči n obeh strneh. So tkšn dejnj res dokzovnje moči li le posledic njbolj nizkotneg človeškeg dejnj uboj? Adelid Frs u b i j n j e u 183

185 vojsk rmy die Armee l'rmée l esercito армия ejército армија vojsk Anstzij Pirnt

186

187

188 mobilizcij Mobilizcij pomeni prehod oboroženih sil, gospodrstv, prebivlstv in vodstv držve iz miroljubneg v vojno stnje. Iz miru si torej phnjen v grozljivo in pogubno zporedje stršnih dogodkov. Mobilizcij p je lhko tudi prisiln pridružitev vojski, ki ni tvoj, ki je npdl tvojo domovino, tvoje ljudi. Luš Krner v o j s k Kj so njstniki počeli tisteg dne, ko so izvedeli, d je držv v vojni? So sploh vedeli, kj je vojn? Bodo res vojki? Jim je kj drugeg sploh preostlo? Predstvljm si svojeg dedk, str je bil toliko kot jz, ki je bil mobilizirn v nemško vojsko in je pristl v severni Afriki. Potem je bil rnjen (n srečo) in posln domov. Kj dnes doživljjo otroci v Siriji, ko držijo v rokh orožje, skorj težje od njih smih? Mend se borijo z vero, čeprv je še niti ne rzumejo. Lucij Rošer Vojn ne pušč nikogr neprizdeteg, nihče ni le nepristrnski opzovlec. Ti mldi fntje, ki jih je tuj rok odtrgl iz topleg in vrneg okolj njihoveg dom in posll v mrzle pokrjine po vsem svetu, med rožljnje orožj, poke bomb, krike rnjenih, stoke umirjočih, nemško kričnje ndrejenih, so v večini primerov ves svoj strh in doživetj zpisovli in upli / /,d jih domči ne pozbijo. (Mojc Seničr) Jn Smonkr v 187

189 v o j s k vojk Mislim, d obstjt dve vrsti vojkov»pozitivni«in»negtivni«.»negtivni«se bojujejo z oblst nd tujim ozemljem in pri tem ubijjo,»pozitivni«p si vojne ne želijo, brnijo domovino, če jo kdo npde. Biti vojk dnes ni več obvezno. Mislim, d bi se morli zhvliti vsem slovenskim vojkom, d je dnes Slovenij smostojn držv. Dvid Leskovr Vojk li pripdnik vojske. Borec z domovino. Borec proti sovržniku. Se je zrdi pohlep li interes nekog res vredno boriti proti sočloveku in postti neizprosen človek, brez čut z soljudi? Ko se nekdo odloči postti vojk li p je zrdi rzmer v držvi vpoklicn v vojsko, mor mrsikdj pristti n drugčne vrednote. Prv vojki p vedno priskočijo n pomoč ob nrvnih nesrečh in premlokrt njihoveg del ne cenimo dovolj. Nin Prter v Ali obstj prvičn vojn, tkšn, v kteri im vojk izrzito pozitivno vlogo? To bi bil vojn, ki bi služil izključno obrmbnim nmenom, vendr p se sprte strni glede dojemnj konflikt le redko strinjjo. Dejstvo je, d so vojki orodje z vodenje vojne. Poleg civilistov, ki predstvljjo velik del žrtev, njvečje breme vojne nosijo prv tisti, ki so se prisilno li prostovoljno vključili v to morijo. Mih Arih 188

190 povelje Povelje je vojški ukz. Red in disciplin ter dobr orgnizirnost enot so zelo pomembni z dosego nekeg vojškeg cilj. Če se vojk zrdi etičnosti odloči zvrniti povelje, z to ne bi smel biti kznovn. Iv Ferlinc v o j s k Vojn se nikoli ni zčel zrdi nezdovoljstv mleg človek, čeprv so prv mli ljudje njvečje žrtve vojn. N bojišč jih pošiljjo s povelji in od njih se pričkuje, d slepo ubogjo. Tod povelje smo ni dovolj z zmgo, pomembno je spoštovnje nvdnih vojkov do tisteg, ki poveljuje. Obstjjo nmreč tudi poveljniki, ki se borijo skupj z nvdnimi vojki in ki se znjo prvi čs umkniti, sj vedo, d bodo tko rešili svoje vojke. Andrej Turičnik v 189

191 v o j s k dezerter Dezerter vojsko zpusti brez dovoljenj, zto g kznuje vojško sodišče. Med vojno mu lhko dosodijo smrtno kzen, v mirnem čsu p je kznovn z dolgoletnim zporom li p g degrdirjo. Jni Vučko V vojni, tko nesmiselni, kot je, se vedno njde kdo, ki odpre oči. Vojk postne dezerter, ko ugotovi, d bo izgubil smeg sebe. Tkrt v boju ne vidi smisl in ne rešitve. Čeprv veliko ljudi dezerterjevo dejnje oznčuje kot pomnjknje pogum, mislim, d je obrtno. D se upreš idelom nekog drugeg in živiš skldno s svojimi prepričnji, je treb veliko pogum. Osnovn človekov prvic je izbrti svobodo in biti dezerter. Nin Nveršnik v 190

192 vojni ujetnik Vojni ujetnik je vojk, ujet med vojno li neposredno po vojnem konfliktu. V ujetništvu jih mrsikdj mučijo, čeprv je to prepovedno. Mrsikteri se nikoli ne vrne domov. Klemen Jurhr v o j s k Vojne ujetnike vruje 4. člen Tretje ženevske konvencije, ki prvi, d ujetnikov ne smejo mučiti in d lhko izdjo le ime, rojstni dtum, vojški čin in vojško evidenčno številko. Žl nihče ne ve, kj se dogj v tboriščih. Mnoge zgodbe iz preteklosti pričjo, d ženevsk konvencij v vojnih čsih ne pomeni nič. Iztok Grdišnik v 191

193 zločin crime ds Verbrechen le crime il delitto преступление crimen злочин zločin An Krlin

194

195

196 ubijnje Vskič ko je kdo v zgodovini množično ubijl, so se ljudje zgržli, hkrti p so se drugi veselili smrti in števil pobitih. Kje je rvnovesje? Nikoli ne vemo, kje je mej, mej ni mej, je smo zmegljen plt nšeg um. Lr Kos z l o č i n Ni vojne brez ubijnj. N eni strni so npdlci, n drugi žrtve. Med bojem ni čs z rzmišljnje. Ubiti li biti ubit z ideje in cilje drugih. Lr Gosk Ubiti človek in živeti sm s sbo? Kdo bi to lhko storil? Bi to nredil z svoje preživetje? Bi to nredil z preživetje ljudi, z ktere mi je mr? Ali z to potrebujem rzlog? Mrtin Pirtovšek z 195

197 z l o č i n genocid Vsi ljudje smo enki. Vsi izvirmo iz istih korenin. Ustvrjeni smo, d živimo svobodno, in nihče nim prvice odločti o življenju svojeg sočlovek, ker je drugčen. Genocid iz druge svetovne vojne se ne bi smel nikoli več ponoviti. Anže Klemenc Genocid je zločin proti človeštvu. Čeprv je en njhujših kršitev človekovih prvic, se pojvlj v vsej človeški zgodovini. Jsmin Krgelnik 8 milijonov, 20 milijonov Mormo res slišti številke, rzčlenjevti sttistiko, secirti umsko deformirnost osebkov? Sj tu ni kj govoriti. To je popčenje svet, ki sili k premisleku. Dj, vdihni in občuti življenje v sebi. Vidiš, posmeznik jz in ti sv v teh številkh, njine snje in strsti. Eno je življenje. Nikoli milijoni, smo jz, življenje. Snežn Lzić z 196

198 posilstvo Z nektere vojske je tudi posiljevnje le tehnik, s ktero želijo nsprotnik nrediti šibkeg in g priprviti, d se popolnom podredi. Ponižnje, groz in gnus. Andrž Grdišnik z l o č i n Ob posilstvu se človek prelevi v nvdno pošst. Žensk postne tujk sm sebi, spremlj jo občutek srmu in krivde, čeprv je žrtev. Njbrž so bile ženske med vojno prisiljene še v mrsikkšno drugo dejnje. Nikoli si ne želim izkusiti situcije, v kteri bi se počutil tko nemočno, d ne bi več videl rešitve zse. Te Sušec z 197

199 z l o č i n ukrdeni otroci Njvečje žrtve vojn so prv otroci; lčni, prestršeni in nemočni sredi dogjnj, ki g ne rzumejo. Težko je rzumeti, kj roji po glvi ljudem, ki so zmožni tkšneg zločin, kot je odvzem otrok, še posebej, če vedo, kj g čk. Pomembno je nmreč, d tudi med vojno ostneš človek, vsj tkrt, ko gre z otroke. Nik Lebr Med drugo svetovno vojno so ncisti nsilno jemli otroke in jih djli v posvojitev nemškim družinm. Prevzgoj je poskrbel, d so mnogi izgubili spomine n življenje v Sloveniji. Nekteri so šele po smrti posvojiteljev izvedeli z svojo prvo zgodbo in so mogoče nšli svoje prve strše li družino. Ktj Krpč z 198

200 povojni poboji Konec druge svetovne vojne ni prinesel miru. Nstopilo je obdobje obrčunov z vojnimi zločinci in tistimi, ki so se predli npčnim nčelom. Tko so se nmesto miru dogjle nove smrti in zločini. Miš Čevnik z l o č i n Strhote so se ndljevle tudi po vojni. Povojni poboji so z sbo pustili množičn grobišč, z kter še dnes ne vemo, kje vse so in koliko jih je. Nin Žnidr z 199

201 žrtve victims die Opfer les victimes l vittim жертвы víctims жртве žrtve Tjš Čuček

202

203