Koncept interpretacije narave na območju Natura 2000 Mura

Transkripcija

1 Koncept nterpretacje narave na območju Natura 2000 Mura Projekt je sofnancran z sredstev Evropske Unje (ERDF, IPA) Project co-funded by European Unon funds (ERDF, IPA) Ustanova Projekt Zavod Iskrva, skršče za razvoj lokalnh potencalov n Zavod RS za varstvo narave coop MDD, DTP

2 CIP - Kataložn zaps o publkacj Unverztetna knjžnca Marbor 574.2:502 KONCEPT nterpretacje narave na območju Natura 2000 Mura = The concept of nature nterpretaton n Natura 2000 ste Mura / [besedlo Urška Oblak... [et al.] ; fotografje reference projektov z spletne platforme Landzne... [et al.] ; karta ukrepov Urška Oblak]. - Ljubljana : Zavod RS za varstvo narave, 2019 ISBN Vzp. stv. nasl. 2. Oblak, Urška, COBISS.SI-ID

3 Koncept nterpretacje narave na območju Natura 2000 Mura The Concept of Nature Interpretaton n Natura 2000 Ste Mura 3

4 POVZETEK Koncept nterpretacje narave na območju Natura 2000 Mura (v nadaljevanju: Koncept nterpretacje) je bl prpravljen v okvru projekta Čezmejn program upravljanja načrtovanega 5 državnega Bosfernega območja»mura-drava-donava«al krajše coop MDD, v sklopu prprave Akcjskega načrta obnove rečnh n obrečnh habtatov na območju Natura 2000 Mura. Koncept nterpretacje predstavlja podlago za celovto n usmerjeno načrtovanje kakovostne nterpretacje narave na območju Natura 2000 vzdolž reke Mure n s tem podporo doseganju zobraževalnh n razvojnh cljev UNESCO Bosfernega območja Mura. Dokument vsebuje usmertve, kako medje za nterpretacjo narave umestt v prostor na načn, da je omogočena celovta n kvaltetna nterpretacja celotnega območja Natura 2000 Mura n da vsebne dožvljanja narave nmajo bstvenega negatvnega vplva na stanje ekosstemov na območju Natura 2000 Mura. Koncept nterpretacje je zasnovan kot skupna zgodba, k se zrcal v sloganu, osnovnem sporočlu nterpretacje narave n v tematkah, k jh nterpretramo na za to določenh območjh. Interpretacjo narave na območju Natura 2000 Mura je potrebno načrtovat tako, da se nterpretacjske vsebne med seboj dopolnjujejo n prepletajo. Koncept vsebuje tud 12 predlaganh ukrepov za nterpretacjo narave na določenh območjh, k obsegajo kartografsk prkaz območja, temo n medje nterpretacje. Proces prprave Koncepta nterpretacje se je prčel septembra 2017 n trajal do aprla V prpravo Koncepta nterpretacje so bl vključen strokovnjak za lokaln razvoj, vodarstvo, gozdarstvo, kmetjstvo, varstvo narave, lokalne skupnost, razvojne agencje n zanteresrana šrša javnost. Deležnk so aktvno sodeloval na razlčnh delavncah n sestankh ter s tem pomembo prspeval k razvoju vsebne koncepta.

5 ABSTRACT The concept of nature nterpretaton n the Natura 2000 Ste Mura (Interpretaton Concept) was prepared wthn the project Transboundary Management Programme for the planned 5-country Bosphere Reserve Mura-Drava-Danube or shorter coop MDD, as a part of preparaton of the Acton Plan for Habtat Restoraton n the Natura 2000 Ste Mura. The Interpretaton Concept s the bass for a comprehensve and targeted plannng of a qualty nature nterpretaton n the Natura 2000 area along the Mura Rver and thus supports the achevement of educaton and tranng development goals of the UNESCO Bosphere Reserve Mura. The document contans gudelnes on how the meda for the nature nterpretaton should spatally be placed n a way, that enables comprehensve and qualty nterpretaton of the entre Natura 2000 Ste Mura and that the contents of the nature experence do not negatvely affect the state of ecosystems n the Natura 2000 Ste Mura sgnfcantly. The Interpretaton Concept s desgned as a common story, whch s reflected n the slogan, the basc message of nature nterpretaton and n the subjects that we nterpret n the desgnated areas. The nature nterpretaton n the Natura 2000 Ste Mura area needs to be planned n a way, whch enables contents of nterpretaton to complement and ntertwne. The Interpretaton Concept also contans 12 proposed actons for the nature nterpretaton n specfc areas, whch each nclude the map of the area, the theme and the meda of the nterpretaton. The preparaton of the Interpretaton Concept began n September 2017 and lasted untl Aprl Experts n local development, water management, forestry, agrculture, nature conservaton, as well as local communtes, development agences and nterested general publc were an essental part of the preparaton process of the Interpretaton Concept. The partcpants actvely partcpated n varous workshops and meetngs, and thus sgnfcantly contrbuted to the content development of the concept. 5

6 KAZALO POVZETEK 4 ABSTRACT 5 UVOD 8 1. IZHODIŠČA Opredeltev območja n zhodšča Obrazložtev pojma nterpretacja 9 2. CILJI IN NAMEN KONCEPTA INTERPRETACIJE Opredeltev zzvov nterpretacje narave na območju Natura 2000 Mura Namen n clj Koncepta nterpretacje Vsebnsk clj nterpretacje PROSTORSKA ANALIZA Pregled prejeth pobud n ogled terena Analza pobud Analza vročh točk Določtev območj zvajanja nterpretacje SKUPNA ZGODBA - MURA PREMIKA! Slogan n osnovno sporočlo nterpretacje narave Krovne teme za nterpretacjo narave Sodelovanje deležnkov Karta ukrepov "Mura premka!" za nterpretacjo narave na območju Natura 2000 Mura MEDIJI ZA INTERPRETACIJO NARAVE Center za obskovalce z oddelkom za zobraževanje Rečna gršča, dožvljajsko-tematska gršča Vodene ture n vodene gre Cljne skupne za nterpretacjo območja Natura 2000 Mura 22 6

7 6. UKREPI ZA INTERPRETACIJO NARAVE 24 Ukrep: E. 1: MURA PREMIKA ČAS! 25 Ukrep: E. 2: MURA PREMIKA PROD! 28 Ukrep: E. 3: MURA PREMIKA MEJE! 30 Ukrep: E. 4: MURA PREMIKA ŽIVLJENJSKI PROSTOR! 33 Ukrep: E. 5: MURA PREMIKA! 36 Ukrep: E. 6: MURA PREMIKA MLIN! 39 Ukrep: E. 7: MURA PREMIKA BROD! 43 Ukrep: E. 8: MURA PREMIKA RABO PROSTORA! 46 Ukrep: E. 9: MURA PREMIKA ŽIVALI! 48 Ukrep: E. 10: MURA PREMIKA STRUGO! 50 Ukrep: E. 11: MURA PREMIKA GLADINO PODTALNICE! 52 Ukrep: E. 12: MURA PREMIKA ZAVEST O OHRANJANJU REKE! USMERITVE ZA NADALJNJE NAČRTOVANJE Nadaljnje načrtovanje nterpretacje narave na območju Natura 2000 Mura Prprava projektne dokumentacje Usmertve za načrtovalce Naravovarstvene usmertve za umeščanje nterpretacjskh n dožvljajskh vsebn v prostor LITERATURA IN VIRI 62 7

8 UVOD Reka Mura s svojm zaledjem predstavlja eno najlepšh obrečnh pokrajn n je eden najpestrejšh ekosstemov v Evrop, saj nud bvalšče števlnm redkm žvalskm n rastlnskm vrstam. Zarad preteklh posegov človeka v hdrologjo n hdromorfologjo reke Mure postajajo rečn ekosstem n dragocene ekosstemske stortve vse bolj ogrožen. Posledčno je posredno ogrožena tud kulturna dentteta prebvalcev, k s tem prostorom sobvajo. Reka Mura n njeno zaledje je pomembno območje rekreacje, sprosttve n prežvljanja prostega časa za lokalno prebvalstvo ter nud prložnost za razvoj sonaravnega obrečnega turzma, k temelj na zobraževanju n nterpretacj narave. Na podlag navedenega se pojavlja potreba po ozaveščanju n nformranju prebvalstva o ključnh ekosstemskh stortvah območja, pomenu naravnh vrov, vrednost naravnh procesov v območju Natura 2000 Mura n o nujnost ukrepov za zboljšanje procesov v rečnem ekosstemu. Poleg tega pa je pa zelo pomembno, da se nformranje prebvalstva n obskovalcev ter nterpretacja narave načrtuje kakovostno, skrbno n strateško za celotno območje Natura 2000 Mura. Koncept nterpretacje narave na območju Natura 2000 Mura (v nadaljevanju Koncept nterpretacje) je nastal v procesu medsektorskega sodelovanja strokovnjakov n lokalnh deležnkov ter predstavlja celovt koncept nterpretacje narave ter podlago za usmerjeno načrtovanje kakovostne nterpretacje narave na območju Natura 2000 vzdolž reke Mure. Z nterpretacjo narave želmo celostno prblžat reko Muro n območje Natura 2000 Mura obskovalcem n lokalnemu prebvalstvu. Prprava Koncepta nterpretacje je potekala v sklopu prprave Akcjskega načrta obnove rečnh n obrečnh habtatov na območju Natura 2000 Mura v okvru projekta Čezmejn program upravljanja načrtovanega 5 državnega Bosfernega območja»mura-drava- Donava«al krajše coop MDD. 8

9 1. IZHODIŠČA 1.1 Opredeltev območja n zhodšča Območje Koncepta nterpretacje sovpada z mejo območja Natura 2000 vzdolž celotnega toka reke Mure. Slednje predstavlja jedrno območje n večj del robnega območja UNESCO Bosfernega območja Mura. Na ta načn Koncept nterpretacje prspeva k mozaku nterpretacje celotnega Bosfernega območja Mura. Ključno zhodšče za prpravo dokumenta je bl obstoječ Program upravljanja območj Natura 2000 ( ), (krajše PUN 2000) za območje Natura 2000 Mura, k predstavlja pravn n strokovn okvr. Prloga 6.4. PUN»Načrtovan projekt«, Tabela A, določa prednostne projekte zboljšanja stanja ohranjenost vrst n habtatnh tpov n s tem povezane nterpretacje ohranjanja narave (n kulturne dedščne). Za prednostn projekt v območju Natura 2000 Mura je določeno, da se zvedejo aktvnost za»usmerjanje obska n nterpretacjo o ohranjanju botske raznovrstnost, prednostno o omrežju Natura 2000 ter o kulturn dedščn - prednost pr vzpostavtv nfrastrukture za te namene majo objekt kulturne dedščne pred novogradnjo«. Pr prprav koncepta smo upošteval tud Regonaln razvojn program Pomurske regje za obdobje , Čezmejn Mura-Drava-Donava akcjsk načrt (TBR MDD akcjsk načrt) n Koncept čezmejne zobraževalne mreže rečnh šol (TLN Concept). 1.2 Obrazložtev pojma nterpretacja Velko vrov nterpretacjo opsuje kot aktvnost, k prpomore k zobraževanju n učenju ter poteka preko neposredne zkušnje. Prav tako je opsana kot oblka komunkacje, k je cljno načrtovana n pomaga razumet n cent estetko prostora, k nas obdaja. V osnov se nterpretacja del na osebno n neosebno nterpretacjo (Keršč, 2010). Osebno nterpretacjo zvaja oseba»nterpretator«v neposrednem dalogu z občnstvom. Namen takšne nterpretacje je, da dalog z obskovalc zgodbam daje pomene n utrjuje dentteto. Neosebna nterpretacja se zvaja preko razlčnh medjev n pravloma brez prsotnost človeka. Tovrstna nterpretacja se zvaja samostojno. Pravloma je zasnovana tako, da spodbuja razumevanje glavnega sporočla preko zaznavnh čutov (vd, otp, sluh, vonj). To so lahko nterpretacjske točke, polgon, v sklopu teh pa tud posamezn objekt, nformacjsk / nterpretacjsk centr. Za kakovostno nterpretacjo je nujno, da je skrbno n strateško načrtovana. Potrebn korak pr načrtovanju nterpretacje so: oblkovanje skupne zgodbe n cljev nterpretacje; določtev vsebn; določtev medjev, k predstavljajo vsebne na območju»n stu«al pa posredno. Koncept nterpretacje narave obravnava navedene korake pr načrtovanju nterpretacje za dožvljanje narave ob Mur na območju Natura

10 2. CILJI IN NAMEN KONCEPTA INTERPRETACIJE 2.1 Opredeltev zzvov nterpretacje narave na območju Natura 2000 Mura Na območju Natura 2000 Mura se v povezav z nterpretacjo narave srečujemo s sledečm zzv: Zarad preteklh posegov v hdrologjo n hdromorfologjo reke Mure postajajo rečn ekosstem n dragocene ekosstemske usluge vse bolj ogrožen. Posledčno je posredno ogrožena tud kulturna dentteta prebvalcev, k s tem prostorom sobvajo. Na podlag navedenega se pojavlja nuja po ozaveščanju n nformranju prebvalstva o ključnh ekosstemskh uslugah območja, pomenu naravnh vrov n vrednost naravnh procesov v območju Natura 2000 Mura ter o ukreph za zboljšanje procesov v rečnem ekosstemu (npr. renaturacje predvdene v Akcjskem načrtu). Reka Mura z zaledjem je pomembno območje rekreacje n prežvljanja prostega časa za lokalno prebvalstvo. V zadnjh leth se znotraj območja Natura 2000 Mura pojavljajo tud obsežnejše težnje po razvoju turzma. Celovt koncept usmerjanja obskovalcev na tem območju ne obstaja, zato ma povečan n sthjsk razvoj turzma ter rekreacje lahko negatven vplv na naravno okolje n posledčno na kvalteto dožvljanja narave. V nekaterh prmerh je v zadnjh leth pršlo do umeščanja turstčno-rekreacjske nfrastrukture n nedovoljene pozdave na občutljvh lokacjah znotraj poplavnega območja. Na obravnavanem območju trenutno n prpravljenega celovtega koncepta nterpretacje narave. Na območju n prepoznanh skupnh značlnost, k b ble povezane v celovto zgodbo, zato obskovalc / uporabnk prostora ne dobjo celostne slke o varovanem območju n kakovostnh nformacj o narav območja. Obstoječa nterpretacja narave ne sled celostn grafčn podob n skupnm standardom kakovost. Zarad vsebnske n oblkovne necelovtost nterpretacje narave je otežen razvoj območja Natura 2000 Mura kot dela trajnostnega turstčnega produkta celotnega Bosfernega območja Mura. Obstoječa nfrastruktura, kjer je nterpretrana narava n kulturna dedščna, pogosto nma aktvnega upravljavca n zato propada. 2.2 Namen n clj Koncepta nterpretacje Namen Koncepta nterpretacje je prprava podlage za celovto n usmerjeno načrtovanje kakovostne nterpretacje narave na območju Natura 2000 vzdolž reke Mure n s tem podpore doseganju zobraževalnh n razvojnh cljev UNESCO Bosfernega območja Mura. 10

11 Clj Koncepta nterpretacje narave so: umesttev v prostor na načn, da je omogočena celovta n kvaltetna nterpretacja narave na območju Natura 2000 Mura. umesttev v prostor tako, da nma bstvenega negatvnega vplva na stanje ekosstemov na območju Natura 2000 Mura. Koncept nterpretacje je zasnovan kot skupna zgodba, k se zrcal v sloganu, osnovnem sporočlu nterpretacje narave n v tematkah, k jh nterpretramo na za to določenh območjh. V konceptu so podane tud usmertve za umeščanje medjev za nterpretacjo narave v prostor. Območje Natura 2000 Mura je potrebno obravnavat celostno n načrtovat kakovostno nterpretacjo na celotnem območju ter na načn, da se vsebne med seboj dopolnjujejo n prepletajo. Za celotno območje Natura 2000 Mura je prporočeno oblkovat n poenott skupno grafčno podobo n uporabt enoten sstem označtve. Prav tako je treba določt skrbnka / upravljavca posameznega območja n koordnatorja, k skrb za povezovanje med območj s cljem, da se posamezn upravljalc držjo skupne zgodbe n skupne znamke. 2.3 Vsebnsk clj nterpretacje Rečn n obrečn prostor Mure je zredno pester, vendar je ohranjanje pestrost n kakovost habtatov zzv za vse upravljavce tega prostora. Šrša javnost n obskovalc pogosto težko razumejo kompleksnost procesov v prostoru n pomen slednjh za kakovost bvanja n dožvljanja prostora ob Mur. Z nterpretacjo teh vsebn želmo celostno prblžat reko Muro n območje Natura 2000 Mura obskovalcem n lokalnemu prebvalstvu. Z nterpretacjo narave na območja Natura 2000 Mura zasledujemo sledeče vsebnske clje: Obskovalcem razumljvo predstavt rečne procese n rečn prostor kot ednstveno prostorsko vrednoto, k jo je potrebno aktvno ohranjat n razvjat. Vsebne je treba prkazat na dnamčen načn, preko razlčnh medjev nterpretacje, k bodo prmerne za razlčne cljne skupne. Obskovalce seznant z rečnm habtat (kje so, zakaj obstajajo n kakšno funkcjo majo v prostoru). Obskovalce seznant s ključnm žvalskm n rastlnskm vrstam (kje so, kako žvjo n kakšno funkcjo predstavljajo za določen habtat). Obskovalcem predstavt žvljenje ljud ob Mur n jh navdušt za kulturo, obrt n občaje, povezane z žvljenjem ob Mur. Seznant obskovalce s pomenom upravljavskh ukrepov za revtalzacjo habtatov n jh spodbudt, da aktvno sodelujejo pr ohranjanju n obnavljanju habtatov. 11

12 Mura premka! Mura moves!

13 3. PROSTORSKA ANALIZA 3.1 Pregled prejeth pobud n ogled terena V sklopu oblkovanja tega dokumenta so ble pregledane števlne pobude za razvoj turzma n dožvljanja narave ob rek Mur. Obravnavane so ble pobude, k jh je v preteklost evdentral Zavod RS za varstvo narave, pobude občn (Šentlj, Apače, Gornja Radgona, Tšna, Radenc, Murska Sobota, Krževc, Veržej, Beltnc, Ljutomer, Črenšovc, Razkržje, Velka Polana, Dobrovnk, Turnšče n Lendava) ter pobuda Zavoda za gozdove Slovenje, OE Murska Sobota. Pobude navedenh občn so ble po dogovoru z občnam povzete z predloga Regonalnega razvojnega programa Pomurske regje za obdobje Po pregledu pobud n ogledu potencalnh lokacj na terenu je bl zdelan seznam vseh potencalnh območj za nterpretacjo narave, k je bl zhodšče za posamezne ukrepe. 3.2 Analza pobud Terenskemu ogledu potencalnh lokacj je sledl analzn del. Potencalne lokacje, k so ble evdentrane v pobudah, so ble najprej analzrane glede na robne pogoje (tj. mnmalne pogoje), k so jh morale lokacje zpolnjevat, da so pršle v zbor za analzo po metod vrednotenja vročh točk. Robn pogoj so bl: 1. Predlagana lokacja je vezana na območje Natura 2000, k je prostorsko določena enota. 2. Na predlaganh lokacjah že obstaja nfrastruktura. Obstoječa nfrastruktura je potrebna obnove n rednega vzdrževanja, vendar se ne grad nove nfrastrukture (novh cest, pot, centrov td.). Prednost pr vzpostavtv nterpretacje majo že zgrajen legaln objekt ter predvsem objekt kulturne dedščne. 3. Predlagana lokacja je že uveljavljena destnacja, kjer že obstaja večja frekvenca obskovalcev oz. turstov (namen je usmerjanje obskovalcev na lokacje, kjer ne povzročajo dodatnh motenj v varovanem območju). 3.3 Analza vročh točk Lokacje, k so ustrezale robnm pogojem, so ble ocenjene z metodo vrednotenja vročh točk. Metodologja določtve krterjev n ocenjevanja po metod vročh točk je bla prlagojena po metod»orodje za opredeltev vročh točk kraške dedščne«, z čezmejnega projekta SI - HR KRASn KRŠ, k je blo zdelano s stran ZRC SAZU n Prrodoslovnega muzeja Rjeka (Modrć Ž., et al.) n zajema sledeče krterje: botska raznovrstnost: prednostne vrste n habtatn tp omrežja Natura 2000 Mura, 13

14 pojavnost kulturne dedščne: zavarovana snovna n nesnovna kulturna dedščna, dostopnost do lokacje za obskovalce, opremljenost s turstčno nfrastrukturo n servsno ponudbo v okolc, dožvljajska pestrost naravnh pojavov n zanmvost za nterpretacjo. Na podlag analze lokacj n krterjev metode vročh točk je bl ravrščen zbor lokacj območja Natura 2000 Mura za zvedbo osebne n neosebne nterpretacje. Lokacje z vsokm potencalom za zvajanje nterpretacje V tem obsegu je blo zbranh osem lokacj: Turstčno rekreacjsk center Konjšče, Pot med vrelc žvljenja Zdravlšče Radenc, uredtev nfo točke v Veržeju, uredtev n multmedjska nadgradnja gozdne učne pot Po mrtvcah reke Mure, Babčev mln n območje športnega parka Čstna, rbšk dom Mota - Lfe BoMura, Razkršk kot, center Copekov mln - rečna šola. Te lokacje majo vsok potencal za zvedbo osebne n neosebne nterpretacje. Lokacje s srednjm potencalom za zvajanje nterpretacje V tem obsegu je blo zbranh petnajst lokacj: rbšk dom n brod Sladk vrh, naravn rekreacjsko turstčn center Sladk vrh, Šentljska pešpot, most Črnc, nterpretacjska točka Gornja Radgona, rbšk dom Lsjakova struga, rbšk dom Gradšče, mrtvca Zaton, rbšk dom Hrastje Mota, brod Krog, Otok ljubezn, Cglarsko naselje, Mlnarska pot, rbšk dom Hotško jezero, rbšk dom Kot n mrtvca Bobr. Te lokacje so potencalne za zvedbo osebne n neosebne nterpretacje. Srednja ocena pomen, da b za zvedbo osebne n neosebne nterpretacje»n stu«blo potrebno lokacjo prostorsko uredt. Lokacje brez potencala za zvajanje nterpretacje V tem obsegu se nahaja ena lokacja: vstopno zstopna točka Petanjc. Ta lokacja n potencalna za zvedbo osebne n neosebne nterpretacje. Analza lokacj n metoda vročh točk sta bl podlaga za kasnejše oblkovanje zasnove vsebnskega n zvedbenega dela Koncepta nterpretacje. 3.4 Določtev območj zvajanja nterpretacje Na podlag zaključkov z analze lokacj n zbora potencalnh lokacj za nterpretacjo narave je celotno območje Natura 2000 Mura razdeljeno na več manjšh območj. Območja so bla določena na načn, da se med seboj vsebnsko n geografsko povezujejo glede na dane prostorske značlnost ter glede na traso državne kolesarske steze ob rek Mur. Obenem pa so povezana z obstoječm turstčnm centr, k so generatorj obska (npr. termalna kopalšča, turstčn-nformacjsk pavljon Expano, večja urbana sredšča, dr.). Na območjh bodo v kasnejšh fazah natančneje locran medj za nterpretacjo narave, k jh je potrebno prednostno umestt na pogosto obskane lokacje. 14

15 4. SKUPNA ZGODBA - MURA PREMIKA! 4.1 Slogan n osnovno sporočlo nterpretacje narave Slogan: Mura premka! / Mura moves! Osnovno sporočlo nterpretacje narave: Reko Muro z raznolkm rečn proces, k so osnova botske raznovrstnost n kulturne denttete pomurskega človeka, želmo aktvno ohranjat n obnavljat. Razlaga: Reka je spremenljva, ednstvena n dnamčna forma. Reka doseže precej večje prostorske razsežnost, kot je sama struga. To so razlčn rečn proces n njhove posledce, kot so rečna erozja, poplave, plavne, k jh prenaša vodotok (prod, drevesa, blato). Al lahko človek sled tem premkom n se prlagod dnamčnost reke ter zna prepoznat šrno prostora reke kot vrednoto? Proaktvn slogan z Muro v prv oseb ma namen, spodbudt obskovalce k razskovanju reke n njenega šršega prostora. Obskovalc spoznavajo reko z gbanjem po območju - prednostno so to kolesarj, k potujejo po kolesarsk pot ob rek Mur (Kolesarska pot Evropska Amazonka - Amazon of Europe Bke Tral) od meje z Avstrjo do meje s Hrvaško n obskovalc rečnh šol. Posamezna območja so oblkovana na načn, da lahko obskovalc preko gbalnh elementov spoznavajo rečne procese n rečn prostor. Vsaka lokacja z ukrepov: E.1-12 mora določt skrbnka / upravljavca lokacje, k bo skrbel za vzdrževanje gbalnh elementov n povezovanje s preostalm območj. Obskovalc se lahko udeležjo vodenh tur ozroma dramskh uprzortev, k temeljjo na prpovednem zročlu prebvalcev ob Mur al pa obščejo razstavo n delavnce v centru za obskovalce ter spoznavajo značlnost regje v Expano. Namen je, da se obskovalc zavedajo pomena aktvnega ohranjanja rečnega prostora n prenesejo to zavest tud na druge. 4.2 Krovne teme za nterpretacjo narave Vsebnsko smo območja zasnoval na načn, da se vsebne ne ponavljajo, ampak se dopolnjujejo. Izjemoma se lahko podobne vsebne nterpretrajo z razlčnh vdkov (npr. poplavn gozd se lahko na razlčnh območjh nterpretra tako z vdka hdrologje kot tud funkcj gozdov). Ob mplementacj predlaganega Koncepta nterpretacje obskovalec po obsku vseh nterpretacjskh območj celostno spozna območje Natura 2000 Mura, seveda pa se lahko odloč tud za posamezn vsebnsk segment oz. območje dožv v več etapah. 15

16 Na podlag prepoznanh prostorskh značlnost smo določl krovne teme n medje za nterpretacjo narave: 1. Voda: vodotok, prtok, mrtvce, rokav, gramoznce, sedment, proces reke (erodranje, prenašanje ), 2. Poplavn gozdov: razlčn habtatn tp, razlčn gozdn sestoj, razlčne funkcje gozdov, proces reke n spremnjanje gozda, 3. Kulturna krajna: travšča, polja, pašnk, proces reke n spremnjanje kulturne krajne. Na posameznh območjh smo določl podteme, kjer želmo nterpretrat razlčne funkcje, rečne procese, krajnske tpe n na ta načn opozort na zredno raznolkost tega prostora. 4.3 Sodelovanje deležnkov Območja, krovne teme n vsebne za zvajanje nterpretacje narave so sprejemljv za ključne deležnke v prostoru, saj so bl le-t vključen v proces prprave dokumenta. Koncept nterpretacje je bl predstavljen vladnm n nevladnm organzacjam, predstavnkom lokalnh skupnost ter ostalm ključnm deležnkom na ndvdualnh sestankh al delavncah. Deležnk so aktvno sodeloval n mel možnost, da podajo mnenja n predloge. Po zvedenh sestankh n delavncah je bl osnutek Koncepta nterpretacje dopolnjen v skladu z zsledk sestankov n delavnc. 16

17 17

18 4.4 Karta ukrepov "Mura premka! " za nterpretacjo narave na območju Natura 2000 Mura Avstrja E. 2 Gosdorf E. 1 Konjšče most Črnc Bad Radkersburg Sladk vrh Trate Apače Avstrja Slovenja Gornja Radgona E. 3 Na podlag določenh območj n krovnh tem za zvajanje nterpretacje narave smo zasnoval karto ukrepov. Na kart so grobo zarsana območja, k so obarvana z barvo, k označuje določeno krovno temo. Ukrep so tako na kart kot v dokumentu označen s črko E n zaporedno števlko. Krovne teme so vsebnsko razporejene po območjh z razlčnm barvam. Mura premka! / Mura moves! Območja z navezavo z navezavo temo poplavn na temo gozd. Ukrep poplavn E.3, E.6, gozd E.7. Radenc E. 4 Petanjc E. 5 Območje z navezavo z navezavo temo kulturne na temo krajne. kulturne Ukrep E.11. krajne Območja z navezavo na temo vode Območja z navezavo na temo vode. Ukrep E. 1, E. 2, E. 4, E. 7, E. 8, E. 9, E. 10. Območj z navezavo na navezavo na Mura. Ukrep E. 5, E. 11, E. 12. Bosferno območje Območja s poudarkom na celovt predstavtv Bosfernega območja Prehod čez reko čez (brod reko al (brod, most) most) Mejn prehod Mejn prehod Kolesarska pot ob Mur Kolesarska pot ob Mur Ceste Ceste 18

19 Murska Sobota Krog Expano Veržej Ižakovc E. 11 Copekov mln E. 6 E. 7 Krapje Dolnja Bstrca Velka Polana Lendava Mota Madžarska Ljutomer E. 8 E. 9 Razkržje E. 10 Gbna E. 12 Mursko Sredšče Petšovc Hrvaška 6600 m m 1cm na kart je 1650 m v narav 19

20 5. MEDIJI ZA INTERPRETACIJO NARAVE Glavn medj so zasnovan tako za neosebno kot osebno nterpretacjo. Neosebna nterpretacja so prostorske uredtve, k so večnoma trajne postavtve n kjer za razumevanje vsebn n nujen prspevek vodnkov - nterpretatorjev. Osebna nterpretacja pa so vodene ture preko vodnkov nterpretatorjev. Prednost načrtovane nterpretacje narave je vnaprej načrtovano usmerjanje n vodenje obskovalcev po varovanh naravnh n kulturnh vrednotah brez prevelkega vplva obskovalcev na to okolje. Krovne teme, k jh bomo nterpretral na določenh območjh, bodo predstavljene preko treh glavnh medjev za nterpretacjo narave. 5.1 Center za obskovalce z oddelkom za zobraževanje Center generra celoletn program n skrb za vsebno n medje za nterpretacjo narave, skrb za evalvacjo posameznh programov, organzra delavnce, vodene ture, zobraževalne programe, razstave n postavtve. Program tovrstnega centra temelj na temah, kot so teme z dogodka 24 ur z reko Muro. V sklopu centra je organzrana ena večja razstava / postavtev, k prkazuje celotno zgodbo n sporočlo nterpretacje narave na območju Natura 2000 Mura. Center skrb za razvoj sonaravnega turzma na šršem območju reke Mure ter skrb za povezovanje z drugm produkt kot je npr. Kolesarska pot Evropska Amazonka. Center skrb za promocjo n oblkovanje novh vsebn za nterpretacjo narave. Center sodeluje z upravljalcem Bosfernega območja Mura. Prav tako sodeluje s sektorj, prstojnm za ukrepe na področju vod, gozdov, varstva narave n kulturne dedščne ter kmetjstva. Pr tem vključuje lokalne prebvalce ter povezuje strokovnjake na teh področjh. Sam center funkconra kot povezovalen člen v prostoru n povezuje krovne teme (reka, poplavn gozd, kulturna krajna) v skupno zgodbo s sloganom»mura premka!«. Center povezuje nformacje n obskovalce spodbud, da se t odpravjo razskovat posamezna območja ob rek Mur. Za zasnovo centra za obskovalce se dogovor za postavtev v občnah Velka Polana, Šentlj n Veržej. 5.2 Rečna gršča, dožvljajsko-tematska gršča To so lahko nterpretacjsk polgon, gbaln element, nštalacje al modularne enote. Postavtev je lahko stalna al pa se menja glede na vsebno, letn čas al materal postavtve. Namen takega medja za nterpretacjo narave je, da preko gbanja spodbudmo neposredno spoznavanje rečnh procesov n značlnost obrečnega prostora. Na rečnh grščh obskovalc lahko začutjo Muro z vsem čutl n se tako posredno učjo o vrednost narave. Rečna gršča naj bodo umeščena ob Mursko kolesarsko pot n povezana s pohodnškm potm. Pr umesttv rečnh šol ob reko Muro je treba upoštevat poplavno območje reke Mure n lokacjo umesttve. 20

21 Občne b morale rečno gršče vklopt v celostno vzjo prostorskega načrtovanja za namen rekreacje, turzma n zobraževanja v odprt krajn. Pomembno je načrtovat tud pot obskovalca, kako dostopa do neke lokacje, kako se prpelje, kje parkra n kje hod peš al se voz s kolesom. Z vnaprejšnjm načrtovanjem zmanjšujemo negatven vplv človeka na naraven prostor n omejmo dodatno nfrastrukturo v najožjem pasu reke Mure. Prav tako je pomembno, da ma rečno gršče upravljavca, k elemente vzdržuje n nadgrajuje. Oblkovanje rečnh gršč Rečno gršče zhaja z koncepta RIVER SCOOL Network - mreže rečnh šol z projekta coop MDD. Prporočeno je, da se uporab enoten sstem vzualne komunkacje (usmertven znak, tpologja materalov) tud na območjh rečnh gršč ob Mur n se tako poenot vzualno podobo na celotnem območju Natura 2000 Mura. Znak za usmerjanje obskovalcev n počvalšča naj bodo smselno umeščen. Podlaga za oblkovanje rečnh gršč je dokument z naslovom: Concept Of Transboundary Learnng Network Of Rver`Scools, k ga je leta 2018 v okvru projekta coop MDD zdelalo podjetje REVITAL Integratve Envronmental Plannng GmbH. Sstem vzualne komunkacje (usmertven znak, tpologja materalov, počvalšča). Vr: Concept Of Transboundary Learnng Network Of Rver`Scools (TLN Concept) (Revtal, 2018)

22 5.3 Vodene ture n vodene gre Osebna nterpretacja: vodene ture, k temeljjo na umetnškh n pedagoškh usmertvah, se lahko zvajajo kjerkol ter so usmerjene n vnaprej načrtovane. Vodjo jh vodnk nterpretatorj (z razlčnm strokovnm al umetnškm ozadjem), k predstavljajo zročlo ljud, k žvjo ob rek Mur. Namen tovrstne nterpretacje narave je, da so udeleženc preko gre vključen v neposredno zaznavanje prostora tako narave kot zgodovne n zgodb ljud, k žvjo ob rek. Preko vodenja lahko naravovarstvenk obskovalcem pokažejo območja, kjer je zveden ukrep za zboljšanje habtatov ob rek Mur, n jh opozorjo na ednstvene žvalske n rastlnske vrste. Namen tovrstnh tur je vključt n usposobt tako lokalne prebvalce kot lokalne strokovnjake pr zasnov vodenh tur n tako na avtentčen načn prkazat zročlo žvljenja n prostora ob rek Mur. Na ta načn so lokaln prebvalc aktvno vključen v razvoj območja. Lokaln prebvalc so tako tud najboljš zgled vsem obskovalcem, k bodo prhajal razskovat območje Nature 2000 Mura. 5.4 Cljne skupne za nterpretacjo območja Natura 2000 Mura Potencalna cljna skupna območja Natura 2000 Mura so obskovalc, k jh zanma dožvetje narave na prsten načn. Vrednoto jm predstavlja skrb n odgovornost do narave ter kulture lokalnega prebvalstva. Hkrat majo željo po rekreacj n razskovanju novega prostora n so željn znanja. Starostno cljna skupna n omejena, saj se medj za nterpretacjo vsebn oblkujejo na načn, da se lahko prlagodjo določen starostn skupn. Cljna skupna se za posamezno lokacjo določ v procesu konkretzacje koncepta nterpretacje. V nadaljevanju so prkazan ukrep za nterpretacjo narave po zbranh lokacjah od E.1 - E.12. Usmertve za nadaljnje načrtovanje se nahajajo na stran

23 23

24 6. UKREPI ZA INTERPRETACIJO NARAVE Ukrep za nterpretacjo narave po posameznh območjh so prkazan v nadaljevanju. Vsak ukrep je oštevlčen z zaporedno števlko ukrepa n pomenovan z zbranm sloganom»mura PREMIKA «. V menu nato sled tema tega območja. Ukrep so označen s črko E n zaporedno števlko. Krovne teme so vsebnsko razporejene po območjh z razlčnm barvam. Za vsak ukrep je navedena tud povezava z ukrep z Akcjskega načrta obnove rečnh n obrečnh habtatov na območju Natura 2000 Mura. V nadaljevanju so navedene krovne teme n podteme, k se vežejo na posamezn ukrep. Za vsako podtemo je pod pktogramom zapsano dejstvo n postavtev/prkaz-medj nterpretacje. "Dejstvo" vezano na podtemo ukrepa. Medj nterpretacje vezan na "dejstvo". 24

25 Ukrep: E. 1: MURA PREMIKA ČAS! Navezava na vodarsk ukrep z Akcjskega načrta obnove rečnh n obrečnh habtatov na območju Natura 2000 Mura na območju: Obnova rokava Alter graba Lokacja ukrepa: Občna Šentlj Avstrja E. 2 E. 1 Sladk vrh Trate Območja z navezavo na temo vode Prehod čez reko (brod, most) Mejn prehod Kolesarska pot ob Mur Ceste 25

26 VODE - FOSILI VSEBINE: Geološka zgodovna. FENOMEN: Fosl. SPOROČILO: Reka prpoveduje zgodbo o davnem žvljenju, preden se je pojavl človek. V Panonskem morju so prebval števln morsk organzm. Vodena tura po Šentljsk pot, gra zakladov: Lov za foslnm zaklad reke Mure. Fosl nastajajo, ko odmrle organzme prekrje sedment. Akvarj, k ponazarjajo nastanek foslov v okvru tematske postavtve v centru za obskovalce na Tratah. Fosle preučujejo paleontolog. Vodena delavnca - kako razskujejo paleontolog? Slke 1-3: Medj za nterpretacjo vsebn za fenomen foslov. Vr: Deputy Keeper of Natural Hstory Paolo n Bluff Country Fossls, Ray Heath Assocates (RHA). 26

27 VODE - REČNO DNO VSEBINE: Reka n rečn proces pod drobnogledom. FENOMEN: Rečno dno. SPOROČILO: Rečn tok ma takšno moč, da zpodjeda svojo strugo n odnaša bregove ter s tem ustvarja razlčne forme. Reka zpodjeda rečn breg. Rečno gršče, tematsko sestavljeno z gral, k prkazujejo proces odnašanja, prnašanja, zpodjedanja v razlčnh oblkah. Razgbano rečno dno je bvalšče števlnm žvalskm n rastlnskm vrstam. Postavtev/ prpomočk: Možnost, da obskovalc sam sestavjo rečno dno npr. sestavljanje mozaka rečnega dna, kako zgleda dom tpčnh predstavnkov vrst rečnega dna. Reke so redek/ogrožen žvljenjsk habtat za žval, k ga ne moremo nadomestt. Lovljenje rb z rbčem. Prkaz struktur, k jh rbe potrebujejo (npr. rbjh skrvalšč) označtev»n stu«. Slk 4-5: Prmer pot z razgledšč na»rečne klfe«z razlčnh perspektv. Rver terraces n Glen Roy, Scotland, wth sectons exposed by the rver. 27

28 Ukrep: E. 2: MURA PREMIKA PROD! Navezava na vodarske ukrepe Akcjskega načrta obnove rečnh n obrečnh habtatov na območju Natura 2000 Mura na območju: Razšrtev struge Konjšče, Razšrtev struge Črnc, Obnova rokava 11-mlnsk kanal vtočn del Lokacja ukrepa: Občna Apače Gosdorf E. 2 most Črnc Trate Apače Območja z navezavo na temo vode Prehod čez reko (brod, most) Mejn prehod Kolesarska pot ob Mur Ceste 28

29 VODE - PLAVINE VSEBINE: Rečn proces. FENOMEN: Prod n ostale plavne. SPOROČILO: Reka vzame, a vrne še mnogo več. Reka transportra materal, ga odlaga n preoblkuje. Premeščanje materala je ključno za spremnjanje struge. Dopolntev sanacje gramoznce z rečnm grščem: bagr, k premeščajo prodnke n oblkovanje nštalacje, k se sukcesjsko zarašča. Premeščanje materala n s tem spremnjanje struge je ključnega pomena za nastanek n obnovo žvljenjskh prostorov števlnh rastlnskh n žvalskh vrst. Iskanje žvalskh n rastlnskh vrst, k so se naselle po sanacj gramoznce.. Človek korst nanose rečnega materala. Rečno gršče na sanran gramoznc: bagr, k premeščajo prodnke n oblkovanje nštalacje, k se sukcesjsko zarašča. Slk 6-7: Prmer rečnega gršča ob gramoznc: Kllhope. 29

30 Ukrep: E. 3: MURA PREMIKA MEJE! Navezava na vodarske/gozdarske ukrepe Akcjskega načrta obnove rečnh n obrečnh habtatov na območju Natura 2000 Mura na območju: Razšrtev struge Podgrad, Obnova mrtvce Podgrad, Vzdrževanje n obnova poplavnh gozdov (več ukrepov) Lokacja ukrepa: Gornja Radgona Bad Radkersburg Gornja Radgona Avstrja Slovenja E. 3 Območja z navezavo na temo vode Prehod čez reko (brod, most) Mejn prehod Kolesarska pot ob Mur Ceste 30

31 VODE - MESTO NA REČNEM OTOKU VSEBINE: Človek žv z reko. FENOMEN: Mesto na rečnem otoku. SPOROČILO: Reka Mura ne pozna meja. Gornja Radgona/Bad Radkersburg - mesto na nekdanj prodn spn Mure. Povezava od območja vodarskh ukrepov v Podgradu do sedanjega prstanšča, prenova rečne brežne z uredtvjo prmernh dostopov ob rek Mur. Interaktvna predstavtev otoka na rek Mur. Rbe v rek Mur mgrrajo. Vzualzacja meje n vodotoka. Kaj b se zgodlo, če na rek naredmo pregrado, k je žval ne morejo prečkat. Reka v mestu daje večjo kakovost žvljenja prebvalcem. Vzualzacja reke kot odprtega sstema (zadrževanje ob rek) - reke kot zaprtega sstema. Slk 8-9: Adelade Zoo Nature s Playground n Shale Experence Park, Ramboll Studo Dresetl. 31

32 GOZD MULTIFUNKCIJSKI GOZD VSEBINE: Funkcje gozdov. FENOMEN: Večopravln gozd. SPOROČILO: Gozd opravlja števlne funkcje: okoljske, prozvodne n socalne. Gozd opravlja okoljske funkcje Rečno gršče - vzpostavtev tematskh gral, namenjenh za skupno/družabno gro. Gozd opravlja prozvodne funkcje. Tematsko glede na prozvode n glede na lokalno gospodarstvo se umest grala. Razlčne obdelave lesa, razlčne teksture, vonj n barve. Vodene delavnce na temo nabralnštva n lova. Gozd opravlja socalne funkcje. Rečno gršče: oblkovanje tunelov, zatočšče z vrbovh popletov. Slk 10-11: Rečno gršče: oblkovanje tunelov, Vr: Adelade Zoo Nature s Playground n zatočšče z vrbovh popletov, avtor fotografje: Urška Oblak. 32

33 Ukrep: E. 4: MURA PREMIKA ŽIVLJENJSKI PROSTOR! Navezava na vodarske ukrepe Akcjskega načrta obnove rečnh n obrečnh habtatov na območju Natura 2000 Mura na območju: Obnova mrtvce Zaton, Razšrtev struge Mele, Razšrtev struge Petanjc Lokacja ukrepa: Občna Tšna, Občna Radenc a Slovenja Radenc Petanjc E. 4 Krog Območja z navezavo na temo vode Prehod čez reko (brod, most) Mejn prehod Kolesarska pot ob Mur Ceste 33

34 VODE - MRTVICA VSEBINE: Reka n rečn proces pod drobnogledom. FENOMEN: Mrtvca. SPOROČILO: Mrtvce so pomemben žvljenjsk prostor števlnh rastln n žval. Nastajanje novh mrtvc je pomemben pokazatelj ntaktnost rečnh procesov, delujočega ekosstema n kvaltetnega žvljenjskega okolja človeka. Mrtvca nastane z okljuka matčne struge al stranskega rokava zarad rečnh procesov, k preknejo neposredn stk rokava z matco struge. Uredtev dostopa (dvgnjena pot) do mrtvce s čm lažjm ogledom rastlnskh n žvalskh vrst, k tam žvjo. Mrtvce so kljub menu polne žvljenja. So pomemben žvljenjsk prostor za razlčne rastlnske n žvalske skupne. V njh žv npr. več kot 30 vrst kačjh pastrjev. Uredtev dostopa (dvgnjena pot) do mrtvce s čm lažjm ogledom rastlnskh n žvalskh vrst, k tam žvjo. Lov za zakladom: prepoznavanje rastlnskh n žvalskh vrst. Nekatere mrtvce je mogoče ohrant v botsko ugodnem stanju le s človekovm poseg. Uredtev dostopa (dvgnjena pot) do mrtvce s čm lažjm ogledom rastlnskh n žvalskh vrst, k tam žvjo. Slka 12: Prmer uredtve dvgnjene pot nad vodno površno. Vr: Google Earth Pro. 34

35 VODE PODZEMNA VODA VSEBINE: Reka n rečn proces pod drobnogledom. FENOMEN: Podzemna voda. SPOROČILO: Podzemne vode so vr zdravja n energje, z njm moramo ravnat odgovorno. Med Lenartom n Radenc se vzdolž Rabske prelomnce pojavljajo števln zvr mneralne vode n plna. Uredtev pot po gozdu z vmesnm točkam sprosttve - knajpanje. Pln ogljkov doksd, k doteka z Zemljnega plašča, pospeš raztapljanje kamnn, po katerh se pretaka podzemna voda n nastane mneralna voda. Uredtev pot po gozdu z vmesnm točkam sprosttve. Možnost zunanjega manjšega črpalšča termalne vode za knajpanje (hladna al topla voda). Mneralna voda se črpa večnoma nepovratno. Rečno gršče: Interaktvn prkaz črpanja podzemne vode v oblk grala. Slk 13-14: Prmer Knepp spa v sklopu parkovne uredtve, Vr: Knepp and Nordc Walkng Park. 35

36 Ukrep: E. 5: MURA PREMIKA! Navezava na vodarske ukrepe Akcjskega načrta obnove rečnh n obrečnh habtatov na območju Natura 2000 Mura na območju: Obnova rokava Satahovc, Razšrtev struge Hrastje-Mota I, Razšrtev struge Hrastje Mota II, Obnova rokava Besnca I, Obnova rokava Lukačeva struga, Vzdrževanje n obnova poplavnh gozdov (več ukrepov) Lokacja ukrepa: Občna Murska Sobota tanjc Murska Sobota Krog EXPANO E. 5 Območja z navezavo na krovno temo bosferno območje Prehod čez reko (brod, most) Mejn prehod Kolesarska pot ob Mur Ceste 36

37 VODE - POPLAVNI GOZD - KULTURNA KRAJINA VSEBINE: Spoznaj Bosferno območje Mura. FENOMEN: Bosferno območje. SPOROČILO: Bosferno območje Mura sestavljajo: reka Mura s rokav n mrtvcam, poplavn gozdov n kulturna krajna z naselj. V njem se naravno okolje prepleta s človekovm delovanjem. Bosferno območje je bogat vodn ekosstem. Rečno gršče z vpeljavo vodnh elementov. Navezava na Expano. Bosferno območje Mura je pester gozdn ekosstem. Rečno gršče s poudarkom na prkazu vrstne sestave gozdov glede na rastščne razmere (npr. vlažnost tal). Navezava na pavljon Expano, vrata v Prekmurje. Bosferno območje Mura je kulturna krajna. Rečno gršče s poudarkom na vedute v kulturn krajn n s predstavtvenm samooskrbnm vrtom. Navezava na Expano. Slka 15: Prmer uredtve samooskrbnega vrta pr centru za obskovalce. Haus der Berge, Avtor fotografje: Urška Oblak. 37

38 Slk 16-17: Prmer oblkovanja rečnega gršča z gral. Bewlderwood Norfolk, tematsk park, Tom Blofeld ustanovtelj. 38

39 Ukrep: E. 6: MURA PREMIKA MLIN! Navezava na vodarske/gozdarske ukrepe Akcjskega načrta obnove rečnh n obrečnh habtatov na območju Natura 2000 Mura na območju: Razšrtev struge Bunčan, Obnova rokava Stara Mura, Vzdrževanje n obnova poplavnh gozdov (več ukrepov) Lokacja ukrepa: Občna Veržej Krog EXPANO E. 5 Veržej Ižakovc E. 6 E. 7 Krapje Območja z navezavo na krovno temo poplavn gozd Prehod čez reko (brod, most) Mejn prehod Kolesarska pot ob Mur Ceste 39

40 VODE - LESNA OBRT VSEBINE: Človek žv z reko. FENOMEN: Plavajoč mln. SPOROČILO: Poplavn gozdov majo bogat les. Lesnoprdelovalna funkcja gozda je vdna v značln arhtektur obrečnh objektov. Razne arhtekturne n obrtne delavnce na osnov zdelovanja plavajočh mlnov kot osnova n možnost nadgradnje. Izvajanje delavnc v povezav z lesom n vodo, obrtnške dejavnost v povezav s centrom DUO. Plavajoč mln zkoršča knetčno energjo vode. Delavnca na temo energje vode n prepoznavanje funkcje plavajočega mlna. Mlnsk kamn so naraven načn mletja žta. Vodena tura: obskovalc spoznajo proces od spravla do mletja žta. Slk 18-19: Plavajoč mln Veržej, avtor fotografje: Zarja Šnkovec. 40

41 POPLAVNI GOZD INVAZIVNE VRSTE VSEBINE: Bodverzteta v gozdnem ekosstemu. FENOMEN: Invazvne vrste. SPOROČILO: Gozdov ob Mur so zjemno vrstno pestr, a tud ogrožen. Gozdov ob rek Mur predstavljajo največj kompleks poplavnega gozda v Slovenj. Odlkuje ga zjemna vrstna pestrost. Herbarj v nteraktvn oblk. Pot je načrtovana na načn, da se predstav vrstna pestrost gozda. Delavnce v povezav s prepoznavanjem rastln. Gozdov ob rek Mur so ogrožen. Ogroža jh sprememba hdrologje, tujerodne nvazvne vrste, pojav bolezn, človekov poseg, netrajnostno gospodarjenje v preteklost. Delavnce na temo soočanja z nvazvnm rastlnam, njhova uporaba, možnost odstranjevanja. Za ohrantev poplavnh gozdov ob rek Mur je potrebno aktvno ukrepanje (zboljšanje hdromorfološkh procesov, gozdnogospodarsk ukrep, ukrep vzpostavtve ekocelc ). Uredtev območja s potrebnm ukrep kot predstavtven del. Anmacjsk prkaz procesa tovrstne sanacje gozda. (preteklost, sedanjost, prhodnost). Slka 20: Anmacjsk prkaz, avtor fotografje: Urška Oblak. 41

42 VODA - POPLAVNI GOZD - KULTURNA KRAJINA - BIOSFERNO OBMOČJE MURA - CONE VSEBINE: Spoznaj bosferno območje Mura. FENOMEN: Bosferno območje Mura - cone. SPOROČILO: Bosferno območje Mura sestavljajo: reka Mura s rokav n mrtvcam, poplavn gozdov n kulturna krajna z naselj. V njem se naravno okolje prepleta s človekovm delovanjem. Bosferno območje je bogat vodn ekosstem. Razstava/postavtev v centru za obskovalce - navezava na DUO center n Marjanšče v Veržeju. Bosferno območje Mura je pester gozdn ekosstem. Razstava/postavtev v centru za obskovalce - navezava na DUO center n Marjanšče v Veržeju. Bosferno območje Mura je kulturna krajna. Razstava/postavtev v centru za obskovalce - navezava na DUO center n Marjanšče v Veržeju. Slka 21-22: Razstave, nštalacje v sklopu nterpretacjskega centra al parka, avtor fotografj: Urška Oblak. 42

43 Ukrep: E. 7: MURA PREMIKA BROD! Navezava na vodarske/gozdarske ukrepe Akcjskega načrta obnove rečnh n obrečnh habtatov na območju Natura 2000 Mura na območju: Obnova rokava Otok ljubezn, Vzdrževanje n obnova poplavnh gozdov (več ukrepov). Lokacja ukrepa: Občna Beltnc Krog EXPANO Veržej Ižakovc E. 7 Krapje Območja z navezavo na temo vode Območja z navezavo na krovno temo poplavn gozd Prehod čez reko (brod, most) Mejn prehod Kolesarska pot ob Mur Ceste 43

44 VODE POPLAVE VSEBINE: Reka n rečn proces pod drobnogledom. FENOMEN: Poplave. SPOROČILO: Rečn proces oblkujejo obrečno krajno n so pomembn za človeka. Mura erodra, odlaga, poplavlja. Razstavn prostor v okvru obstoječh objektov na območju. Hdromorfološk proces defnrajo rečn ekosstem. Razstavn prostor v okvru obstoječh objektov na območju. Človek zrablja potencalno n knetčno energjo reke Mure. Vožnja z brodom. Slk 23-24: Plavajoč mln Veržej, avtor fotografj: Zarja Šnkovec. 44

45 POPLAVNI GOZD - LOKA, LOG VSEBINE: Gozdn ekosstem v soodvsnost od reke. FENOMEN: Gozd, loka, log. SPOROČILO: Poplavn gozdov so odvsn od stoječe al tekoče vode ter rečnh procesov. V odvsnost od razpoložljvost vode n tpa obrečnh tal nastajajo razlčn tp poplavnh gozdov (npr. mehkolesna loka, trdolesna loka). Poplavn gozdov so odvsn od rečnh procesov. Rečno gršče na temo sestojnh plast v rečn lok. Od vodotoka n občasnh poplav do korenn n razlčnh perspektv drevesa. Na tleh, v sredn, med krošnjam. Človek že stoletja gospodar s poplavnm gozdov ob Mur. Skoz čas so se prstop n tehnologje gospodarjenja spremnjal. Danes se vedno več truda usmerja v sonaravno gospodarjenje z gozdov, k posnema naravne procese. Predstavtev gozdnh ploskev z projekta GoForMura v Gornj Bstrc. Slk 25-26: Prkaz rečnega gršča-razlčne všne. Aspect- THE IAN POTTER CHILDREN S WILD PLAY GARDEN. 45

46 Ukrep: E. 8: MURA PREMIKA RABO PROSTORA! Navezava na vodarske ukrepe Akcjskega načrta obmove rečnh n obrečnh habtatov na območju Natura 2000 Mura na območju: Razšrtev struge Mota I, Obnova rokava Gornja Bstrca I, Obnova rokava Bstrca, Razšrtev struge Gornja Bstrca, Obnova rokava Gornja Bstrca II. Lokacja ukrepa: Občna Ljutomer E. 7 Krapje Dolnja Mota Ljutomer E. 8 E. 9 Razkržje Območja z navezavo na temo vode Prehod čez reko (brod, most) Mejn prehod Kolesarska pot ob Mur Ceste 46

47 VODE - SEKUNDARNI HABITAT VSEBINE: Reka n človek. FENOMEN: Sekundarn habtat. SPOROČILO: Prostorska raba na sekundarnh habtath. Na opuščenh gramozncah se lahko razvje sekundarn habtat z zjemno botsko pestrostjo v kulturn krajn. Razlaga nastanka sekundarnega habtata - v oblk anmacje. Sekundarn habtat majo pester žvalsk n rastlnsk svet. Vzpostavtev zaznavne pot z namenom prepoznavanja žvalskh n rastlnskh znakov - zvok, vd, barva, otp, vonj. Človek na sekundarnh habtath zvaja razlčne prostorske rabe. Medtacjska ploščad- razgledšče. Slk 27-28: Prmer medtacjske plošče v gozdu, Ika Medtaton Spot - Batlab archtects Studo nomad n Wldwood Plaza, Uster. 47

48 Ukrep: E. 9: MURA PREMIKA ŽIVALI! Navezava na vodarske / gozdarske ukrepe Akcjskega načrta obnove rečnh n obrečnh habtatov na območju Natura 2000 Mura na območju: Obnova mrtvce Gosposka Mrca, Obnova mrtvce Struga pr Razkržju, Vzdrževanje n obnova poplavnh gozdov (več ukrepov) Krapje Lokacja ukrepa: Občna Razkržje Dolnja Bstrca Mota E. 9 Razkržje Gbna E. 10 Območja z navezavo na temo vode Prehod čez reko (brod, most) Mejn prehod Kolesarska pot ob Mur Ceste 48

49 VODE IN POPLAVNI GOZD VSEBINE: Ekosstem n bodverzteta. FENOMEN: Bober. SPOROČILO: Žval aktvno sooblkujejo prostor ob Mur. Bober je največj evropsk glodalec. S kopanjem kanalov n jezov spremnja lokalno hdrologjo (je prav vodn nženr). Z glodanjem debel v neposredn blžn vode vplva tud na obrežno vegetacjo. Bober ma gosto dlako dlak na cm2; glodač, k mu konstantno rastejo vse žvljenje; dolg, plosk n lusknast rep; lahko se prehranjuje tud pod vodo. Bober je bl v preteklost ztrebljen. Po ponovn naseltv se šr gorvodno po Mur n njenh prtokh. Dandanes lokalno lahko povzroča škodo. Aktvno spremnja svoj žvljenjsk prostor n ma vplv tud na botsko pestrost nekega območja (je vodn nženr). Vodena tura - dramska gra od hše z mlnom do reke. Slk 29-30: Prmer vodene ture-dramske gre, Dreamtme walk at Mossman Gorge, Queensland. Bobrovo delo, Pexels fotografja, ccc lcenca. 49

50 Ukrep: E. 10: MURA PREMIKA STRUGO! Navezava na vodarske/gozdarske ukrepe Akcjskega načrta obnove rečnh n obrečnh habtatov na območju Natura 2000 Mura na območju: Obnova rokava Dolnja Bstrca, Razšrtev struge Dolnja Bstrca II, Ohrantev habtatov na rečnh otokh pr Srednj Bstrc. Lokacja ukrepa: Občna Lendava, Občna Črenšovc Velka Polana Cope Dolnja Bstrca Razkržje Gbna E. 10 Območja z navezavo na temo vode Prehod čez reko (brod, most) Mejn prehod Kolesarska pot ob Mur (Amazon of Europe Bke Tral) Ceste 50

51 VODE JEZERA, MRTVICE IN ROKAVI VSEBINE: Reka n rečn proces pod drobnogledom. FENOMEN: Mrtvce reke Mure. SPOROČILO: Mura so mrtvce. Na tem območju najdemo največ mrtvh rokavov. Tematska učna pot med mrtvcam s koncentracjo nterpretacjskh vsebn ob mrtvc Bobr. Mrtvce so kljub menu polne žvljenja. So pomemben žvljenjsk prostor za razlčne rastlnske n žvalske skupne. V njh žv npr. več kot 30 vrst kačjh pastrjev. Vodena tura - dramska gra, k temelj na prpovedovanju zgodb v povezav z mrtvcam n rastlnam. Mrtv rokav so pomembn tud z vdka človeka. Na n ob njh se odvjajo števlne človekove dejavnost (npr. rbolov v Bobrh). Človek ma tud posredne korst (npr. zadrževanje vode). Vodena tura - dramska gra, k temelj na prpovedovanju zgodb v povezav z mrtvcam n rastlnam. Slka 31: Prmer vodene ture-dramske gre v parku, Bjorbekk-Lndhem-Nansenpark. 51

52 Ukrep: E. 11: MURA PREMIKA GLADINO PODTALNICE! Navezava na kmetjske ukrepe Akcjskega načrta obnove rečnh n obrečnh habtatov na območju Natura 2000 Mura na območju: Obnova n vzdrževanje travšč (več ukrepov). Lokacja ukrepa: Občna Črenšovc, Občna Velka Polana E. 11 Velka Polana Copekov mln ja Bstrca Lendav Gbna Območj z navezavo na celostno zgodbo vode+kulturna krajna+poplavn gozd, k predstavljajo bosferno območje Območje z navezavo na temo kulturne krajne Pet Prehod čez reko (brod, most) Mejn prehod Kolesarska pot ob Mur (Amazon of Europe Bke Tral) Ceste 52

53 KULTURNA KRAJINA - TRAVIŠČA VSEBINE: Kulturna krajna. FENOMEN: Mokrotn travnk. SPOROČILO: V kulturn krajn se prvne kulturne dedščne prepletajo z naravnm vrednotam. Kulturna krajna je rezultat človekovega delovanja v naravnem okolju. Rečno gršče: ob pot se oblkuje razgledšča s poudark na vedutah kulturne krajne. Igrala se tematsko oblkuje s cljem dojemanja perspektve n spoznavanja krajnskh vzorcev. Kulturna krajna je pomembna z vdka ohranjanja botske pestrost n ohranjanja habtata bele štorklje. Rečno gršče: vzpostavtev opazovalnc za žval n prkaz mokrotnh travnkov. V kulturn krajn človek sobva z naravo. Vodena tura - dramska gra po poteh v kulturn krajn s poudarkom na prpovedovanju zgodb v povezav z ljudskm zročlom. Slk 32-33: Prmer uredtve zatočšč v kulturn krajn. Opazovalnca za ptce Herdla Brdwatchng Tower. 53

54 KULTURNA KRAJINA-KULTURNA DEDIŠČINA VSEBINE: Kulturna krajna FENOMEN: Polansk log SPOROČILO: Kulturna dedščna ob Mur. Polansk log je prepoznan kot največje rastšče črne jelše v Evrop. Postavtev / prpomočk: Sstem pot v krošnjah dreves n vzpostavtev razskovalnega gozda v okvru rečne šole RIVER SCOOL v okvru projekta Coop MDD. Slk 33-34: Prmer učnh dvgnjenh pot, Wald.Berln.Klma. Exhbton n the Forest. 54

55 Ukrep: E. 12: MURA PREMIKA ZAVEST O OHRANJANJU REKE! Navezava na kmetjske, vodarske, gozdarske n ukrepe varstva pomembnh delov habtatov na območjh Natura 2000 Mura na območju: Obnova mrtvce Podkova, Vzdrževanje n obnova poplavnh gozdov (več ukrepov), Ohrantev habtatov na rečnem otoku pr Benc, Ohrantev rečnh n obrečnh habtatov Murska Šuma I Lokacja ukrepa: Občna Lendava E. 12 Mursko Sredšče Petšovc mka! / Mura moves! Hrvaška Območj z navezavo na celostno zgodbo vode+kulturna krajna+poplavn gozd, k predstavljajo bosferno območje Prehod čez reko (brod, most) Mejn prehod Kolesarska pot ob Mur (Amazon of Europe Bke Tral) Ceste 55

56 VODE IN POPLAVNI GOZD VSEBINE: Gospodarjenje z gozdom. FENOMEN: Evropska Amazonka. SPOROČILO: Reka Mura je v tem delu najbolje ohranjen rečn ekosstem v Slovenj. Med Petšovc n državno mejo so najbolje ohranjen rečn proces. Vodena tura. Med Petšovc n državno mejo najdemo značlne poplavne gozdove. Anmacjsk prkaz razvojnh faz gozda. Reka Mura je del bodočega 5-državnega Bosfernega območja Mura-Drava- Donava. Vodena tura. Slka 35: Prmer prkaza nformacje o bosfernem območju z centra za obskovalce Natonal Park Centre Haus der Berge n Berchtesgaden, avtor fotografje: Urška Oblak. 56