Univerza v Mariboru Filozofska fakulteta Oddelek za slovanske jezike in književnosti DIPLOMSKO DELO Mentorica: doc. dr. Simona Pulko Somentor: izr. pr

Univerza v Mariboru Filozofska fakulteta Oddelek za slovanske jezike in književnosti DIPLOMSKO DELO Mentorica: doc. dr. Simona Pulko Somentor: izr. prof. dr. Jože Lipnik Jasna Jelušič Maribor, 2013

Univerza v Mariboru Filozofska fakulteta Oddelek za slovanske jezike in književnosti DIPLOMSKO DELO UPORABA DIDAKTIČNIH PRIPOMOČKOV PRI POUKU KNJIŽEVNOSTI NA IZBRANIH OSNOVNIH ŠOLAH (V 7. IN 8. RAZREDU) GRADUATION THESIS THE USE OF TEACHING TOOLS IN LITERATURE CLASSES AT SELECTED PRIMARY SCHOOLS (IN SEVENTH AND EIGHT GRADES) Mentorica: doc. dr. Simona Pulko Somentor: izr. prof. dr. Jože Lipnik Jasna Jelušič Maribor, 2013

Lektorica: Alenka Mirkac, profesorica slovenščine Prevajalka: Simona Lapanja, diplomirana univerzitetna prevajalka

ZAHVALA Na tem mestu naj se zahvalim vsem tistim, ki so mi pomagali h končnemu uspehu. Najprej bi se rada zahvalila mentorici doc. dr. Simoni Pulko in somentorju izr. prof. dr. Jožetu Lipniku za vsa navodila in strokovne nasvete. Nadalje izrekam zahvalo obema ravnateljicama, učiteljicam slovenščine in učencem obeh osnovnih šol za sodelovanje pri raziskavi. Zahvaljujem se tudi lektorici in prevajalki, ki sta strokovno dovršili diplomsko delo. Na koncu pa izrekam največjo in najglobljo zahvalo staršem, bratu, sorodnikom, fantu Simonu in prijateljem. Staršem, bratu in sorodnikom hvala za vso finančno in moralno podporo ter spodbude v vsem obdobju šolanja, Simonu in prijateljem pa za potrpežljivost, razumevanje in koristne napotke. Hvala vsem še enkrat! i

POVZETEK V diplomskem delu je bila obravnavana uporaba didaktičnih pripomočkov pri pouku književnosti v 7. in 8. razredu na dveh izbranih osnovnih šolah. Obravnavana tema temelji na teoretičnih spoznanjih, podkrepljenih z izvedbo dveh raziskav ter njuno analizo in primerjavo. Dandanes si pouka oz. procesa izobraževanja ne moremo predstavljati brez uporabe številnih didaktičnih pripomočkov, ki nam močno olajšajo proces pridobivanja znanja. Profesorji slovenščine opažajo, da je v zadnjih letih prišlo do upada zanimanja za književnost in za branje književnih del na splošno. Kljub porastu različnih didaktičnih pripomočkov za pouk književnosti, je književnost pri učencih nepriljubljena. Strokovnjaki ugotavljajo, da so vzroki za nepriljubljenost: nemotiviranost za branje, nerazumevanje besedil, prevelika količina besedil in velik porast uporabe svetovnega spleta, kjer lahko učenci najdejo marsikaj. V času opravljanja pedagoške prakse smo ugotovili, da se mnogi učenci pri pouku uporabljajo didaktične pripomočke, ki jim olajšajo učenje književne snovi. V sklopu diplomskega dela želimo ugotoviti, katere didaktične pripomočke učenci uporabljajo, kdaj jih uporabljajo in katere pripomočke največkrat uporabijo v vseh fazah pouka književnosti (razen motivacije). Isto želimo izvedeti tudi za učiteljice slovenščine. V sklopu tega pa nas zanima tudi, če prihaja do razlik med mestom in podeželjem. Ključne besede: didaktika, književnost, didaktični pripomočki, osnovna šola, 7. in 8. razred. ii

ABSTRACT In the last decade, Slovenian language teachers have notices a decreased interest in literature and reading literary works in general. Despite the rise of various teaching tools for teaching literature, it still remains very unpopular among students. Experts note that the reasons for its unpopularity are: lack of reading motivation, lack of reading comprehension, overall volume of text and a large increase in use of the internet, where students can find almost everything. While attending teaching practice, I have noticed, that during class, many students use teaching tools, which facilitate the learning process and attaining of literary material. As part of my thesis, I want to find out which teaching tools the students use, when do the use them and which are most commonly used during preparations for literature exams. I examine these aspects among teachers of Slovene language as well. I was also interested in whether or not there are differences in teaching practices and use if teaching tools between schools in urban and schools rural areas. Key words: didactics, literature, teaching tools, primary school, 7 th and 8 th grade. iii

Kazalo ZAHVALA... i POVZETEK... ii ABSTRACT... iii Kazalo... iv Kazalo grafov... vi Kazalo tabel... vii Kazalo slik... vii 0 UVOD... 1 TEORETIČNI DEL... 2 1 O POUKU, DIDAKTIKI, DIDAKTIKI KNJIŽEVNOSTI IN POUKU KNJIŽEVNOSTI... 3 1.1 POUK... 3 1.1.1 Učitelj... 4 1.1.2 Učenec... 4 1.1.3 Učna vsebina... 5 1.2 DIDAKTIKA... 5 1.3 DIDAKTIKA IN POUK KNJIŽEVNOSTI... 6 2 O DIDAKTIČNIH PRIPOMOČKIH... 8 2.1 KLASIFIKACIJA DIDAKTIČNIH PRIPOMOČKOV, KI SE UPORABLJAJO PRI POUKU KNJIŽEVNOSTI... 12 3 DIDAKTIČNE IN TEHNIČNE ZNAČILNOSTI DIDAKTIČNIH PRIPOMOČKOV, KI JIH UPORABLJAMO PRI POUKU KNJIŽEVNOSTI... 16 3.1 Učbenik in delovni zvezek... 17 3.2 Miselni vzorec... 18 3.3 Povzetek... 20 3.4 Priročnik... 22 3.4.1 Priročnik za učitelje... 22 3.4.2 Priročniki za učence... 23 3.5 Računalnik... 25 3.6 Svetovni splet... 26 3.7 Šolska tabla... 29 3.8 Fotografije, risbe, skice... 30 3.9 Radio, kasetofon, magnetofon, CD-predvajalnik... 31 iv

3.10 Televizija, DVD-predvajalnik... 31 EMPIRIČNI DEL... 33 1 OPREDELITEV RAZISKOVALNEGA PROBLEMA... 34 1.1 Raziskovalna vprašanja pri delu z učenci... 34 1.2 Raziskovalna vprašanja pri delu z učiteljicami... 34 1.3 Raziskovalne hipoteze... 34 1.4 Povezave med hipotezami... 36 2 METODOLOGIJA... 38 2.1 Raziskovalne metode... 38 2.2 Raziskovalni vzorec... 38 2.3 Postopki zbiranja podatkov... 38 2.4 Merske karakteristike... 41 2.5 Postopki obdelave podatkov... 41 3 INTERPRETACIJA REZULTATOV ANKETE... 42 3.1 Rezultati in interpretacija anketnih vprašalnikov za učence... 42 3.2 Rezultati in interpretacija anketnih vprašalnikov za učiteljice slovenščine... 70 3.3 DOBLJENI REZULTATI IN POTRDITEV HIPOTEZ... 84 3.3.1 Anketni vprašalnik za učence... 84 3.3.2 Anketni vprašalnik za učiteljice slovenščine... 86 3.4 Ponovitev raziskave med učiteljicami slovenščine v šolskem letu 2013/2014. 88 3.5 Prikaz razlik pri raziskavi med učitelji slovenščine v različnih letih raziskave. 96 4 KLJUČNE UGOTOVITVE... 104 5 ZAKLJUČEK... 105 6 VIRI IN LITERATURA:... 107 Priloga 1: Anketni vprašalnik (učenci)... 111 Priloga 2: Anketni vprašalnik (učitelji)... 118 v

Kazalo grafov Graf 1: Učenci v 7. razredu M, P in skupaj... 43 Graf 2: Učenci v 8. razredu M, P in skupaj... 43 Graf 3: Razdelitev anketiranih učencev po spolu v odstotkih... 44 Graf 4: Kaj ti pomeni besedna zveza didaktični pripomoček? M... 46 Graf 5: Kaj ti pomeni besedna zveza didaktični pripomoček? P... 46 Graf 6: Ali je književnost lahko priljubljena? M... 47 Graf 7: Ali je književnost lahko priljubljena? P... 48 Graf 8: Priljubljenost didaktičnih pripomočkov skupni rezultati... 51 Graf 9: Uporaba didaktičnih pripomočkov M... 52 Graf 10: Uporaba didaktičnih pripomočkov P... 53 Graf 11: Katere didaktične pripomočke so opazili v M.... 54 Graf 12: Katere didaktične pripomočke so opazili v P?... 55 Graf 13: Priprava na test M... 56 Graf 14: Priprava na test P... 57 Graf 15: Izbira didaktičnih pripomočkov za izdelavo predstavitve pri pouku književnosti M... 58 Graf 16: Izbira didaktičnih pripomočkov za izdelavo predstavitve pri pouku književnosti P... 59 Graf 17: Ali učenci uporabljajo miselne vzorce za utrjevanje snovi? M... 60 Graf 18: Ali učenci uporabljajo miselne vzorce za utrjevanje snovi? P... 61 Graf 19: Kakšni so miselni vzorci, predstavitve in plakati učencev M... 62 Graf 20: Kakšni so miselni vzorci, predstavitve in plakati učencev P... 63 Graf 21: Ocene didaktičnih pripomočkov skupni rezultati... 65 Graf 22: Opisni odgovori učencev (zanimivost in relevantnost mnenja) odgovori vseh učencev 66 Graf 23: Opisni odgovori učencev (zanimivost in relevantnost mnenja) M.... 67 Graf 24: Opisni odgovori učencev (zanimivost in relevantnost mnenja.) P... 67 Graf 25: Delovne izkušnje anketiranih učiteljic v letih... 70 Graf 26: Spol... 71 Graf 27: Starost... 72 Graf 28: Priljubljenost učne ure književnosti... 73 Graf 29: Priprave na učno uro književnosti... 74 Graf 30: Kdaj vse se uporablja didaktične pripomočke... 75 Graf 31: Uporaba didaktičnih pripomočkov... 76 Graf 32: Ocena primernosti učbenika... 77 Graf 33: Zamenjava ali sprememba učbenika... 78 Graf 34: Ali uporaba didaktičnih pripomočkov učencem pomaga?... 79 Graf 35: Imajo šole dovolj didaktičnih pripomočkov in ali so dovolj kvalitetni?... 80 Graf 36: Ocena didaktičnih pripomočkov... 81 Graf 37: Odnos učencev do književnosti... 82 Graf 38: Mnenje učitelja o odnosu učitelj učenec in uporabi didaktičnih pripomočkov... 83 Graf 39: Primerjava odgovorov o priljubljenosti književnosti v šoli... 96 Graf 40: Primerjava odgovorov o pripravi na učno uro književnosti... 97 Graf 41: Primerjava odgovorov o uporabi didaktičnih pripomočkov pri učni uri književnosti... 97 Graf 42: Primerjava odgovorov o najpogosteje uporabljenih didaktičnih pripomočkih... 98 Graf 43: Primerjava odgovorov o najpogosteje uporabljenih didaktičnih pripomočkih... 99 Graf 44: Primerjava odgovorov o učbeniku... 99 Graf 45: Primerjava odgovorov o uporabnosti didaktičnih pripomočkov... 100 Graf 46: Primerjava odgovorov o dostopnosti didaktičnih pripomočkov na šoli... 101 Graf 47: Primerjava odgovorov ocena in primerjava didaktičnih pripomočkov... 101 Graf 48: Primerjava odgovorov o spremembi odnosa učencev do književnosti... 102 Graf 49: Primerjava odgovorov lastno mnenje... 103 vi

Kazalo tabel Tabela 1: Učenci M... 42 Tabela 2: Učenci P... 42 Tabela 3: Število vseh anketiranih učencev... 42 Tabela 4: Kaj ti pove besedna zveza didaktični pripomoček? M... 45 Tabela 5: Kaj ti pove besedna zveza didaktični pripomoček? P... 45 Tabela 6: Ali je književnost lahko priljubljena? skupni rezultati... 47 Tabela 7: Priljubljenost didaktičnih pripomočkov skupni rezultati... 49 Tabela 8: Priljubljenost didaktičnih pripomočkov skupni rezultati v odstotkih... 50 Tabela 9: Razdelitev odgovorov na četrto vprašanje skupni rezultati... 52 Tabela 10: Didaktični pripomočki v učilnici skupni rezultati... 54 Tabela 11: Razporeditev odgovorov na sedmo vprašanje skupni rezultati... 56 Tabela 12: Izbira didaktičnih pripomočkov za izdelavo predstavitve pri pouku književnosti skupni rezultati... 58 Tabela 13: Razporeditev odgovorov na deveto vprašanje skupni rezultati... 60 Tabela 14: Razporeditev odgovorov na deseto vprašanje skupni rezultati... 62 Tabela 15: Razporeditev odgovorov na deseto vprašanje skupni rezultati... 64 Tabela 16: Razporeditev opisnih odgovorov po zanimivosti in relevantnosti mnenja... 66 Tabela 17: Delovne izkušnje anketiranih učiteljic v letih... 70 Tabela 18: Spol... 71 Tabela 19: Starost... 72 Tabela 20: Kraj poučevanja... 72 Tabela 21: Priljubljenost književnosti... 73 Tabela 22: Priprave na učno uro književnosti... 74 Tabela 23: Uporaba didaktičnih pripomočkov pri pouku književnosti... 75 Tabela 24: Uporaba didaktičnih pripomočkov... 76 Tabela 25: Ocena primernosti učbenika... 77 Tabela 26: Sprememba ali menjava učbenika... 78 Tabela 27: Ali uporaba didaktičnih pripomočkov pomaga učencem?... 79 Tabela 28: Imajo šole dovolj didaktičnih pripomočkov in ali so dovolj kvalitetni?... 80 Tabela 29: Ocena didaktičnih pripomočkov... 81 Tabela 30: Odnos učencev do književnosti... 82 Tabela 31: Mnenje učitelja o odnosu učitelj učenec in uporabi didaktičnih pripomočkov... 83 Tabela 32 Splošni podatki... 88 Tabela 33 Odgovori»Ocenite didaktične pripomočke«... 94 Kazalo slik Slika 1: Didaktični trikotnik.... 4 Slika 2: Oblikovanje miselnih vzorcev.... 18 vii

0 UVOD»Cilj izobraževanje je pripraviti mlade na izobraževanje, ki traja vse življenje.«(robert Hutch) Dandanes si pouka oz. procesa izobraževanja ne moremo predstavljati brez uporabe številnih didaktičnih pripomočkov, ki nam močno olajšajo proces pridobivanja znanja. Namen diplomskega dela je predstaviti uporabo didaktičnih pripomočkov pri pouku književnosti. Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu predstavljamo definicijo pouka, splošne didaktike ter pouka in didaktike književnosti. Sem smo uvrstili tudi definicijo didaktičnih pripomočkov, različne klasifikacij ter didaktične in tehnične značilnosti posameznih didaktičnih pripomočkov, in sicer učbenik in delovni zvezek, miselni vzorec, povzetek, priročnik, računalnik, svetovni splet, šolska tabla, fotografije, risbe in skice, radio, kasetofon, CD-predvajalnik ter televizija in DVD-predvajalnik. V empiričnem delu pa bomo poskusili odgovoriti na vprašanja, ki so se pojavila v času opravljanja pedagoške prakse na osnovni šoli. Odgovore na ta vprašanja bomo predstavili v treh delih empiričnega dela. V prvem delu bomo na kratko predstavili opredelitev raziskovalnega problema, v drugem delu zapisali metodološke ugotovitve dveh raziskav, ki smo ju izvedli med učenci 7. in 8. razreda dveh izbranih šol ter učiteljicami slovenščine, ki poučujejo na teh šolah, v tretjem delu diplomskega dela pa bomo predstavili interpretacijo rezultatov obeh raziskav, ki smo ju izvedli med učenci 7. in 8. razreda dveh izbranih šol ter učiteljicami slovenščine, ki poučujejo na teh šolah. Ob koncu bomo poskusili najti še nekaj ključnih ugotovitev in jih med seboj povezali v celoto. 1

TEORETIČNI DEL 2

1 O POUKU, DIDAKTIKI, DIDAKTIKI KNJIŽEVNOSTI IN POUKU KNJIŽEVNOSTI Na začetku si lahko postavimo vprašanje, kaj imajo skupnega pouk, splošna didaktika ter didaktika in pouk književnosti. Odgovor na to vprašanje je zelo preprost. Vsem je skupen pojem izobraževanje. V nadaljevanju bomo na kratko spoznali vsakega izmed naštetih pojmov. 1.1 POUK V strokovni literaturi se pojavlja mnogo različnih definicij pouka. Strokovnjaki, med njimi tudi Martin Kramar (2009: 11), so si edini, da je pouk ali vzgojnoizobraževalni proces osrednji didaktični pojem, ki označuje namerno, načrtno, organizirano in sistematično dejavnost učiteljev in učencev, usmerjeno k doseganju izobraževalnih in vzgojnih ciljev. Vsak pouk ima svoj namen, in sicer razvoj, vzgojo in izobraževanje. Pri pouku ločimo tri funkcije (Kramar 2009: 13 14): razvojno (ne gre za ukalupljanje, ampak za razvoj človekovih potencialov), vzgojno (kaže se v sprožanju in ustvarjanju različnih vzgojnih vplivov, ki vplivajo na razvoj in oblikovanje učenčevih osebnostnih lastnosti in celotne učenčeve lastnosti) in izobraževalno (veže se na stvarno spoznavno stran pouka, kaže se kot posredovanje, pridobivanje in usvajanje znanja, razvijanje sposobnosti, spretnosti in delovanja). Značilnosti vseh funkcij pouka sta odprtost in dinamičnost. Funkcije pouka se uresničujejo z nalogami. M. Kramar (2009: 15 16) pravi, da so to konkretne dejavnosti, ki jih izvajajo učitelji in učenci. Poznamo tri vrste nalog pouka: materialne naloge (pridobivanje materialnega, snovnega znanja), formalne naloge (razvijanje sposobnosti in osebnostnih lastnosti) in formativne naloge (oblikovanje celovite osebnosti). Ana Tomić (1997: 32) pravi, da nam analiza pouka odkriva, da pri pouku sodelujejo trije pomembni dejavniki: učitelj, učenec in učna vsebina. Te tri dejavnike je mogoče prikazati s t. i. didaktičnim trikotnikom: 3

Slika 1: Didaktični trikotnik. Tomićeva trdi, da je pomembno pripomniti, da pouk zmeraj zajema vse tri dejavnike; če katerega izmed njih ni, to potem ni več pouk (Tomić 1997: 32). Na kratko si oglejmo definicijo vsakega posameznega dejavnika: 1.1.1 Učitelj Učitelj je strokovnjak, ki vodi in izvaja vzgojno-izobraževalni proces oz. pouk. Skupaj z učenci je nosilec in uresničevalec pouka. Njegova glavna, vendar ne edina dejavnost je poučevanje. To v današnjem pojmovanju predstavlja uvajanje učencev v vzgojno-izobraževalno dejavnost, sprožanje, vodenje, usmerjanje, spodbujanje učenčevega pridobivanja znanja, analizo, vrednotenje in ocenjevanje dosežkov učencev. V učiteljevo dejavnost sodi tudi načrtovanje, priprava, izvajanje, analiza, vrednotenje, izboljševanje in razvojno spreminjanje izobraževalnega procesa. Učitelji imajo v izobraževalnem procesu različne vloge: so izvajalci procesa, razredniki, vodje timov učiteljev, mentorji učencem, mentorji različnih dejavnosti učencev, vodje strokovnih skupin učiteljev in drugih dejavnosti, ki jih izvaja šola. O vlogi in poklicni podobi učiteljev je veliko napisanega. Z didaktičnega vidika je pomembno poudariti, da se učiteljeva temeljna vloga spreminja. Učitelj je vse manj prenašalec (sporočevalec) učne snovi učencem in vedno bolj njihov sodelavec, usmerjevalec in svetovalec. (Blažič, Ivanuš Grmek, Kramar, Strmčnik 2003: 89 101) 1.1.2 Učenec Učenci so osebe, ki jim je izobraževalni proces namenjen. Skupaj z učitelji so temeljni nosilci in uresničevalci izobraževalnega procesa. Ožje gledano so učenci 4

osebe, ki se učijo, v izobraževalnem procesu razvijajo sposobnosti in osebnostne lastnosti. Prevladujoča aktivnost učencev je pridobivanje znanja. V današnjem izobraževanju imajo učenci aktivno vlogo v vseh fazah izobraževalnega procesa. Njihova dejavnost je široka in obsežna, zajema iskanje, odkrivanje, oblikovanje, usvajanje in preverjanje znanja, uporabo znanja v novih (drugačnih) razmerah, sodelovanje z učitelji in samostojno pridobivanje znanja. S tem se prepleta in razvija tudi socializacijska ali vzgojna dejavnost, ki nastaja v razmerjih med učenci in med učenci in učitelji ter drugimi sodelavci v izobraževalnem procesu. (Blažič, Ivanuš Grmek, Kramar, Strmčnik 2003: 85 89) 1.1.3 Učna vsebina Učna vsebina je izjemno širok in kompleksen pojem. Predstavlja vsa raznovrstna sredstva, s pomočjo katerih vzgajamo in izobražujemo. (Ivanuš Grmek, Javornik Krečič 2011: 77) V strokovni literaturi so si strokovnjaki edini, da učna vsebina pomeni tisto realno osnovo, na kateri se razvija učni proces in prek katerega se vzpostavljajo odnosi med učencem in učiteljem. Učna vsebina v veliki meri določa značaj učnega procesa, opredeljuje stališče učitelja in učenca. Učne oblike, učne metode in postopke v veliki meri določa značaj učne vsebine. (Tomić 1997: 33) 1.2 DIDAKTIKA V svetu dandanes obstaja mnogo znanosti, npr. biologija, matematika, medicina, pedagogika itd. Ivan Andoljšek pravi, da»ima vsaka znanost svoj predmet, ki ga proučuje po določenih znanstvenih metodah, če pa predmeta ni, tudi ni samostojne znanosti.«(andoljšek 1976: 5). Med znanstvene discipline sodi tudi didaktika. Milena Ivanuš Grmek in Marija Javornik Krečič sta v skupnem delu Osnove didaktike (2011: 8) zapisali naslednjo definicijo:»didaktika je relativno samostojna znanstvena disciplina v okviru pedagoških znanosti, ki jo zanima izobraževanje. Obravnava vprašanja izobraževanja, učenja in poučevanja na dveh nivojih: na makro ravni (učni načrt, cilji, institucionalni pogoji, zakonodaja) in na mikro ravni (učni proces).«korenine didaktike segajo daleč v zgodovino. Marjan Blažič, Milena Ivanuš Grmek, Martin Kramar, France Strmčnik v skupnem delu Didaktika (2003: 9) 5

pišejo:»pojem in izraz didaktika sta grškega izvora. V njem se steka vrsta pojmov, npr. didactos (učljiv), didaskaleion (šola, razred), didaskein (učiti, poučevati), didaskalos (učitelj/-ica).«za glavna utemeljitelja didaktike veljata Ratke in Komensky, ki sta prva začela uporabljati izraz»didaktika«. Kot vsaka znanost ima tudi didaktika svoje naloge. Ana Tomić (1997: 10) navaja naslednje: didaktika analizira proces izobraževanja nasploh, ne pa samo izobraževanja prek pouka, vsestransko analizira pouk, poučevanje in učenje, vsebina, viri in postopki, komunikacija in interakcija, načela, pravila pouka, oblike in metode učnega dela, organizacija učnega procesa, razmerje med učiteljem, učencem in učno vsebino, načrtovanje in vrednotenje pouka, izobraževalna tehnologija itd. Če povzamemo: glavni predmet didaktike je izobraževanje. Didaktika znanstveno preučuje izobraževanje, ga utemeljuje, razvija, spremlja, raziskuje, izpopolnjuje in spreminja. Izobraževanje je danes zelo razširjena človekova in družbena dejavnost. Predstavlja prihodnost in je največje zagotovilo, da se bo človek ohranil in kvalitetno živel. 1.3 DIDAKTIKA IN POUK KNJIŽEVNOSTI Skozi zgodovino razvoja književnosti so se vedno»kresala«mnenja o tem, ali je književnost pomembna ali ne. Na to temo so bile zapisane številne razprave. Tomo Virk je leta 2008 napisal razpravo z naslovom»ali je književnost pomembna?«. V tej razpravi osvetli pomembnost književnosti in literature. Po njegovem mnenju sta književnost in literatura zelo pomemben oz. nujen 6

pripomoček, ki s svojimi kvalitetami služita kot poligon za ustvarjalno mišljenje in domišljijo. (Virk 2008: 12) V nadaljevanju se bomo osredotočili na predstavitev pojmov didaktika in pouk književnosti. Njuna skupna točka je ukvarjanje s književnostjo. Didaktika književnosti je ena od specialnih didaktik, ki se ukvarja s poukom književnosti. Njen predmet so dejavniki, cilji, vsebine, metode in organizacija tega pouka. Boža Krakar-Vogel v svojem prispevku Razsežnosti učiteljeve usposobljenosti za poučevanje književnosti piše:»književno didaktiko definiramo kot interdisciplinarno in uporabno vedo o pouku književnosti. Interdisciplinarno zato, ker se pri razlagi in raziskovanju književnih pojavov pri pouku opira na literarno vedo, pri raziskovanju in razlaganju pouka kot vodenega procesa različnih načinov učenčevega spoznavanja pa na pedagoške vede. Uporabna pa je književna didaktika zato, ker kot rezultat razčlenjevanja didaktične sestave pouka književnosti daje uporabna načela, ki se na praktični ravni konkretizirajo v učnih načrtih, učbenikih, priročnikih, posameznih metodičnih modelih in pri samem poučevanju.«(krakar Vogel 1993/94: 184 187) Didaktika književnosti se ukvarja se z naslednjimi vprašanji: Kako je pojmovana književnost pri pouku? Kako jo učenec/bralec bere, sprejema, se o njej uči? Kakšna je vloga učitelja in kakšno znanje za to potrebuje? Zakaj učiti književnost, kaj v kolikšni meri in s kakšnimi pripomočki? V preteklosti je, kot pravi Dragutin Rosandić v delu Metodika književne vzgoje (1986), učitelj predaval snov, predavanje glede na razpoložljiv čas poživil z branjem odlomkov in spraševal za oceno, kar je poprej povedal. Danes pa temu seveda ni tako, saj sodobna književna didaktika ni veda o»prenosu stroke v prakso«, z nekaj»popestritvami«za mladino. Pouk književnosti je organiziran in načrtovan proces učenčevega dejavnega spoznavanja književnosti. Pri pouku naj bi se zmanjšala dejavnost učitelja, povečala pa dejavnost učencev. Učitelj naj bo le usmerjevalec, moderator. Tako se poveča njegovo delo izven pouka, dolgoročna in kratkoročna didaktična priprava na pouk. Didaktična struktura 7

pouka književnosti zajema cilje, vsebine in metode. Cilji so hierarhično najvišje, vse sestavine pa so med seboj soodvisne. Temeljni cilj pouka književnosti je usposabljati učence za dejaven stik z literaturo. Učenec naj se seznanja z načini sprejemanja in tvorjenja različnih besedil. Dejaven stik z literaturo posamezniku omogočajo književne sposobnosti, to sta literarno branje in literarno pisanje. Didaktika književnosti in pouk književnosti sta torej med seboj močno povezana. Književna didaktika je veda, ki interdisciplinarno definira posamezne sestavine v didaktični sestavi pouka (smotre, metode in vsebine) in izpeljuje uporabna načela, posledično pa usmerja razmerja med sestavinami in usmerja dejavnosti v okviru pouka književnosti (npr. učiteljevo ravnanje na poti od strokovne do didaktične obravnave besedila, učno načrtovanje, načela za preverjanje znanja, pisanje učbenikov, didaktičnih gradiv ipd.). 2 O DIDAKTIČNIH PRIPOMOČKIH V današnjem času si pouka ne znamo predstavljati brez najrazličnejših didaktičnih pripomočkov, ki nam olajšajo proces pridobivanja znanja. Kadar govorimo o pripomočkih, je treba najprej definirati pojem pripomoček. V knjižni izdaji Slovarja slovenskega knjižnega jezika (1994) najdemo naslednji zapis: pripomóček -čka m priprava, snov, ki se uporablja za opravljanje določene dejavnosti, za dosego določenega cilja: uporabljati moderne pripomočke; krtače, krpe in drugi pripomočki za čiščenje; pripomočki za lepotičenje / gospodinjski, ortopedski, tehnični, tiskarski, učni pripomočki; kozmetični, pralni, zdravilni pripomočki // kar se uporablja, je namenjeno za opravljanje določene dejavnosti, za dosego določenega cilja sploh: zakoni in drugi pripomočki za urejanje medsebojnih odnosov / risanje je pripomoček za nazornejšo razlago / ekspr. nekaterim ženskam se zdijo solze najzanesljivejši pripomoček. Vladimir Poljak je v delu Didaktika (1974: 66) zapisal, da so»didaktični pripomočki didaktično oblikovana objektivna stvarnost. So pomemben vir znanja 8

in baza za razvijanje delovne sposobnosti«. Loči več skupin didaktičnih pripomočkov: 1. Vizualni didaktični pripomočki poudarjena je t.i. videokomponenta. Glede na dimenzije so lahko dvo- in tridimenzionalni, glede na didaktično funkcijo pa statični ali dinamični. Med dvodimenzionalne pripomočke spadajo risbe, slike, zemljevidi, plakati, tabele itd. Med tridimenzionalne didaktične pripomočke uvrščamo modele, globuse, računalnike itd. 2. Avditivni didaktični pripomočki temeljijo na avdio komponenti. V to skupino uvrščamo različne zvočne posnetke. 3. Tekstni didaktični pripomočki zajemajo najrazličnejše tekstno gradivo, npr. učbeniki, priročniki, učni listi, leksikoni, slovarji Jereb in Jug (1987) navajata naslednje značilnosti sodobnih didaktičnih pripomočkov: Sodobni didaktični pripomočki shranjujejo informacije na najrazličnejše načine. Iz teh virov znanje črpata tako učenec kot učitelj. Pri smotrni uporabi didaktičnih pripomočkov prevladuje učenje kot aktivni proces, kot jemanje in predelava znanja. Poučevanje, ki ga je doslej opravljal učitelj, polagoma slabi, ne pojavlja se več kot edini vir znanja. Sodobne didaktične pripomočke lahko uporabljamo tudi izven šole, saj omogočajo individualno in množično učenje. Večina avtorjev poudarja, da je moč sodobnih didaktičnih pripomočkov v dvosmerni komunikaciji, s čimer je omogočena tudi povratna zveza. Učni program je mogoče pripraviti izven učnega procesa in ni nujno, da ga pripravi učitelj, ki pouk potem tudi izvaja. (Jereb, Jug 1987: 12) Vpogled v strokovne monografije s področja didaktike zadnjih 20 let prinaša mnogo razdelitev didaktičnih pripomočkov. Strokovnjaki, kot so M. Kramar, M. Ivanuš Grmek, M. Javornik Krečič, A. Tomić, so mnenja, da lahko didaktične pripomočke razdelimo na dva dela: na didaktično okolje in didaktične pripomočke. 9

V didaktično okolje sodijo prostor, čas in vsi objekti, namenjeni izvajanju pouka. Milena Ivanuš Grmek in Marija Javornik Krečič v svojem skupnem delu Osnove didaktike (2011: 86) delita didaktično okolje na naravno, družbeno in šolsko okolje. Pod pojmom naravno okolje razumemo naravne znamenitosti, ki jih vključujemo v pouk in si jih ogledamo preko ekskurzij, izletov in učnih sprehodov. Pojem družbeno okolje predstavljajo družbeni objekti, ki so uporabni v didaktične namene, kot na primer muzeji, galerije, inštituti, splošne knjižnice. Vse te inštitucije imajo ustrezen prostor za izvajanje pouka, pomenijo povezovanje šole z različnimi ustanovami ter popestritev in obogatitev pouka, obenem pa učence opozarjajo, da so izvori znanja različni. Kadar govorimo šolskem okolju, je treba vedeti, da se to okolje deli na dva dela: na notranji in zunanji učni prostor. Notranji učni prostor predstavljajo učilnice, kabineti, specializirane učilnice (npr. za naravoslovje), delavnica (npr. za tehnični pouk), šolska knjižnica. Zunanji učni prostor pa sta šolsko dvorišče s šolskim igriščem, ki predstavljata dopolnjujoč prostor drugim šolskim prostorom in s tem prispevata k realizaciji ciljev, še posebej tistih, ki so povezani s kulturo življenja in bivanja. (Blažič, Ivanuš Grmek, Kramar, Strmčnik 2003: 322 328) Drugi del so didaktični pripomočki, ki jih učitelji in učenci potrebujejo za izvajanje pouka in z njim povezanih dejavnosti (Kramar 2009: 60). Delimo jih na: pomagala (orodja) služijo za obravnavo in obdelavo določene problematike, ki jo obravnavamo; prenašalce z njihovo pomočjo prenašamo informacije (knjige, table, grafoskopi ); vire pomagala, ki vsebujejo informacijo. Informacija je lastnost tega sredstva, in ni vložena v to sredstvo. Vir kot tak nam nudi dokaz, pripomoček (računalnik ali TV) pa pripomore, da dokaz približamo učencu. M. Kramar (2009: 61 63) piše, da imajo didaktični pripomočki naslednje funkcije: Informativna funkcija 10

Z različnimi didaktičnimi pripomočki lahko izboljšamo in racionaliziramo mnoge informacije, ki jih neposredno ali posredno posredujemo učencem. Funkcija ponazarjanja Resnične predmete in pojave, ki jih pri pouku ni možno uporabiti, učencem približamo z uporabo različnih nadomestkov: Vizualni didaktični pripomočki prevladujejo, saj 80 % vsega, kar čutno zaznamo, zaznamo vidno. Posredujejo nam vidne dražljaje (tabla, grafoskop, zemljevidi, slike ). Avditivni didaktični pripomočki ustvarjajo slušne čutne dražljaje (govor, vse vrste nosilcev zvokov). Avdio-vizualni didaktični pripomočki poleg zvoka predvajajo tudi gibljivo sliko. Multimedijski didaktični pripomočki (navadno je to računalnik) nam hkrati posredujejo gibljivo sliko, zvok ali govor in interaktivni pogovor (računalnik se pogovarja z uporabnikom). Motivacijska funkcija Z uporabo različnih didaktičnih pripomočkov lahko pouk popestrimo, pritegnemo pozornost učencev, ustvarjamo napetost, pojasnimo nejasnosti, usmerimo pozornost na bistveno, zbujamo radovednost, ponazorimo, kar si učenci težje predstavljajo, omogočimo povratno informacijo in refleksijo. Funkcija virov Z vključevanjem različnih virov v pouk učencem omogočamo opazovanje pristne resničnosti, doživljanje neposrednih izkušenj in neposredno spoznavanje resničnosti. Tu so didaktični pripomočki pomembna vez pouka z resničnostjo, ki je predmet obravnave. Viri so lahko resnični predmeti v naravnem okolju ali v šoli, resnični pojavi (opazovanje v naravi in družbenem okolju) ter poskusi in prikazi v laboratorijih. 11

Za zaključek dodajmo še, da didaktični pripomočki omogočajo učinkovitejše posredovanje znanja, učenci dobijo jasne, konkretne zaznave o zunanjem svetu, učitelj pa postaja organizator pouka. (Ivanuš Grmek, Javornik Krečič 2011: 86) 2.1 KLASIFIKACIJA DIDAKTIČNIH PRIPOMOČKOV, KI SE UPORABLJAJO PRI POUKU KNJIŽEVNOSTI Veliko število didaktičnih pripomočkov, ki jih uporabljamo pri pouku, prav gotovo ne olajšuje razvrščanja. Različne teorije in vrste učenja omogočajo različne kriterije za razvrščanje in klasifikacijo didaktičnih pripomočkov. Najpogostejši kriteriji delitve so po načinu sprejemanja (percipiranja), po izvoru učil, po stopnji didaktične predelave, načinu uporabe in gibljivosti. (Jereb, Jug 1987: 10) Klasifikacija didaktičnih pripomočkov se razlikuje od teoretika do teoretika. Preden pa spoznamo klasifikacije didaktičnih pripomočkov, je treba poznati zgodovino razvoja le-teh. V visokošolskem učbeniku Didaktika (Blažič, Kramar, Ivanuš Grmek, Strmčnik 2003: 259 264) preberemo, da lahko razvoj oz. zgodovino didaktičnih pripomočkov razdelimo na štiri posamezna obdobja, vsako s svojimi značilnostmi: 1. Obdobje personalnih medijev (do leta 1500): Obdobje lahko razdelimo na 3 razvojne stopnje: a) Arhaična razvojna stopnja razvojna stopnja, ki je trajala od začetkov do razcveta prvih visokih kultur. Sem sodijo personalni (ples) in oblikovni (obelisk, skulptura) pisni mediji (zid, glinaste črepinje). V to razvojno stopnjo je treba uvrstiti tudi žrtveni ritual. b) Druga razvojna stopnja mnogovrstnih visokih kultur (2500 pr. n. št. do 800. n. št) za obdobje Antike je značilen razvoj zvitka kot vmesnega člena pri razvoju knjige. c) Tretja razvojna stopnja zgodnje zgodovine medijev (od leta 800 do leta 1400) to obdobje je zaslužno za razvoj socialno-publicistične funkcije medijev. 12

2. Obdobje tiskanih medijev (od leta 1500 do 1900): Kot pove že ime obdobja, gre pri tem obdobju za razvoj tiskanih medijev, ki so prevzeli največji del tradicionalnih funkcij svojih predhodnikov ter modificirali in ustvarili povsem nove oblike in prostore individualnega in družbenega komunikativnega delovanja. (Blažič, Kramar, Ivanuš Grmek, Strmčnik 2003: 259 264) 3. Obdobje elektronskih medijev (od leta 1900 do 2000): Elektronske medije lahko delimo na avditivne (telefon, gramofonska plošča, radio) in (avdio)vizualne (fotografija, film, televizija, video). 4. Obdobje digitalnih medijev (od leta 2000): Od leta 2000 dalje je zaznati močan razvoj multimedijske tehnologije. Marjan Krašna (2010: 11) piše, da lahko multimedijo definiramo kot: medijsko predstavitev integriranih podatkov, besedila, slike, zvoka in videa, shranjenih na lokalnih polnilnih medijih, tipični predstavnik je multimedijski računalnik; medijsko predstavitev integriranih podatkov, besedila, slike, zvoka in videa, v realnem času prek določenega tipa telekomunikacijskih povezav, tipični predstavnik je televizija; interaktivno medijsko predstavitev podatkov, besedila, slike, zvoka in videa, v realnem času prek telekomunikacijske mreže. Poznamo mnogo klasifikacij, ki se močno navezujejo na zgodovinski razvoj didaktičnih pripomočkov. Boža Krakar Vogel je v svojem delu Poglavja iz didaktike književnosti (2004: 141) zapisala, da je naloga didaktičnih pripomočkov v tem, da učiteljem in učencem pomagajo pri uresničevanju zastavljenih ciljev pri pouku. Avtorica didaktične pripomočke deli na dve osnovni klasifikaciji: Prva klasifikacija deli didaktične pripomočke na dva dela, na didaktične pripomočke, ki so namenjeni učencem, in didaktične pripomočke, ki jih uporabljajo učitelji. Didaktični pripomočki za učence so: učbenik/berilo, 13

delovni zvezek, knjižne zbirke, avdio-vizualna tehnična sredstva, slikovna/grafična gradiva, računalniška tehnologija, drugi dodatni didaktični pripomočki. Med didaktične pripomočke za učitelje sodijo: didaktični priročniki, literarnostrokovna literatura (knjižne publikacije, periodika) in didaktičnostrokovna literatura. (Krakar Vogel 2004: 141) Druga klasifikacija, uporabna za delitev didaktičnih pripomočkov, pa le-te deli na nadzorovane oz. potrjevane (njihovo strokovno in didaktično primernost urejata pravilnik o učbenikih in strokovni svet za vzgojo in izobraževanje) in na nenadzorovane, komercialne (didaktični pripomočki so zaradi tržnih interesov velikokrat izdani na hitro, brez ustreznih strokovnih pregledov in recenzij). (Krakar Vogel 2004: 141) Didaktične pripomočke lahko klasificiramo še podrobneje. Zelo dobro razdelitev tradicionalnih didaktičnih pripomočkov sta oblikovala Janez Jereb in Jurij Jug v skupnem delu Učna sredstva v izobraževanju (1987: 10 11), kjer navajata naslednje kriterije: 1. Način sprejemanja (percipiranja) najenostavnejša in najpopularnejša delitev: avditivna, vizualna, avdio-vizualna sredstva. 2. Način uporabe: pripomočki za samostojno delo (slovarji, enciklopedije), manipulativna sredstva (orodja, pribor), laboratorijsko eksperimentalna sredstva (stroji, priprave), demonstracijska sredstva (filmi, diapozitivi, slike). 3. Izvor učil: učilo kot industrijski izdelek, lastni izdelek, drugačen izvor (mišljena je narava). 14

4. Stopnja didaktične predelave: naravni predmeti, rekonstrukcije stvarnosti (modeli, slike), razna grafično-simbolna sredstva (sheme, grafikoni). 5. Stopnja abstraktnosti: neposredne izkušnje, prirejene izkušnje (modeli, makete). 6. Delitev na učila in pomagala oziroma na učne pripomočke in pomagala. 7. Delitev po kriteriju vsebine najbolj uporabljena v praksi: statična sredstva (slike, risbe, diapozitivi), dinamična sredstva (TV, film oz. vse, kar se giblje). 8. Delitev didaktičnih pripomočkov N. N. Šoljanu (1972): velika tehnologija tista sredstva, ki omogočajo dvosmerno komunikacijo, mala tehnologija ostala sredstva. Didaktične pripomočke lahko razvrščamo po mnogih klasifikacijah. Med raziskovanjem in prebiranjem literature smo dobili zamisel, da bi za potrebe diplomskega dela poskusili izdelati lastno klasifikacijo, po kateri bi lažje razvrstili izbrane didaktične pripomočke (učbenik, delovni zvezek, miselni vzorec, povzetek, priročnik, računalnik, svetovni splet, šolska tabla, fotografije, risbe in skice, radio, kasetofon in CD-predvajalnik ter televizija in DVD-predvajalnik). S pomočjo navedenih klasifikacij v strokovni literaturi [Krakar Vogel (2004) in Jereb, Jug (1987)] ter lastnih izkušenj, pridobljenih skozi študij in prakso, smo prišli do sklepa, da lahko didaktične pripomočke razvrstimo na dve enostavni klasifikaciji. 15

Prva klasifikacija razdeli didaktične pripomočke na pisne (didaktični pripomočki, ki so napisani in tiskani), slušne/avditivne (didaktični pripomočki, s pomočjo katerih lahko nekaj slišimo) in vidne/vizualne (didaktični pripomočki, s pomočjo katerih lahko nekaj vidimo) didaktične pripomočke. Druga klasifikacija pa didaktične pripomočke razvršča v štiri kategorije: 1. Kategorija: KDO? 2. Kategorija: KJE? 3. Kategorija: KDAJ? 4. Kategorija: ZAKAJ? V nadaljevanju bomo predstavili posamezne didaktične pripomočke (učbenik, delovni zvezek, miselni vzorec, povzetek, priročnik, računalnik, svetovni splet, šolska tabla, fotografije, risbe in skice, radio, kasetofon in CD-predvajalnik ter televizija in DVD-predvajalnik) in jih razvrstili po treh klasifikacijah: klasifikacija Bože Krakar Vogel (2004), klasifikacija Janeza Jereba in Jurija Juga (1987), lastna klasifikacija. 3 DIDAKTIČNE IN TEHNIČNE ZNAČILNOSTI DIDAKTIČNIH PRIPOMOČKOV, KI JIH UPORABLJAMO PRI POUKU KNJIŽEVNOSTI Pri pouku učitelji in učenci uporabljajo številne didaktične pripomočke in si z njihovo pomočjo olajšajo pot pridobivanja znanja in izobrazbe. Glede na učni načrt za književnost so učitelji in predvsem učenci velikokrat postavljeni pred dejstvo, da je književnost težavnejša od jezika. Ta težavnost se kaže predvsem v velikem številu avtorjev, letnic, obdobij, književnih del in njihovih značilnosti. Da bi si učenci lažje zapomnili pridobljene informacije, jim je na razpolago veliko didaktičnih pripomočkov, učitelji pa s temi didaktičnimi pripomočki učencem lažje razložijo posamezne podrobnosti. 16

V nadaljevanju sledi predstavitev didaktičnih pripomočkov, ki se najpogosteje uporabljajo pri pouku književnosti, na koncu pa še pregled didaktičnih pripomočkov glede na vse izbrane klasifikacije. 3.1 Učbenik in delovni zvezek Najpogosteje uporabljena didaktična pripomočka pri pouku kateregakoli predmeta sta učbenik in delovni zvezek. Strokovnjaki s področja didaktike definirajo učbenik kot temeljno šolsko knjigo, v kateri so znanstvene in strokovne vsebine, izbrane odvisno od ciljev izobraževanja, zrelosti uporabnika, ki mu je knjiga namenjena, in od posebnih nalog učnega načrta oziroma šole ali ravni izobraževanja. Zgodovinski pregled učbenikov za pouk književnosti kaže različne tipe. Na osnovi bogate zakladnice lahko postavimo njihovo tipologijo. Učbenike za književnost (berila) lahko tipiziramo po štirih kriterijih (Rosandić, Lipnik 1991: 274 275): a) kriterij namembnosti, b) kriterij načina prinašanja književnega gradiva, c) kriterij načina razčlenjevanja književne vsebine, d) kriterij odprtosti/zaprtosti. Učbenik je lahko le pomoč za doseganje določenega standarda znanja, ki pa ga poleg učbenika določata še učni načrt in predmetni katalog znanja, nikakor pa ne sme postati zbirka vseh pričakovanih odgovorov. Učbenik velikokrat dopolnjuje pomemben dodatek, in sicer delovni zvezek, ki s svojimi vajami in nalogami omogoča: ponavljanje in poglabljanje snovi, učence dodatno motivira za delo z literarnimi besedili v berilih in ob domačem branju, učence spodbuja k drugačnim dejavnostim in jim pokaže še druge vire in načine pridobivanja znanja. 17

Delitev po klasifikacijah: Klasifikacija Bože Krakar Vogel (2004): Didaktični pripomoček namenjen učencem in učiteljem; Klasifikacija Janeza Jereba in Jurija Juga (1987): Statično, vizualno didaktično sredstvo, pripomoček za samostojno delo; Lastna klasifikacija: Pisni in tiskani didaktični pripomoček, ki ga uporabljata učenec in učitelj. Učenec ga uporablja pri pouku in doma, predvsem za pridobivanje in utrjevanje znanja ter pri pripravi na preverjanja in ocenjevanja znanja. Učitelj pa učbenik in delovni zvezek uporablja pri pouku, pri podajanju znanj učencem in v letni učni pripravi. 3.2 Miselni vzorec Miselni vzorci so dober, učinkovit in zanimiv način beleženja naših idej, misli in ugotovitev na papir. Svetu jih je prvič predstavil Tony Buzan, britanski psiholog in svetovalec za uspešno učenje. Buzan v svojem delu Delaj z glavo (1980: 9 20) predstavi teorijo miselnih vzorcev v miselnih vzorcih, kot prikazuje spodnja slika: Slika 2: Oblikovanje miselnih vzorcev. 18

Poznamo več vrst miselnih pripomočkov (Svantesson 1992: 45 46): model rogovil, ribja kost, molekulski mehurčki (grozdi), osebni. Miselne vzorce lahko uporabimo pri: načrtovanju, reševanju problemov, ponavljanju, povzemanju, ko potrebujemo strukturo, ob nevihti možganov (»brainstorming«), ob porajanju misli, pri zapisovanju na sestankih, predavanjih, v pogovorih, intervjujih itd. (Svantesson 1992: 9) Delitev po klasifikacijah: Klasifikacija Bože Krakar Vogel (2004): Didaktični pripomoček, namenjen učencem in učiteljem; Klasifikacija Janeza Jereba in Jurija Juga (1987): Statično, vizualno didaktično sredstvo, pripomoček za samostojno delo; Lastna klasifikacija: Pisni in tiskani didaktični pripomoček, namenjen predvsem učiteljem. S pomočjo miselnega vzorca učitelj učencem lažje predstavi obravnavano učno snov. Učenci miselne vzorce redkeje uporabljajo. Za zaključek dodajmo še citat Nancy Marguiles iz njenega dela Miselne podobe (1992: 4):»Miselne vzorce vzemite kot prožen, razvijajoč se sistem z neomejenimi možnostmi, ki je kot nepopisana notranjost samega človekovega duha.«19

3.3 Povzetek Eden izmed koristnih didaktičnih pripomočkov pri pouku književnosti je tudi povzetek, ki ga dela učenec ob poslušanju razlage učitelja. Sonja Pečjak in Ana Gradišar v delu Bralne učne strategije (2012: 253) pišeta, da je pri samostojnem učenju zelo pomembno, da zna učenec povzeti vsebino besedila, ki se ga želi naučiti oz. si ga zapomniti. Pri izdelavi povzetkov učenec ne bo spreminjal pomembnih podrobnosti in idej iz besedila, ampak bo povzel večino pojmov in idej s svojimi besedami. Avtorici navajata splošne značilnosti dobrih povzetkov, ki so: povzetki morajo biti organizirani tako, da je razvidna zveza med glavnimi mislimi; pomembni deli besedila morajo biti dobro vidni; misli je treba izraziti čim bolj na kratko; v povzetkih mora biti prostor tudi za dodatno vnašanje informacij. (Pečjak, Gradišar 2012: 254) Pri oblikovanju povzetkov je smiselno upoštevati naslednja priporočila (Pečjak, Gradišar 2012: 254-256): 1. Takojšnje urejanje besedila po končanem branju, saj so ideje še sveže. Učenec mora: preveriti, ali so povzetki čitljivi, dodati podatke z namenom večje jasnosti, preveriti strokovne izraze in točnost letnic, preveriti okrajšave in izpisati tiste, ki jih ne uporablja pogosto, poskrbeti, da je iz povzetka jasno razvidno, katere ideje so bolj pomembne in katere manj. 2. Povzemanje ključnih misli v nekaj povedih. Pri pisanju naj se učenec drži zaporedja: 20

Najprej mora razumeti prebrano in pogledati, katere stvari je podčrtal ali pisal v novo vrsto. Zelo verjetno so to pomembne ideje, katerih število pa je omejeno od tri do največ devet, odvisno tudi od vsebine. Pri vsaki ključni misli nato poišče pripadajoče podrobnosti, ki jih pojasni/opiše v povedi ali dveh. Potem se vrne na izhodiščno gradivo, ga primerja s povzetkom ter ugotovi, ali je napisal vse ključne misli in ali je zajel glavno sporočilo besedila. 3. Večkratno pregledovanje povzetkov snovi po učenju. Kot pravita avtorici je smiselno povzetke snovi po učenju večkrat pregledati v začetku bolj pogosto, potem vedno redkeje. S tem si učenec zapomniti že predelano snov, kar mu omogoča tudi lažje razumevanje nove snovi. 4. Postavljanje vprašanj iz povzetkov. Pri postavljanju lastnih vprašanj si učenec lahko pomaga: z naslovi poglavij ali obrobnimi razlagami, ki jih je napisal ob rob, z vprašalnicami kdo, kaj, kje, kdaj, kako in zakaj. (Pečjak, Gradišar 2012: 254-256). Za izdelavo dobrih povzetkov obstaja mnogo različnih strategij. Med njimi sta dve bolj znani, Paukova strategija (znana tudi pod imenom Cornellova strategija) in strategija hierarhizacije. Paukova/Cornellova strategija W. Pauk (1971) je razvil zelo učinkovito študijsko strategijo. Pri tej strategiji list A4 razdelimo z navpično črto na dva dela, tako da je ta črta približno za četrtino od levega roba. V prvi fazi dela učenec zapiske po vseh načelih učinkovitega zapisovanja v širši prostor desno od črte. V drugi fazi učenec ponovno pregleda svoj zapisek in ga po potrebi popravi (vstavi ali izbriše besede, povedi, izboljša način organizacije glavnih misli, podčrta ključne besede ipd.). V tretji fazi bistvene,ključne besede, vprašanja ipd. napiše na levi rob kot obrobne razlage, ki pozneje pomagajo pri priklicu informacij. Na koncu, v četrti fazi, na podlagi ključnih besed napiše kratek povzetek zapisanega gradiva. (Pečjak, Gradišar 2012: 258). 21

Strategija hierarhizacije Ta strategija je zelo primerna za tvorjenje povzetkov iz učbenika in drugih pisnih gradiv. V učbenikih je gradivo običajno dobro organizirano s številkami poglavij in podpoglavij. Strategija predstavlja kombinacijo glavne ideje in podrobnosti, ki jo pojasnjujejo (razlagajo, opisujejo ). Povezanost te ideje z drugimi nad- ali podpomenkami je izražena najpogosteje v številkah (npr. 3, 3.1, 3.1.1 ) ali v kombinaciji črk in številk (npr. I.A, I.B, I.C; II.A, II.B itn.). (Pečjak, Gradišar 2012: 261). Delitev po klasifikacijah: Klasifikacija Bože Krakar Vogel (2004): Didaktični pripomoček, namenjen učencem in učiteljem; Klasifikacija Janeza Jereba in Jurija Juga (1987): Statično, vizualno didaktično sredstvo, pripomoček za samostojno delo; Lastna klasifikacija: Pisni in tiskani didaktični pripomoček namenjen predvsem učencem. S pomočjo povzetka učenec doma lažje usvoji določeno učno snov, ki jo slišal v šoli. 3.4 Priročnik V poplavi najrazličnejših virov in didaktičnih pripomočkov si omembo zasluži tudi priročnik. Vladimir Poljak v knjigi Didaktično oblikovanje učbenikov in priročnikov iz leta 1983 zapiše, da je priročnik»knjiga, ki jo uporabljamo vsak dan kot strokovno pomoč pri delu«(poljak 1983: 42). V svetovni nomenklaturi poznamo več različnih poimenovanj, na primer handbook, manual (angleško), handbuch (nemško), manuale (italijansko), manuel (francosko). Na področju šole in izobraževanja poznamo dve vrsti priročnikov: priročniki za učitelje in priročniki za učence. 3.4.1 Priročnik za učitelje Priročniki (knjige) za učitelje običajno spremljajo učbenike/berila. Dragutin Rosandić (1991: 279) piše, da priročnik (knjiga) za učitelje celovito sledi vsebini učbenik/berila in jo interpretira s književnega in didaktičnega vidika. Literarne in 22

didaktične interpretacije imajo teoretični in praktični značaj, saj prinašajo informacije o književnoumetnostnem besedilu, njegovi umetnostni naravi ter o možnostih sprejemanja in komuniciranja z besedilom pri pouku. Rosandić (1991: 279) še piše, da se iz narave umetnostnega besedila in možnosti njegovega sprejemanja izvajajo naslednji metodični pristopi, ki obsegajo: a) določitev vloge učbenika/berila pri pouku, b) odnos učbenika/berila do učnega načrta, c) možnost za interpretacijo besedil pri pouku, d) izbor metod, postopkov, sredstev in oblik pouka. Ločimo tri skupine priročnikov za učitelje (Krakar Vogel 2004: 146 147): a) literarnostrokovni priročniki v to skupino sodijo strokovna periodika in temeljne knjižne izdaje o zgodovini, naravi in načinih preučevanja literature; b) didaktičnostrokovni priročniki vsebujejo teoretske osnove in uporabna načela za pouk književnosti; c) didaktični priročniki z napotki in metodičnimi modeli dopolnjujejo določeno berilo, učni načrt, predlagajo način obravnave določene teme ali pa so model za obravnavo avtorja. Krakar Vogel (2004: 147) piše, da strokovnjaki opozarjajo, da je uporaba modelov brez ustreznega učiteljevega znanja in refleksije lahko mehanična in neprilagojena učencem v konkretni učni situaciji. Dodajmo še, da k priročniški literaturi za učitelje sodijo tudi revije s teoretično in praktično naravnanimi prispevki ter druga strokovna literatura s številnimi zgledi za ravnanje v teoriji in praksi bodisi v klasični bodisi v elektronski obliki. (Krakar Vogel 2004: 147) Avtorji priročnikov za učitelje so si edini, da je izdelava le-teh zelo zahtevno, odgovorno in kočljivo delo, saj avtor med pisanjem»prevzema določeno funkcijo mentorskega vodenja učitelja«. (Poljak 1983: 50) 3.4.2 Priročniki za učence V času šolanja oziroma izobraževanja učenec pridobiva znanje, razvija intelektualne sposobnosti in fizične spretnosti ter sprejema vrednote, ki so 23

pomembne za vzgojo. Vsa literatura, ki jo učenec uporablja, mora biti dobro didaktično oblikovana. Boža Krakar Vogel (2004: 145) piše, da so knjižne zbirke kot priročniki za učence eno najpomembnejših dopolnil za razvoj bralne sposobnosti in kulture za učence na določeni stopnji, saj omogočajo pestrost in dostopnost primernega branja, s tem pa pomembno krepijo tudi bralno motivacijo. Poznamo več značilnosti priročnikov za učence: opirajo se na učni načrt, uporabni so za domače branje, bralno značko, branje ob prostem času, spremna besedila v priročnikih z vajami in nalogami motivirajo za branje in razmišljanje o književnem delu, vsebujejo ponazoritve s preglednicami in slikovno gradivo, pisani so v poljubnem jeziku, so primernega obsega, če vsebujejo avtorske interpretacije, morajo biti te odprte, tako da bralcu omogočajo drugačno mnenje, prilagajo se potrebi po spodbujanju bralčevega dejavnega stika z literaturo. (Krakar Vogel 2004: 145 146) Primer dobrega priročnika za učence je knjižna zbirka Klasje (DZS). Delitev po klasifikacijah: Klasifikacija Bože Krakar Vogel (2004): Didaktični pripomoček, namenjen učencem in predvsem učiteljem; Klasifikacija Janeza Jereba in Jurija Juga (1987): Statično, vizualno didaktično sredstvo, pripomoček za samostojno delo; Lastna klasifikacija: Pisni in tiskani didaktični pripomoček, namenjen učence in učiteljem, a ga uporabljajo predvsem učitelji, učenci redkeje. Priročnik je odlično dopolnilo k učbeniku in delovnemu zvezku. Priročniki za učitelje in priročniki za učence so po mnenju mnogih strokovnjakov zelo pomembni pri izobraževanju in so ob učbenikih, delovnih zvezkih in ostalih pripomočkih dobra osnova za izvedbo dobre učne ure. 24

3.5 Računalnik V sodobni komunikaciji in v izobraževanju je računalnik skoraj nepogrešljiv pripomoček. Obvladovanje računalnika postaja spretnost, ki jo učenci v sodobni družbi morajo obvladati. Računalnik je za otroke privlačno orodje in izredno dobra motivacija za učenje, zato ga je treba velikokrat vključiti v učni proces. Omogoča učenje na zabaven način, trening motoričnih, miselnih, socialnih spretnosti ter stalno aktivno sodelovanje z možnostjo samostojnega izbiranja, odločanja in reševanja problemov. (Pučko 2009: 17) Glede na klasifikacijo Janeza Jereba in Jurija Juga (1987: 10 11) lahko računalnik opredelimo po: kriteriju vsebine kot dinamično sredstvo; načinu uporabe kot pripomoček za samostojno rabo; načinu sprejemanja kot avdio-vizualno sredstvo. Ivan Gerlič (2000) je mnenja, da sta na razvoj uporabe računalnika v izobraževanju močno vplivala dva dejavnika: hiter razvoj in izpopolnjevanje računalniške in informacijske tehnologije, programirani pouk s t. i. stroji za učenje. V nadaljevanju si oglejmo, katere so prednosti in omejitve pri uporabi računalnika. Mateja Pučko je v svojem diplomskem delu (2009: 19) zapisala, da sta Jereb in Jug (1987: 152) po Orwigu povzela naslednje prednosti in omejitve: Prednosti: individualna uporaba, prilagojen tempo učenja, takojšnja povratna informacija, spremljanje napredovanja, možnost aktualizacije in simulacije, barve in grafika. 25

Omejitve: poudarek na besednem (pisnem) posredovanju informacij, omejenost uporabe za večje skupine, obsežna in dolgotrajna priprava programa, upoštevanje posameznosti, visoki zagonski in tekoči stroški, zahteva po specifičnih predznanjih. Delitev po klasifikacijah: Klasifikacija Bože Krakar Vogel (2004): Didaktični pripomoček, namenjen učencem in učiteljem; Klasifikacija Janeza Jereba in Jurija Juga (1987): Avdio-vizualno didaktično sredstvo, pripomoček za samostojno delo, laboratorijsko eksperimentalno sredstvo, demonstracijsko sredstvo; Lastna klasifikacija: slušni in vizualni didaktični pripomoček, namenjen učencem in učiteljem za uporabo pri pouku in doma ter pri pridobivanju in utrjevanju novih znanj. Če povzamemo:»z razvojem računalniške tehnologije in računalniške pismenosti učiteljev in učencev postaja računalnik nadomestilo za vrsto učil in učnih pripomočkov. V preteklosti se je računalnik v učilnici uporabljal predvsem kot baza podatkov, ki je omogočala hitrejše iskanje in pridobivanje informacij, danes pa nam novi programi omogočajo uporabo različnih učil na tem enem pripomočku. Računalnik omogoča uporabo tako pripravljenih učil na enem samem mediju, hkrati pa ponuja možnost medsebojnih kombinacij teh učil in s tem pripravo novih programov.«(pučko 2009: 23) Z računalnikom je izredno močno povezan naslednji didaktični pripomoček. 3.6 Svetovni splet Svetovni splet ali internet je v sedanjem času eden od najpomembnejših pripomočkov, ki jih učenci uporabljajo v času izobraževanja. Dandanes praktično vsi poznamo internet in ga znamo laično predstaviti. Ker pa ima skoraj vsaka stvar 26

svojo definicijo, jo ima torej tudi internet. Na spletu lahko zasledimo naslednjo definicijo interneta: Internet oziroma medmrežje (skrajšano iz angleške besede»inter-network«) je v splošnem smislu računalniško omrežje, ki povezuje več omrežij. Kot lastno ime je Internet javno razpoložljiv mednarodno povezan sistem računalnikov skupaj z informacijami in uslugami za uporabnike. Sistem uporablja način paketno preklopljivih komunikacijskih protokolov TCP/IP. Tako se največje medmrežje enostavno imenuje Internet. Spretnost povezovanja omrežij na ta način se imenuje internetno delovanje. V razširjenem izražanju se internet velikokrat nanaša na usluge, kot so svetovni splet (WWW), elektronska pošta in neposredni klepet (online chat). (http://sl.wikipedia.org/wiki/internet, pridobljeno 5. 12. 2011) Nastanek interneta seže v konec šestdesetih letih (1969) in v osemdeseta leta, ko je začel delovati kot ARPANET. S pomočjo sponzorstva Agencije za napredne raziskave pri ameriškem obrabnem ministrstvu DARPA (Defense Advanced Research Projects Agency) je bil razvit sklad protokolov IP (Internet Protocol) in TCP (Transmission Control Protocol). Podatkovno omrežje, zasnovano na tem protokolnem skladu, naj bi služilo povezavi oddaljenih raziskovalnih institucij s superračunalniki za potrebe raziskav, ki jih je naročalo ameriško obrambno ministrstvo. Sčasoma je omrežje preraslo v akademsko in raziskovalno omrežje, kasneje pa je postalo zanimivo tudi za komercialne uporabnike. V tem času je internet podvojil svojo velikost približno vsakih trinajst mesecev, kar kaže na izredno hitro rast. S širjenjem omrežja se je povečalo tudi število različnih vrst aplikacij, ki tečejo na njem. Vedno več ljudi vsakodnevno uporablja storitve medmrežja pri svojem delu, veliko je podjetij, ki preko interneta opravlja del svojega poslovanja. Nekatere zgodnejše raziskave, ki so prispevale k ARPANET, so zamisli decentraliziranih omrežij, teorija čakajočih vrst in paketno preklapljanje. 1. januarja 1983 je ARPANET spremenil svoje jedro omrežnih protokolov iz NCP (Omrežni kontrolni program (Network Control Program)) v TCP/IP, kar je 27

dejanski začetek interneta, kot ga poznamo danes. (http://sl.wikipedia.org/wiki/internet, pridobljeno 5. 12. 2011) Internet je v zadnjem času močno prevladal po vsem svetu. Navdušenje zanj je preseglo tudi vsa pričakovanja v izobraževanju nasploh. To storitev je razviti svet hitro vključil v pouk in omogočil hiter prenos najnovejših podatkov ne le na univerzitetni stopnji, ampak tudi v osnovnih in srednjih šolah ter vzgojnovarstvenih ustanovah. Internet omogoča dostop do izobraževalnih virov povsod po svetu. Tako se postopoma podirajo zidovi, ki omejujejo razred, nova tehnologija pa učitelje in učence postopoma vodi na pot raziskovanja, na kateri si pridobijo logično in problemsko zasnovano znanje. Ta tehnika omogoča tudi skupinsko učenje in individualno povezovanje med uporabniki z različnim začetnim znanjem. (Pučko 2009: 24) V Sloveniji je bil leta 1992 ustanovljen javni zavod ARNES (Academic and Reserch Network of Slovenia) z namenom, da bi izobraževalni in raziskovalni sredini v Sloveniji ponudili najnovejše storitve globalnih računalniških omrežij. Vzpostavili so omrežje, ki ima vstopne točke v vseh večjih mestih in je del svetovnega interneta, saj je povezano z omrežji drugih držav sveta. Omogoča vse storitve, ki jih nudi internet: elektronsko pošto, prenos datotek, iskanje informacij, novice, debatne skupine, sezname za pošiljanje pošte, povezovanje z oddaljenimi računalniki, informacijski servis pogovor v živo, raziskovanje navideznih svetov. 28

Delitev po klasifikacijah: Klasifikacija Bože Krakar Vogel (2004): Didaktični pripomoček, namenjen učencem in učiteljem; Klasifikacija Janeza Jereba in Jurija Juga (1987): Avdio-vizualno sredstvo; Lastna klasifikacija: Slušni in vizualni didaktični pripomoček, namenjen učencem in učiteljem za uporabo pri pouku in doma ter pri pridobivanju in utrjevanju novih znanj. V to omrežje se zdaj združujejo učitelji in učenci iz vrtcev, šol, dijaških domov in fakultet. Skupaj rešujejo težave in spremljajo novosti pri uporabi storitev omrežja in se medsebojno seznanjajo o dogajanju v šolskem prostoru. (Pučko 2009: 24) 3.7 Šolska tabla Šolska tabla sodi med najstarejše didaktične pripomočke. Učitelji jo že več stoletij uporabljajo kot osnovni didaktični pripomoček za demonstracijo učnih vsebin. Sodobne verzije šolske table, na katero so učitelji pisali in risali s kredo, se razlikujejo po obliki, materialih, iz katerih so izdelane, in po namenu uporabe. (Pučko 2009: 13) Šolske table ločimo glede na pisalno površino: na nekatere pišemo s kredo, na druge s posebnimi flomastri. Poznamo prostostoječo, dvižno, tablo na valje, magnetno, pomično in interaktivno tablo. Šolska tabla mora imeti naslednje lastnosti: Postavljena mora biti v ustrezni višini v skladu z razvojno stopnjo učencev. Zagotavljati mora ustrezen kontrast med ploskvijo in zapisanim tekstom. V skladu s sodobnimi spoznanji mora biti ustrezne barve. Omogočati mora ustrezen difuzni odboj svetlobe, zato jo navadno osvetlimo z večjim številom svetil manjše jakosti, ki so nameščena na vodilih nad tablo. (Blažič 1998: 53) Zelo pomembno je, kako na tablo pišemo in rišemo. Pisati je treba tako, da lahko učenci preberejo in prepišejo. Pomagamo si lahko z barvastimi kredami ali s 29

flomastri (bela tabla z namagneteno gladko površino), s katerimi poudarjamo bistvene pojme in popestrimo zapis. Delitev po klasifikacijah: Klasifikacija Bože Krakar Vogel (2004): Didaktični pripomoček, namenjen učencem in učiteljem; Klasifikacija Janeza Jereba in Jurija Juga (1987): Statično, vizualno didaktično sredstvo; Lastna klasifikacija: vidni/vizualni didaktični pripomoček, namenjen predvsem učiteljem pri podajanju učne snovi pri pouku. Glede šolske table lahko zapišemo, da se njena raba v zadnjem času spreminja in je odvisna predvsem od učitelja. Vedno več učiteljev se odloča za uporabo interaktivne table, ki odlično popestri pouk. Uporabo interaktivne table pri pouku slovenščine je v svojem diplomskem delu Sodobni pouk slovenščine ob uporabi interaktivne table (2009) zelo dobro predstavila Mateja Pučko, ki je zapisala, da»z uporabo interaktivne table, ki združuje vsa sodobna učna sredstva, postaja izobraževalni proces mnogo zanimivejši in učinkovitejši. Učiteljev čas, volja in trud, ki ga moramo vložiti na začetku uporabe le-te, se nam potem, ko usvojimo vse možnosti uporabe, zagotovo povrne. Menim, da lahko tablo pri slovenščini velikokrat smotrno uporabimo, saj že tudi na spletu najdemo veliko gradiv, ki so primerna za ponavljanje, utrjevanje snovi ali pa zgolj za motivacijo. Paziti pa moramo, da interaktivna tabla res ostane samo učno sredstvo, pripomoček in da ne zamenjuje učiteljevega frontalnega poučevanja, ampak ga zgolj popestri«(pučko 2009: 87 88). 3.8 Fotografije, risbe, skice Pri pouku književnosti so učitelju v veliko pomoč tudi fotografije, skice in risbe. Fotografije najbolj učinkovito prikazujejo realnost, učitelj pa mora učence naučiti opazovati fotografije tako, da znajo povedati čim več in ločiti bistvo ob nebistva. Risbe in skice poenostavljajo stvarnost in imajo pri pouku velik pomen. 30

Delitev po klasifikacijah: Klasifikacija Bože Krakar Vogel (2004): Didaktični pripomoček, namenjen učencem in učiteljem; Klasifikacija Janeza Jereba in Jurija Juga (1987): Vizualni, statični didaktični pripomoček, demonstracijsko sredstvo; Lastna klasifikacija: Pisni in tiskani didaktični pripomoček, namenjen učencem in učiteljem. Uporablja se predvsem pri pouku za lažjo predstavo učne snovi. 3.9 Radio, kasetofon, magnetofon, CD-predvajalnik Vsak izmed teh didaktičnih pripomočkov ima svoje značilnosti. Radio posreduje informacijo s pomočjo zvoka, magnetofon je mogoče uporabljati za snemaje zvoka, kasetofon za snemanje in predvajanje, CD-predvajalnik predvaja zgoščenke in je tehnološko bolj izpopolnjen (Pučko 2009: 16). Delitev po klasifikacijah: Klasifikacija Bože Krakar Vogel (2004): Didaktični pripomoček, namenjen učencem in učiteljem; Klasifikacija Janeza Jereba in Jurija Juga (1987): Statično, avditivno, laboratorijsko eksperimentalno sredstvo; Lastna klasifikacija: slušni didaktični pripomoček, namenjen učencem in učiteljem. S pomočjo radia, kasetofona in CD-predvajalnika učenec in učitelj poslušata učno snov. 3.10 Televizija, DVD-predvajalnik Televizija zavzema vse pomembnejše mesto pri informiranju. Jereb in Jug (1987: 61) zapišeta, da lahko televizijo uporabljamo: kot osnovno sredstvo informiranja; kot dopolnilo k pouku; kot sredstvo obveščanja, ki dopušča intenzivno obdelavo podatkov pri rednem pouku; za pouk izključno s pomočjo televizije. 31

Televizija ima dobro in slabo stran: dobra stran televizije je, da je koristna pri prikazovanju in demonstraciji redkih pojavov, predmetov, za spoznavanje tehnoloških postopkov ; slaba stran televizije pa je enosmerna komunikacija. Televizija pri pouku: Učitelj pripravi učence na gledanje televizije. Učence je treba seznaniti z vsebino oddaje in jih motivirati za gledanje. Učitelj mora opozoriti na najpomembnejše dele in razložiti neznane pojme. Gledanje oddaje po televiziji naj traja 10 25 minut, preostali čas pa se porabi za izražanje vtisov in analiziranje videnega. DVD-predvajalnik omogoča ponovno predvajanje različnih TV-oddaj in pripravljenih materialov. Delitev po klasifikacijah: Klasifikacija Bože Krakar Vogel (2004): Didaktični pripomoček, namenjen učencem in učiteljem; Klasifikacija Janeza Jereba in Jurija Juga (1987): Statično, avdio-vizualno didaktično sredstvo; Lastna klasifikacija: Vidni/vizualni didaktični pripomoček, namenjen učencem in učiteljem. Televizija in DVD-predvajalnik sta namenjena popestritvi učne ure, predvsem pri obravnavi težje učne snovi. Televizija in DVD-predvajalnik sodita v skupino avdio-vizualnih pripomočkov, s pomočjo katerih učenci pri pouku književnosti sprejemajo informacije s pomočjo sluha in vida. 32

EMPIRIČNI DEL 33

1 OPREDELITEV RAZISKOVALNEGA PROBLEMA V okviru diplomskega dela želimo pridobiti odgovore na vprašanja, ki so se pojavila v času opravljanja pedagoške prakse. Ta vprašanja so razdeljena na dva dela, za učence in učiteljice slovenščine. 1.1 Raziskovalna vprašanja pri delu z učenci Pri delu z učenci v času pedagoške prakse na osnovni šoli so se pojavila tri vprašanja, ki so pritegnila našo pozornost in nas spodbudila k razmišljanju: Ali učenci uporabljajo didaktične pripomočke pri pouku književnosti in katere najpogosteje uporabljajo? Ali je književnost priljubljena? Ali dejstvo, da je uporaba računalnika in svetovnega spleta med učenci izrazito priljubljena, še drži? Odločili smo se, da bomo v diplomskem delu poskušali odgovoriti na zastavljena vprašanja 1.2 Raziskovalna vprašanja pri delu z učiteljicami V pogovorih z učiteljico/mentorico v času pedagoške prakse na osnovni šoli so se pojavila naslednja razmišljanja: Odnos učencev do književnosti se je v obdobju zadnjih desetih letih močno spremenil. Priljubljenost književnosti je odvisna od snovi. Sodobni didaktični pripomočki, kot sta računalnik in internet, veliko pripomorejo k uspešno izvedeni učni uri pouka književnosti. 1.3 Raziskovalne hipoteze a) Hipoteze pri učencih 1 S pomočjo rezultatov anketnih vprašalnikov za učence želimo preveriti izražene hipoteze, ki so izpeljane iz vprašanj za učence: 1 Hipoteze so omejene na vzorec in jih ne moremo posploševati. 34

1. Predpostavljamo, da učenci poznajo besedno zvezo didaktični pripomoček. 2. Predpostavljamo, da je književnost lahko priljubljena. 3. Predpostavljamo, da sta učbenik in delovni zvezek med najbolj priljubljenimi didaktičnimi pripomočki. 4. Predpostavljamo, da učenci pri pouku književnosti uporabljajo učbenik, miselne vzorce in povzetke ter internet. 5. Predpostavljamo, da v vsaki učilnici za slovenščino najdemo učbenike, delovne zvezke, plakate, miselne vzorce, slovarje itn. 6. Predpostavljamo, da učenci pri pripravi na test pri slovenščini največkrat uporabljajo učbenik in delovni zvezek. 7. Predpostavljamo, da učenci pri izdelavi predstavitev književnikov največkrat uporabijo predstavitve v programu PowerPoint. 8. Predpostavljamo, da učenci pri utrjevanju snovi največkrat uporabljajo miselne vzorce. 9. Predpostavljamo, da učenci sestavljajo miselne vzorce, plakate in predstavitve. 10. Predpostavljamo, da je svetovni splet (internet) najboljše ocenjen didaktični pripomoček. 11. Predpostavljamo, da imajo učenci dobro mnenje o pouku književnosti. b) Hipoteze pri učiteljicah 2 S pomočjo rezultatov anketnih vprašalnikov za učiteljice slovenščine želimo preveriti hipoteze, izpeljane iz vprašanj za učiteljice slovenščine: 1. Predpostavljamo, da učiteljice menijo, da je učna ura književnosti na šoli priljubljena. 2 Hipoteze so omejene na vzorec in jih ne moremo posploševati. * Hipoteze so omejene na vzorec in jih ne moremo posploševati. 35

2. Predpostavljamo, da učiteljice pri pripravi na učno uro književnosti sledijo učbeniku in delovnemu zvezku. 3. Predpostavljamo, da učiteljice slovenščine didaktičnih pripomočkov ne uporabljajo samo za ponavljanje in utrjevanje učne snovi. 4. Predpostavljamo, da učiteljice za učno uro književnosti ob učbeniku in delovnemu zvezku uporabljajo tudi druge didaktične pripomočke. 5. Predpostavljamo, da učiteljice učbenik za književnost, ki ga uporabljajo, ocenjujejo kot dober. 6. Predpostavljamo, da bi učiteljice učbenik za književnost, ki ga uporabljajo, spremenile. 7. Predpostavljamo, da so učiteljice mnenja, da didaktični pripomočki učencu pomagajo, da lažje usvoji določena znanja. 8. Predpostavljamo, da imajo učiteljice na šoli dovolj didaktičnih pripomočkov za kvaliteten pouk književnosti oz. za kvalitetno učno uro iz književnosti. 9. Predpostavljamo, da učiteljice ocenjujejo učbenik kot najboljši didaktični pripomoček za pridobivanje in utrjevanje znanja. 10. Predpostavljamo, da so učiteljice mnenja, da se je odnos učencev do književnosti v zadnjih desetletjih spremenil na slabše. 11. Predpostavljamo, da je mnenje učiteljic o književnosti, o odnosu učenec učitelj ob uporabi didaktičnih pripomočkov dobro. 1.4 Povezave med hipotezami Navedene hipoteze se med seboj povezujejo. Pri hipotezah, postavljenih za raziskavo med učenci, smo ugotovili, da se povezujeta hipotezi 2 in 11, saj je priljubljenost književnosti odvisna od samega pouka književnosti. Pri hipotezah, postavljenih za raziskavo med učiteljicami, pa smo odkrili dve povezavi med hipotezami. Prvo povezavo smo našli med hipotezama 5 in 6, kjer 36

smo ugotovili, da učiteljice učbenik, ki ga uporabljajo, ocenjujejo kot dober, a bi ga v nekaterih delih raje spremenile. Drugo povezavo med hipotezami pa smo našli med hipotezama 5 in 9. 1.5 Spremenljivke V raziskavi smo pri anketiranju učencev uporabili tri neodvisne spremenljivke, in sicer: 1. Spol učencev; 2. Razred, ki ga učenci obiskujejo; 3. Okolje šolanja (mesto ali podeželje). Navedene tri neodvisne spremenljivke so prikazane pri vsakem posameznem vprašanju v obliki tabele, kjer je jasno razvidna razlika v odgovorih med: fanti in dekleti, 7. in 8. razredom, podeželjem in mestom. Pri anketiranju učiteljic slovenščine pa so bile uporabljene štiri neodvisne spremenljivke: 1. Delovne izkušnje (delovna doba). 2. Spol. 3. Starost. 4. Okolje poučevanja (mesto ali podeželje). Poudariti je potrebno, da smo pri analiziranju in primerjanju rezultatov raziskave, izvedene med učiteljicami, prišli do zaključka, da navedene spremenljivke niso vplivale na odgovore učiteljic. 37

2 METODOLOGIJA 2.1 Raziskovalne metode Diplomsko delo je sestavljeno iz dveh delov, teoretičnega in empiričnega. Pri teoretičnem delu smo uporabili več metod, s težiščem na opisovalni (deskriptivni) metodi s študijem različne literature, tako domače kot tuje. Proučevanje literature je potekalo na nivoju opisovanja dejstev procesov in odnosov brez vzročnega razlaganja. V teoretičnem delu diplomskega dela so bile poleg prevladujoče opisovalne (deskriptivne) metode uporabljene še: metoda klasifikacije, komparativna metoda, zgodovinska metoda ter metoda analize in sinteze. V empiričnem delu smo poleg opisovalne (deskriptivne) uporabili še neeksperimentalno kavzalno metodo, s pomočjo katere smo poskušali ugotoviti stanje in vzroke zanj. Za zbiranje podatkov in ugotavljanje stanja smo kot instrument raziskovanja uporabili anketo, sestavljeno iz različnih vprašanj odprtega, zaprtega in kombiniranega tipa. 2.2 Raziskovalni vzorec V diplomskem delu smo združili dve raziskavi. V prvi so bili anketirani učenci, v drugi pa učiteljice slovenščine. Vzorec anketirancev je bil namenski (ne slučajnostni), saj smo z namenom anketirali učence 7. in 8. razreda dveh osnovnih šol (mestne (M) in podeželske (P)),v mesecu juniju, v šolskem letu 2008/2009. Vzorec je zajel 100 učencev in 4 učiteljice slovenščine. Poudariti je potrebno, da pridobljenih podatkov ne moremo in ne smemo posploševati na celotno generacijo učencev. 2.3 Postopki zbiranja podatkov Organizacija zbiranja podatkov Najprej smo zbrali, pregledali in proučili vso literaturo, slovensko in tujo, ki se nanaša na pouk, didaktiko, didaktiko in pouk književnosti, didaktične pripomočke, uporabo didaktičnih pripomočkov in konkretno na uporabo didaktičnih pripomočkov pri pouku književnosti. Vse to z namenom, da dobimo jasen vpogled v problem, s katerim se bomo soočili v diplomskem delu. Pri zbiranju podatkov smo se odločili uporabiti kvalitativno in kvantitativno tehniko. 38

Raziskovali smo s pomočjo dveh anket (za učence in za učiteljice slovenščine), ki sta vsebovali kombinacijo vprašanj odprtega, zaprtega in kombiniranega tipa. Podatke smo zbirali v mesecu juniju, v šolskem letu 2008/2009. Po osebnem razgovoru z obema ravnateljicama smo prosili za privolitev v sodelovanje in jo tudi pridobili. Anketni vprašalnik smo osebno razdelili med učence in učiteljice slovenščine. Anketiranje je bilo izvedeno na dveh različnih osnovnih šolah mestni in podeželski, kjer je skupaj v 7. in 8. razredu 100 učencev in 4 učiteljice slovenščine. Vsebinsko-metodološke značilnosti a) Anketni vprašalnik za učence Anketni vprašalnik je razdeljen na dva dela: splošni in vsebinski. V prvem delu smo zastavili tri splošna vprašanja za lažjo statistično obdelavo: 1. Spol. 2. Razred. 3. Katero šolo obiskuješ? Drugi, vsebinski del zajema 11 vprašanj: 1. Kaj ti pove besedna zveza didaktični pripomoček? 2. Ali je književnost lahko priljubljena? 3. V stolpcu so razvrščeni nekateri izmed najbolj priljubljenih didaktičnih pripomočkov. Razvrsti jih po priljubljenosti (1 = najbolj priljubljen, 9 = najmanj priljubljen). 4. Katere izmed naštetih didaktičnih pripomočkov uporabljaš pri pouku književnosti? (Možnih je več odgovorov.) 5. S pogledom se sprehodi po učilnici za slovenščino in v spodnjem stolpcu obkroži tiste didaktične pripomočke, ki jih opaziš. (Možnih je več odgovorov.) 6. Učitelj/-ica slovenščine je napovedal/-a test iz književnosti. Kako se boš lotil/-a priprav na test, da bo ocena dobra? 7. Predstavljaj si, da moraš pripraviti predstavitev pisatelja, njegovega življenja in njegovih književnih del. Kateri didaktični pripomoček bi 39

uporabil/-a, da bi nalogo dobro naredil/-a? Izbiraš lahko med naslednjimi didaktičnimi pripomočki. 8. Miselni vzorci so učinkoviti pri utrjevanju snovi. Ali jih uporabljaš? 9. Kakšni so tvoji miselni vzorci, plakati, predstavitve? Ali so enostavni ali polni informacij? 10. Oceni naslednje didaktične pripomočke (1 = najslabše, 5 = najboljše). 11. Tvoje mnenje o pouku književnosti. b) Anketni vprašalnik za učiteljice slovenščine V začetnem delu smo pridobili osnovne informacije o anketiranih učiteljicah slovenščine. Zastavili smo štiri vprašanja: 1. Delovne izkušnje (delovna doba) 2. Spol 3. Starost 4. Okolje poučevanja (mesto ali podeželje) Te informacije so nam služile kot neodvisne spremenljivke. V nadaljevanju, v drugem delu anketnega vprašalnika smo učiteljicam zastavili 11 vprašanj: 1. Ali je učna ura književnosti na vaši šoli priljubljena? 2. Kako se pripravljate na učno uro književnosti? 3. Za kaj vse uporabljate didaktične pripomočke pri pouku književnosti? (Možnih je več odgovorov.) 4. Katere didaktične pripomočke najpogosteje uporabite za učno uro književnosti? (Možnih je več odgovorov.) 5. Ocenite primernost učbenika, ki ga uporabljate za pouk književnosti. 6. Ali bi učbenik spremenili ali bi ga zamenjali? 7. Se strinjate, da lahko uporaba didaktičnih pripomočkov pomaga učencu, da lažje usvoji določena znanja? 8. Menite, da je na vaši šoli dovolj didaktičnih pripomočkov za kvaliteten pouk književnosti oz. za kvalitetno učno uro iz književnosti? 40

9. Ocenite naslednje didaktične pripomočke (1 = najslabše, 5 = najboljše). 10. Menite, da se je odnos učencev do književnosti v zadnjih desetletjih kaj spremenil? 11. Lastno mnenje o književnosti, o odnosu učenec učitelj ob uporabi didaktičnih pripomočkov. 2.4 Merske karakteristike V diplomskem delu smo zadostili trem pomembnim merskim karakteristikam: objektivnosti, veljavnosti in zanesljivosti. Objektivnost je bila zagotovljena z večino vprašanj zaprtega tipa. Pazili smo tudi, da pri vprašanjih odprtega in kombiniranega tipa zaradi subjektivne presoje nismo spremenili originalnih odgovorov. Veljavnost anketnih vprašalnikov je bila zagotovljena s pregledom mentorice in somentorja. Merski karakteristiki zanesljivosti smo zadostili z natančnimi, specifičnimi vprašanji, poskrbeli pa smo tudi za jasna in natančna navodila za izpolnjevanje anketnih vprašalnikov. 2.5 Postopki obdelave podatkov Vsako vprašanje pri obeh anketnih vprašalnikih je statistično obdelano. V ta namen smo uporabili kvantitativno (grafični, tabelarični prikazi) in kvalitativno obdelavo (kvalitativno vsebinsko analizo). Rezultati ankete so predstavljeni s pomočjo opisne (deskriptivne) statistike, torej tabelarično in grafično. Vsi rezultati so v odstotnih vrednostih ter podprti z ugotovitvami. 41

3 INTERPRETACIJA REZULTATOV ANKETE 3.1 Rezultati in interpretacija anketnih vprašalnikov za učence SPLOŠNI PODATKI Tabela 1: Učenci M 7. razred 8. razred Skupaj Odstotek (%) Spol Fantje 36 10 46 58 Dekleta 17 16 33 41,77 Skupaj 53 26 79 100 Tabela 2: Učenci P 7. razred 8. razred Skupaj Odstotek (%) Spol Fantje 4 2 6 28,57 Dekleta 7 8 15 71,43 Skupaj 11 10 21 100 Tabela 3: Število vseh anketiranih učencev 7. razred 8. razred Skupaj Odstotek (%): Spol Fantje 40 12 52 52 Dekleta 24 24 48 48 Skupaj 64 36 100 100 42

40 35 30 25 20 15 10 fantje mesto dekleta mesto fantje podeželje dekleta podeželje fantje skupaj dekleta skupaj 5 0 7. razred Graf 1: Učenci v 7. razredu M, P in skupaj 25 20 15 10 5 fantje mesto dekleta mesto fantje podeželje dekleta podeželje fantje skupaj dekleta skupaj 0 8.razred Graf 2: Učenci v 8. razredu M, P in skupaj 43

spol 48 52 fantje dekleta Graf 3: Razdelitev anketiranih učencev po spolu v odstotkih Anketirali smo učence 7. in 8. razredov, skupno 100 učencev. V mestni šoli je sodelovalo 46 fantov in 33 deklet, skupaj 79 učencev. V podeželski šoli je sodelovalo 6 fantov in 15 deklet, skupaj 21 učencev. Med anketiranci je bilo 48 % deklet in 52 % fantov. 44

VSEBINSKA VPRAŠANJA 1. KAJ TI POVE BESEDNA ZVEZA DIDAKTIČNI PRIPOMOČEK? Tabela 4: Kaj ti pove besedna zveza didaktični pripomoček? M 7. razred Fantje Dekleta Skupaj Odstotki (%) a) Nič. 10 1 11 20,75 b) To je pripomoček za 26 16 42 79,25 učenje. 8. razred a) Nič. 4 1 5 19,23 b) To je pripomoček za učenje. 6 15 21 80,77 Tabela 5: Kaj ti pove besedna zveza didaktični pripomoček? P 7. razred Fantje Dekleta Skupaj Odstotki (%) a) Nič 2 2 4 36,36 b) To je pripomoček za 2 5 7 63,64 učenje. 8. razred a) Nič 0 0 0 0 b) To je pripomoček za učenje. 2 8 10 100 45

45 40 35 30 25 20 15 10 5 0 a) Nič b) To je pripomoček za učenje Graf 4: Kaj ti pomeni besedna zveza didaktični pripomoček? M 10 9 8 7 6 5 4 3 2 1 0 a) Nič b) To je pripomoček za učenje Graf 5: Kaj ti pomeni besedna zveza didaktični pripomoček? P Pri prvem vprašanju nas je zanimalo, ali učenci poznajo termin»didaktični pripomoček«in kaj pomeni. Glede na dane odgovore lahko sklepamo, da 80 % učencev obeh osnovnih šol pozna pomen besedne zveze»didaktični pripomoček«. 46

2. ALI JE KNJIŽEVNOST LAHKO PRILJUBLJENA? Tabela 6: Ali je književnost lahko priljubljena? skupni rezultati Fantje Dekleta Skupaj Odstotki (%) a) Seveda 16 12 28 28 b) Ne, nikoli 7 2 9 9 c) Občasno 5 7 12 12 d) Odvisno od snovi 24 27 51 51 30 25 20 15 10 5 a) Seveda b) Ne, nikoli c) Občasno d) Odvisno od snovi 0 Graf 6: Ali je književnost lahko priljubljena? M 47

5 4,5 4 3,5 3 2,5 2 1,5 1 0,5 0 a) Seveda b) Ne, nikoli c) Občasno d) Odvisno od snovi Graf 7: Ali je književnost lahko priljubljena? P Učence smo povprašali po priljubljenosti pouka književnosti. Predvsem nas je zanimalo, ali se jim zdi, da bi predmet lahko bil zanimiv. Večina učencev (51 %) je odgovorila, da je vse odvisno od snovi, ki se obravnava. Drugi najpogosteje izbran odgovor na to vprašanje je bil, da je književnost zanimiva občasno (12 %). Sklepamo lahko, da se tem učencem zdi književnost zanimiva takrat, ko jim je zanimiva snov oz. se pouk književnosti izvaja na določen način. Učencem se tako vsaj občasno zdi pouk književnosti zanimiv oz. menijo, da bi pouk književnosti lahko bil zanimiv. 48

3. V STOLPCU SO RAZVRŠČENI NEKATERI IZMED NAJBOLJ PRILJUBLJENIH DIDAKTIČNIH PRIPOMOČKOV. RAZVRSTI JIH PO PRILJUBLJENOSTI (1 = najbolj priljubljen, 7 = najmanj priljubljen). Tabela 7: Priljubljenost didaktičnih pripomočkov skupni rezultati Priljubljenost (1 = najbolj, 7 = najmanj priljubljen) 1 2 3 4 5 6 7 a) Učbenik Fantje 10 3 7 4 5 10 8 Dekleta 6 3 0 3 12 11 6 Skupaj 16 6 7 7 17 21 14 b) Delovni Fantje 3 3 2 9 6 12 12 zvezek Dekleta 1 5 2 7 6 9 12 Skupaj 4 8 4 16 12 21 24 c) Miselni Fantje 2 5 4 10 11 9 6 vzorec Dekleta 3 2 12 8 5 5 7 Skupaj 5 7 16 18 16 14 13 d) Računalnik Fantje 18 10 7 3 2 3 3 Dekleta 5 17 5 6 2 2 5 Skupaj 23 27 12 9 4 5 8 e) Internet Fantje 20 18 0 3 1 2 1 Dekleta 21 6 6 2 2 4 1 Skupaj 41 24 6 5 3 6 2 f) Povzetek Fantje 4 0 18 7 7 3 7 Dekleta 3 5 8 9 5 7 4 Skupaj 7 5 26 16 12 10 11 g) Ostali Fantje 3 5 5 12 8 3 9 pripomočki Dekleta 4 3 8 5 10 3 9 Skupaj 7 8 13 17 18 6 18 49

Tabela 8: Priljubljenost didaktičnih pripomočkov skupni rezultati v odstotkih Priljubljenost (1 = najbolj, 7 = najmanj priljubljen) a) Učbenik b) Delovni zvezek c) Miselni vzorec d) Računalnik e) Internet f) Povzetek g) Ostali pripomočki 1 2 3 4 5 6 7 Fantje 11,36 % 3,41 % 7,95 % 4,55 % 5,68 % 11,36 % 9,09 % Dekleta 6,82 % 3,41 % 0,00 % 3,41 % 13,64 % 12,50 % 6,82 % Skupaj 18,18 % 6,82 % 7,95 % 7,95 % 19,32 % 23,86 % 15,91 % Fantje 3,37 % 3,37 % 2,25 % 10,11 % 6,74 % 13,48 % 13,48 % Dekleta 1,12 % 5,62 % 2,25 % 7,87 % 6,74 % 10,11 % 13,48 % Skupaj 4,49 % 8,99 % 4,49 % 17,98 % 13,48 % 23,60 % 26,97 % Fantje 2,25 % 5,62 % 4,49 % 11,24 % 12,36 % 10,11 % 6,74 % Dekleta 3,37 % 2,25 % 13,48 % 8,99 % 5,62 % 5,62 % 7,87 % Skupaj 5,62 % 7,87 % 17,98 % 20,22 % 17,98 % 15,73 % 14,61 % Fantje 20,45 % 11,36 % 7,95 % 3,41 % 2,27 % 3,41 % 3,41 % Dekleta 5,68 % 19,32 % 5,68 % 6,82 % 2,27 % 2,27 % 5,68 % Skupaj 26,14 % 30,68 % 13,64 % 10,23 % 4,55 % 5,68 % 9,09 % Fantje 22,99 % 20,69 % 0,00 % 3,45 % 1,15 % 2,30 % 1,15 % Dekleta 24,14 % 6,90 % 6,90 % 2,30 % 2,30 % 4,60 % 1,15 % Skupaj 47,13 % 27,59 % 6,90 % 5,75 % 3,45 % 6,90 % 2,30 % Fantje 4,60 % 0,00 % 20,69 % 8,05 % 8,05 % 3,45 % 8,05 % Dekleta 3,45 % 5,75 % 9,20 % 10,34 % 5,75 % 8,05 % 4,60 % Skupaj 8,05 % 5,75 % 29,89 % 18,39 % 13,79 % 11,49 % 12,64 % Fantje 3,45 % 5,75 % 5,75 % 13,79 % 9,20 % 3,45 % 10,34 % Dekleta 4,60 % 3,45 % 9,20 % 5,75 % 11,49 % 3,45 % 10,34 % Skupaj 8,05 % 9,20 % 14,94 % 19,54 % 20,69 % 6,90 % 20,69 % 50

45 40 35 30 25 20 15 10 5 a) učbenik b) delovni zvezek c) miselni vzorec d) računalnik e) internet f) povzetek g) ostali pripomočki 0 1 2 3 4 5 6 7 Graf 8: Priljubljenost didaktičnih pripomočkov skupni rezultati 3 Lestvico priljubljenosti didaktičnih pripomočkov smo oblikovali tako, da smo pri lestvici 1 do 7 odgovore od 1 do 3 upoštevali kot pozitivno, odgovor 4 kot nevtralne in odgovore od 5 do 7 kot negativno mnenje. Glede na zbrane rezultate lahko povemo, da sta na prvem mestu priljubljenosti med didaktičnimi pripomočki internet (81,61 %) in računalnik (70,45 %). Po priljubljenosti sledijo povzetek (43,68 %), učbenik (32,95 %), ostali pripomočki (32,18 %) in miselni vzorci (31,46 %). Na zadnjo stopničko lestvice pa so učenci uvrstili delovni zvezek (17,98 %) kot najmanj priljubljen didaktični pripomoček. 3 Opombe: Mesto, 7. razred: 6 fantov in 1 dekle ni odgovorilo na vprašanje. Mesto, 8. razred: 2 fanta ne znata razvrščati po priljubljenosti, kljub navodilom. Podeželje, 7. razred: 3 dekleta niso pravilno izpolnila; nekateri didaktični pripomočki so označeni z isto priljubljenostjo. Podeželje, 8. razred: 1 dekle ni dobro izpolnilo. 51

4. KATERE IZMED NAŠTETIH DIDAKTIČNIH PRIPOMOČKOV UPORABLJAŠ PRI POUKU KNJIŽEVNOSTI? (Možnih je več odgovorov.) Tabela 9: Razdelitev odgovorov na četrto vprašanje skupni rezultati Fantje Dekleta Skupaj Odstotki (%) a) Učbenik 24 27 51 19,84 b) Delovni zvezek 24 18 42 16,34 c) Najrazličnejše obnove 13 23 36 14,01 zgodb d) Internet 15 14 29 11,29 e) Miselne vzorce 19 14 33 12,84 f) Povzetke 17 16 33 12,84 g) Ostale priročnike 10 12 22 8,56 h) Drugo 5 6 11 4,28 140 h) drugo 120 100 80 60 40 20 0 g) ostali priročniki f) povzetki e) miselni vzorci d) internet c) najrazličnejše obnove zgodb b) delovni zvezek a) učbenik Graf 9: Uporaba didaktičnih pripomočkov M 4 4 Opombe: Mesto, 7. razred, h) drugo: fantje berilo; dekleta televizija, črtasti zvezek; 13 fantov ni odgovorilo. Mesto, 8. razred, d) drugo: fantje berilo, plakat, zvezek; dekleta: zvezek, berilo. 52

25 20 15 10 5 0 h) drugo g) ostali priročniki f) povzetki e) miselni vzorci d) internet c) najrazličnejše obnove b) delovni zvezek a) učbenik Graf 10: Uporaba didaktičnih pripomočkov P 5 Učenci uporabljajo pri pouku književnosti največkrat učbenik (19,84 %) in delovni zvezek 6 (16,34 %). V mestni šoli izstopajo še uporaba povzetkov in obnove zgodb, na mestni in podeželski šoli se z več odgovori uvrsti še internet in miselni vzorci. 5 Opombe: Podeželje, 7. razred, h) drugo: dekleta»plonki«, berilo; 8. razred: 1 dekle ni odgovorilo. 6 Pri tretjem vprašanju je delovni zvezek označen kot najmanj priljubljen didaktični pripomoček. Visoko uporabo delovnega zvezka, ki jo nakaže četrto vprašanje, lahko povežemo s tem, da je delovni zvezek ob učbeniku obvezen didaktični pripomoček pri pouku književnosti in učenci ga morajo uporabljati, kljub temu da ni priljubljen, da dosežejo določene standarde znanja. 53

5. S POGLEDOM SE SPREHODI PO UČILNICI ZA SLOVENŠČINO. V SPODNJEM STOLPCU OBKROŽI TISTE DIDAKTIČNE PRIPOMOČKE, KI JIH OPAZIŠ. (Možnih je več odgovorov.) Tabela 10: Didaktični pripomočki v učilnici skupni rezultati Fantje Dekleta Skupaj Odstotki (%) a) Učbenik 37 37 74 19,47 b) Slovarji 36 36 72 18,95 c) Enciklopedije 16 8 24 6,32 d) Plakati z literarnimi ustvarjalci 34 37 71 18,68 e) Časovni trakovi 14 26 40 10,53 f) Delovni zvezek 22 20 42 11,05 g) Miselni vzorci 24 23 47 12,37 h) Drugo 5 5 10 2,63 250 h) drugo 200 150 100 50 0 g) miselni vzorci f) delovni zvezki e) časovni trakovi d) plakati z literarnimi ustvarjalci c) enciklopedije b) slovarji a) učbeniki Graf 11: Katere didaktične pripomočke so opazili v M. 7 7 Opombe: Mesto, 7. razred, h) drugo: fantje berilo, tabla; dekleta berilo, letnice pisateljev, slike pisateljev; 6 fantov ni odgovorilo. Mesto, 8. razred, d) drugo fantje računalnik, berilo, tabla; dekleta berilo. 54

50 h) drugo 45 40 35 30 25 20 15 10 5 0 g) miselni vzorci f) delovni zvezki e) časovni trakovi d) plakati z literarnimi ustvarjalci c) enciklopedije b) slovarji a) učbeniki Graf 12: Katere didaktične pripomočke so opazili v P? 8 Odgovor učbenik (19,47 %) pri tem vprašanju sploh ni presenetljiv, ker ga imajo učenci pred sabo in ga redno uporabljajo. Glede na odgovore so učenci na drugo mesto dali slovarje (18,95 %), na tretje plakate z literarnimi ustvarjalci (18,68 %), opazili pa so tudi delovne zvezke, miselne vzorce, časovne trakove in enciklopedije. Učenci opazujejo tako učilnico kot učitelja. Sklepam, da na priljubljenost pouka tako poleg učitelja vpliva tudi učilnica, kjer se književnost uči. 8 Opombe: Podeželje, 7. razred: 1 fant ni obrkožil ničesar; 8. razred: 1 dekle ni odgovorilo. Kljub razlagi nekateri niso razumeli vprašanja. 55

6. UČITELJ/-ICA SLOVENŠČINE JE NAPOVEDAL/-A TEST IZ KNJIŽEVNOSTI. KAKO SE BOŠ LOTIL/-A PRIPRAV NA TEST, DA BO OCENA DOBRA? Tabela 11: Razporeditev odgovorov na sedmo vprašanje skupni rezultati Fantje Dekleta Skupaj Odstotek (%) a) Učbenik 7 8 15 10,8 b) Učbenik in zvezek 34 35 69 49,64 c) Internet 5 4 9 6,47 d) Učbenik in 14 13 27 19,42 zapiski e) Priročniki 7 6 13 9,35 f) Drugo 3 3 6 4,32 35 30 25 20 15 10 5 0 a) Učbenik b) Učbenik in zvezek c) Interent d) Učbenik in zapiski e) Priročnik f) Drugo Graf 13: Priprava na test M 9 9 Opombe: Mesto, 7. razred, f) drugo, fantje:»nika«(nič), dekleta:»učila se bom iz zvezka«; 1 fant ni odgovoril. Mesto, 8. razred, f) drugo, fantje:»poslušal bom pozorno pri pouku«; dekleta:»iz učbenika in zvezka si naredim zapiske, s katerimi se učim«. 56

9 8 7 6 5 4 3 2 1 0 a) Učbenik b) Učbenik in zvezek c) Internet d) Učbenik in zapiski e) Priročnik f) Drugo Graf 14: Priprava na test P 10 Večina učencev (49,64 %) je odgovorila, da se bodo učili s pomočjo učbenika in iz zvezka. Učenci se zanašajo na snov v učbeniku in informacije, ki so jih dobili od učitelja. Glede na dane odgovore sklepamo, da učenci pri pripravi na test uberejo najlažjo pot in izberejo učbenik in zvezek. Največji dodatni trud, ki ga vložijo, je, da si po učbeniku in zvezku naredijo zapiske povzetke. 10 Opombe: Podeželje, 7. razred, h) drugo, dekleta:»napisala si bom švingle ;)«. 57

7. PREDSTAVLJAJ SI, DA MORAŠ PRIPRAVITI PREDSTAVITEV PISATELJA, NJEGOVEGA ŽIVLJENJA IN NJEGOVIH KNJIŽEVNIH DEL. KATERI DIDAKTIČNI PRIPOMOČEK BI UPORABIL/-A, DA BI NALOGO DOBRO NAREDIL/-A? IZBIRAŠ LAHKO MED NASLEDNJIMI DIDAKTIČNIMI PRIPOMOČKI: Tabela 12: Izbira didaktičnih pripomočkov za izdelavo predstavitve pri pouku književnosti skupni rezultati Fantje Dekleta Skupaj Odstotek (%) a) Plakat 20 21 41 37,27 b) Predstavitev v programu PowerPoint 25 29 54 49,09 c) Miselni vzorec 1 4 5 4,55 d) Referat 1 6 7 6,36 e) Drugo 2 1 3 2,73 25 20 15 10 5 0 a) plakat b) powerpoint predstavitev c) miselni vzorec d) referat e) drugo Graf 15: Izbira didaktičnih pripomočkov za izdelavo predstavitve pri pouku književnosti M 11 11 Opombe: Mesto, 7. razred, e) drugo, dekleta: učbenik; 1 fant ni odgovoril, 4 fantje so obkrožili več možnosti. 58

10 9 8 7 6 5 4 3 2 1 0 a) plakat b) powerpoint predstavitev c) miselni vzorec d) referat e) drugo Graf 16: Izbira didaktičnih pripomočkov za izdelavo predstavitve pri pouku književnosti P Iz rezultatov je razvidno, da učenci za izdelavo predstavitve največkrat izberejo program PowerPoint (49,09 %) in izdelavo plakata. Učenci uporabljajo računalnik in internetne vire, le redki se odločajo za izdelavo miselnih vzorcev in referatov. 59

8. MISELNI VZORCI SO UČINKOVIT PRIPOMOČEK PRI UTRJEVANJU SNOVI. ALI JIH UPORABLJAŠ? Tabela 13: Razporeditev odgovorov na deveto vprašanje skupni rezultati Fantje Dekleta Skupaj Odstotek (%) a) Nikoli 11 7 18 18,56 b) Redko 33 31 64 65,98 c) Redno 6 9 15 15,46 30 25 20 15 10 5 a) nikoli b) redko c) redno 0 Graf 17: Ali učenci uporabljajo miselne vzorce za utrjevanje snovi? M 12 12 Opombe: Mesto, 7. razred: 2 fanta nista odgovorila. 60

7 6 5 4 3 2 a) nikoli b) redko c) redno 1 0 Graf 18: Ali učenci uporabljajo miselne vzorce za utrjevanje snovi? P 13 Nizek odstotek učencev pri utrjevanju snovi redno uporablja miselne vzorce. Večina učencev (65,98 %) je odgovorila, da miselne vzorce uporabljajo le redko. Nekaj učencev je odgovorilo, da miselnih vzorcev sploh ne uporabljajo. Domnevamo, da imajo učenci težave pri izdelavi kvalitetnih miselnih vzorcev, težko poiščejo bistvo posamezne snovi in si ne znajo zapisati le kratkih odgovorov. Snov, predstavljena v obliki miselnega vzorca, pomaga učencem pri učenju, a učenci si ne znajo narediti praktičnih miselnih vzorcev. Vse prevečkrat jih naredijo preobsežne ali pa preslabe zgrešijo bistvo snovi. 13 Opombe: Podeželje, 7. razred: 1 dekle ni odgovorilo. 61

9. KAKŠNI SO TVOJI MISELNI VZORCI, PLAKATI, PREDSTAVITVE? ALI SO ENOSTAVNI ALI POLNI INFORMACIJ? Tabela 14: Razporeditev odgovorov na deseto vprašanje skupni rezultati Fantje Dekleta Skupaj Odstotek (%) a) Enostavni 13 4 17 17,53 b)polni informacij 8 13 21 21,65 c) Odvisno od teme 27 31 58 59,79 d) Ne sestavljam 0 1 1 1,03 30 25 20 15 10 5 a) enostavni b) polni informacij c) odvisno od teme d) ne sestavljam 0 Graf 19: Kakšni so miselni vzorci, predstavitve in plakati učencev M 14 14 Opombe: Mesto, 7. razred: 3 fantje niso odgovorili, 2 fanta sta obkrožila več možnosti. 62

7 6 5 4 3 2 1 a) enostavni b) polni informacij c) odvisno od teme d) ne sestavljam 0 Graf 20: Kakšni so miselni vzorci, predstavitve in plakati učencev P 15 Učenci so na vprašanje»kakšni so tvoji miselni vzorci, predstavitve in plakati?«odgovorili, da je vse odvisno od teme (59,79 %), ki jo obravnavajo. Tak odgovor je seveda pričakovan. Vseh učencev ne zanima ista snov in nimajo enakih interesov. Sklepamo, da o temi, ki jih zanima, lahko napišejo veliko in obratno pri temi, ki jih ne zanima, bolj malo. Seveda zato, ker za stvari, ki jih ne zanimajo, ne kažejo interesa in nimajo volje, da bi te stvari izvajali. Ko pa se ukvarjajo z ustvarjanjem miselnih vzorcev 16, predstavitev in plakatov, dajejo večji poudarek količini informacij kot pa na enostavnost in jedrnatost. Pomembna je količina informacij, ki jih lahko dajo. Pri tem pa se pokaže dvom v kvaliteto samega izdelka. 15 Opombe: Podeželje, 7. razred: 1 dekle ni odgovorilo. 16 Kakšen je dober miselni vzorec, je opisano v teoretičnem delu v podpoglavju 3.2 Miselni vzorec. 63

10. OCENI NASLEDNJE DIDAKTIČNE PRIPOMOČKE. (Označi z X; 1 = najslabše, 5 = najboljše.) Tabela 15: Razporeditev odgovorov na deseto vprašanje skupni rezultati Priljubljenost (1 = najslabše, 5 = najboljše) 1 2 3 4 5 Učbenik Fantje 9 1 16 16 9 Dekleta 0 1 9 28 11 Skupaj 9 2 25 44 20 Delovni Fantje 11 3 18 17 3 zvezek Dekleta 1 6 15 16 11 Skupaj 12 9 33 33 14 Miselni Fantje 7 3 17 13 11 Vzorec Dekleta 3 4 16 15 10 Skupaj 10 7 33 28 21 Plakat Fantje 6 7 2 25 12 Dekleta 1 2 9 19 15 Skupaj 7 9 11 44 27 Avdiovizualna Fantje 6 6 10 10 19 Dekleta 0 4 14 12 17 sredstva Skupaj 6 10 24 22 36 Priročniki Fantje 7 10 19 12 5 Dekleta 1 5 19 16 7 Skupaj 8 15 38 28 12 Internet Fantje 1 1 0 6 43 Dekleta 1 1 3 8 35 Skupaj 2 2 3 14 78 64

80 70 60 50 40 30 20 10 učbenik delovni zvezek miselni vzorec plakat avdio-vizualna sredstva priročniki internet 0 1 2 3 4 5 Graf 21: Ocene didaktičnih pripomočkov skupni rezultati 17 Iz podatkov lahko sklepamo, da je internet najbolj priljubljen didaktični pripomoček učencev (78 %). S pomočjo interneta lahko učenci hitro in povsod dostopajo do različnih informacij. Pomembno je le opozoriti, da bi bilo treba učence naučiti, kako med tako obsežnimi podatki najti tisto, kar rabiš in iščeš, še posebej pa opozoriti, naj preverijo podatke, ki jih dobijo na internetu, ker niso vse informacije verodostojne in pravilne. Na drugem mestu med najbolj priljubljenimi didaktičnimi pripomočki pa so avdio-vizualna sredstva. Poleg interneta je to medij, iz katerega dobijo učenci informacije najhitreje, skozi sliko in zvok. Stvar jim je zanimiva in jih kratkočasi. Za gledanje in poslušanje je potrebno najmanj truda. Dokaj visoko na lestvici priljubljenosti pa so se uvrstili tudi plakati in presenetljivo tudi učbenik. Domnevam, da zaradi tega, ker učbenik vedno uporabljajo in je vedno prisoten. S pomočjo njega se učijo in predstavlja določeno stalnico v izobraževalnem procesu. 17 Opombe: Mesto, 7. razred: 1 fant ni odgovoril. 65

Nižje na lestvici priljubljenosti izstopajo še priročniki, medtem ko so miselni vzorci in delovni zvezek izenačeni. 11. PROSIM, ZAUPAJ MI ŠE SVOJE MNENJE O POUKU KNJIŽEVNOSTI. Tabela 16: Razporeditev opisnih odgovorov po zanimivosti in relevantnosti mnenja Fantje Dekleta Skupaj Odstotek (%) a) Dobro 10 11 21 21 b) Slabo 16 18 34 34 c) Srednje zanimivo 15 18 33 33 d) Ni mnenja 11 1 12 12 Skupaj 52 48 100 100 18 16 14 12 10 8 6 4 2 0 a b c d fantje dekleta dobro slabo srednje zanimivo ni mnenja Graf 22: Opisni odgovori učencev (zanimivost in relevantnost mnenja) odgovori vseh učencev 66

18 16 14 12 10 8 6 4 2 0 dobro a slabo b srednje zanimivo c ni mnenja d Graf 23: Opisni odgovori učencev (zanimivost in relevantnost mnenja) M. 10 9 8 7 6 5 4 3 2 1 0 dobro a slabo b srednje zanimivo c ni mnenja d Graf 24: Opisni odgovori učencev (zanimivost in relevantnost mnenja.) P Mnenja učencev smo razporedili v štiri kategorije: a) dobro mnenje, to je mnenje, kjer so učenci podali pozitivno mnenje o pouku književnosti, b) slabo mnenje, to je mnenje, kjer so učenci podali negativno mnenje o pouku književnosti, c) srednje zanimivo, pod to točko smo uvrstili mnenja, ko so učenci napisali sicer pozitivno mnenje, ampak na kratko in nič izstopajočega, d) pod to točko pa smo uvrstili učence, ki niso napisali svojega mnenja. 67

V mestni šoli so pisali mnenja, ki so se uvrstila med srednje zanimiva in slaba, medtem ko so v podeželski šoli v 7. razredu prevladovalo negativno mnenje, v 8. razredu pa srednje zanimiva. Izbrali smo nekaj zanimivih mnenj učencev o pouku književnosti 18 : Dobro mnenje: Je zelo zabavno, ni mi dolgčas kot pri nekaterih urah. Pri književnosti rad sodelujem, rad berem iz berila itd. Vse OK! Pri pouku književnosti se učimo o pisateljih in spoznavamo nove zgodbe. Menim, da je književnost zelo pomembna ob uporabi slovenščine. Pri pouku književnosti mi je lepo. Pri tej uri mi je zelo lepo, pogovarjamo se o različnih temah, učiteljica je zelo v redu in dobro razloži snov. Pri pouku književnosti mi je bolj všeč od slovnice, ker tu lahko uporabljamo domišljijo in svoje mnenje. Lahko beremo in pišemo, spoznavamo nove oblike in osebe (pisatelje). Slabo mnenje: Zelo dolgočasno. Je BWZ, bedno. Ni fajn. Dolgočasno, ker nimam rada slovenščine. Zelo, zelo težko. Ja, ni mi najbolj všeč. Ni mi zanimivo. Zahtevna učiteljica. Ni uporabno v življenju!! Srednje mnenje: Malo bi lahko pouk književnosti spremenili, drugače pa se mi zdi še kar zanimivo. 18 Mnenja so prepisana dobesedno, takšna, kot so jih zapisali učenci. 68

Nekateri odgovori so nas nasmejali. Nekaj odgovorov je bilo dobro argumentiranih in so učenci z njimi dobro zagovarjali svoje pozitivno ali negativno mnenje. Nekateri učenci pa so za opis pouka uporabili kar akronime. Tako učenci ne samo, da manj berejo, tudi slabše izražajo svoje mnenje. Slabše argumentirajo svoje ideje in prepričanja. Uporabljajo premalo domišljije. Domišljijo pa pomaga gojiti tudi pouk književnosti. 69

3.2 Rezultati in interpretacija anketnih vprašalnikov za učiteljice slovenščine SPLOŠNI PODATKI Tabela 17: Delovne izkušnje anketiranih učiteljic v letih Leta 1. 5 2. 30 3. 31 4. 37 40 35 30 25 20 Delovne izkušnje 15 10 5 0 1 2 3 4 Graf 25: Delovne izkušnje anketiranih učiteljic v letih 70

Tabela 18: Spol Spol Odgovori Odstotki (%) Moški 0 0 Ženski 4 100 moški ženski Graf 26: Spol 71

Tabela 19: Starost Starost Odgovori Do 30 let 0 30 40 let 1 40 60 let 3 Nad 60 let 0 3 2,5 2 1,5 1 0,5 0 Do 30 let 30 40 40 60 Nad 60 Graf 27: Starost Tabela 20: Kraj poučevanja Kraj poučevanja Odgovori Podeželje 1 Mesto 3 Anketirali smo štiri učiteljice slovenskega jezika in književnosti. Ena uči na podeželski šoli, tri pa na mestnih. Zanimal nas je pogled učiteljic slovenščine na pouk književnosti in njihova opažanja pri pouku književnosti. 72

VSEBINSKA VPRAŠANJA 1. ALI JE UČNA URA KNJIŽEVNOSTI NA VAŠI ŠOLI PRILJUBLJENA? Tabela 21: Priljubljenost književnosti Št. odgovorov Odstotek (%) a) Da 2 50 b) Ne 0 0 c) Odvisno od snovi 2 50 2 1,8 1,6 1,4 1,2 1 0,8 0,6 0,4 0,2 0 Priljubljenost učne ure Da Ne Odvisno od snovi Graf 28: Priljubljenost učne ure književnosti Učiteljice so mnenja, da je pouk književnosti med učenci priljubljen (50 %), priljubljenost pa je odvisna predvsem od snovi, ki se obravnava (50 %). 73

2. KAKO SE PRIPRAVLJATE NA UČNO URO KNJIŽEVNOSTI? Tabela 22: Priprave na učno uro književnosti Odgovori Odstotki (%) a) Na učno uro se ne pripravljam. 0 0 b) V letni in v dnevni pripravi 0 0 zapišem vse potrebno in se zapisanega držim. c) Sledim učbeniku in delovnemu 0 0 zvezku. d) Odvisno od tega, kaj je na vrsti za obravnavno. 0 0 e) Za pripravo na učno uro uporabim dodatno gradivo. 4 100 4 3,5 3 2,5 2 1,5 1 a) Na učno uro se ne pripravljam b) V letni in dnevni pripravi zapišem vse potrebno in se zapisanega držim c) Sledim učbeniku in delovnemu zvezku d) Odvisno od tega, kaj je na vrsti za obravnavo e) Za pripravo na učno uro uporabim dodatno gradivo 0,5 0 Kako se pripravljate na učno uro Graf 29: Priprave na učno uro književnosti Učiteljice za pripravo učne ure vedno uporabljajo dodatno gradivo (100 %). 74

3. ZA KAJ VSE UPORABLJATE DIDAKTIČNE PRIPOMOČKE PRI POUKU KNJIŽEVNOSTI? (Možnih je več odgovorov.) Tabela 23: Uporaba didaktičnih pripomočkov pri pouku književnosti Odgovori Odstotek (%) a) Za ponovitev snovi 2 16,67 b) Za pridobivanje novega znanja 4 33,33 c) Za razumevanje novo pridobljenega znanja 0 0 d) Za utrjevanje in preverjanje snovi 3 25 e) Za širjenje novih znanj 0 0 f) Za popestritev učenja 3 25 g) Drugo 0 0 4 3,5 3 2,5 2 1,5 1 0,5 0 Uporaba didaktičnih pripomočkov pri pouku književnosti a) Ponovitev snovi b) Za pridobivanje novega znanja c) Za razumevanje novo pridobljenega znanja d) Za utrjevanje in preverjanje snovi e) Za širjenje novih znanj f) Za popestritev učenja g) Drugo Graf 30: Kdaj vse se uporablja didaktične pripomočke Učiteljice uporabljajo didaktične pripomočke pri vseh korakih pouka: Ob pridobivanju novega znanja (33,33 %), ponovitvi snovi (16, 67 %), utrjevanju in preverjanju (25 %) in tudi za popestritev učne ure (25 %). 75

4. KATERE DIDAKTIČNE PRIPOMOČKE NAJPOGOSTEJE UPORABITE ZA UČNO URO? (Možnih je več odgovorov.) Tabela 24: Uporaba didaktičnih pripomočkov Odgovori Odstotki a) Uporabljam samo učbenik in delovni 1 14,29 zvezek. b) Ob učbeniku in delovnem zvezku 4 57,14 uporabljam tudi ostalo gradivo. c) Učno uro poskušam podkrepiti z 1 14,29 računalniškim gradivom. d) Didaktičnih pripomočkov ne 0 0 uporabljam. e) Drugo 1 14,29 4 3,5 3 2,5 2 1,5 1 0,5 a) Samo učbenik in delovni zvezek b) Ob učbeniku in delovnem zvezku še dodatno gradivo c) Učna ura podkrepljena z računalniškim gradivom d) Didaktičnih pripomočkov ne uporabljam e) Drugo 0 Najpogosteje uporabljeni didaktični pripomočki Graf 31: Uporaba didaktičnih pripomočkov Učiteljice za izvedbo učne ure posegajo po vseh razpoložljivih didaktičnih pripomočkih (57,14 %). Z njimi poskušajo narediti učno uro bolj zanimivo in učencem olajšati pridobivanje znanja. 76

5. OCENITE PRIMERNOST UČBENIKA, KI GA UPORABLJATE ZA POUK KNJIŽEVNOSTI: Tabela 25: Ocena primernosti učbenika Odgovori Odstotki (%) a) Neprimeren 0 0 b) Slab 0 0 c) Zadovoljiv 1 25 d) Primeren 1 25 e) Dober 2 50 f) Odličen 0 0 2 1,8 1,6 1,4 1,2 1 0,8 0,6 0,4 0,2 0 Ocena primernosti učbenika a) Neprimeren b) Slab c) Zadovoljiv d) Primeren e) Dober f) Odličen Graf 32: Ocena primernosti učbenika Učiteljice so ocenile, da je učbenik, ki ga uporabljajo, zadovoljiv (25 %), primeren (25 %) in dober (50 %). 77

6. ALI BI UČBENIK SPREMENILI ALI BI GA ZAMENJALI? Tabela 26: Sprememba ali menjava učbenika Odgovori Odstotki (%) a) Spremenili 1 25 b) Zamenjali 2 50 c) Nič od naštetega 1 25 a) Spremenili b) Zamenjali c) Nič od naštetega Graf 33: Zamenjava ali sprememba učbenika Čeprav so učiteljice učbenik ocenile kot primeren, bi ga zamenjale za drugega (50 %) oziroma ga spremenile (25 %). 78

7. SE STRINJATE, DA LAHKO UPORABA DIDAKTIČNIH PRIPOMOČKOV POMAGA UČENCU, DA LAŽJE USVOJI DOLOČENA ZNANJA? Tabela 27: Ali uporaba didaktičnih pripomočkov pomaga učencem? Odgovori Odstotki (%) a) V celoti 1 25 b) V precejšnji meri 3 75 c) V ustrezni meri 0 0 d) V zadovoljivi meri 0 0 e) V nezadostni meri 0 0 a) V celoti b) V precejšnji meri c) V ustrezni meri d) V zadovoljivi meri e) V nezadostni meri Graf 34: Ali uporaba didaktičnih pripomočkov učencem pomaga? Učiteljice se v precejšnji meri (75 %) strinjajo, da uporaba didaktičnih pripomočkov pomaga pri učenju in olajša osvajanje novega znanja. 79

8. MENITE, DA JE NA VAŠI ŠOLI DOVOLJ DIDAKTIČNIH PRIPOMOČKOV ZA KVALITETEN POUK KNJIŽEVNOSTI OZIROMA ZA KVALITETNO UČNO URO IZ KNJIŽEVNOSTI? Tabela 28: Imajo šole dovolj didaktičnih pripomočkov in ali so dovolj kvalitetni? Odgovori Odstotki (%) a) V celoti 0 0 b) V precejšnji meri 3 75 c) V ustrezni meri 1 25 d) V zadovoljivi meri 0 0 e) V nezadostni meri 0 0 3 2,5 2 1,5 1 a) V celoti b) V precejšnji meri c) V ustrezni meri d) V zadovoljivi meri e) V nezadostni meri 0,5 0 Je na šoli dovolj didaktičnih pripomočkov za kvaliteten pouk književnosti Graf 35: Imajo šole dovolj didaktičnih pripomočkov in ali so dovolj kvalitetni? Mnenje učiteljic je, da na njihovih šolah v precejšnji meri (75 %) dovolj didaktičnih pripomočkov za uspešno delo in pripravo kvalitetne učne ure književnosti. 80

9. OCENITE NASLEDNJE DIDAKTIČNE PRIPOMOČKE. (Označite z x.) Tabela 29: Ocena didaktičnih pripomočkov Priljubljenost (1 = najslabše, 5 = najboljše) 1 2 3 4 5 a) Učbenik 0 0 0 3 1 b) Delovni zvezek 0 0 0 2 2 c) Miselni vzorec 0 1 2 1 0 d) Plakat 0 0 1 3 0 e) Avdio-vizualna sredstva 0 0 0 2 2 f) Priročniki 0 0 0 2 2 g) Internet 0 0 2 2 0 3 2,5 2 1,5 1 0,5 a) učbenik b) delovni zvezek c) miselni vzorec d) plakat e) audio-vizualna sredstva f) priročniki g) internet 0 1 2 3 4 5 Graf 36: Ocena didaktičnih pripomočkov Glede na razporeditev rezultatov učbenik spet dobi visoko oceno. Med najbolje ocenjenimi pripomočki so priročniki, avdio-vizualna sredstva in delovni zvezek. Visoko ocenjen je svetovni splet, medtem ko so se nekoliko nižje uvrstili miselni vzorci. 81

10. MENITE, DA SE JE ODNOS UČENCEV DO KNJIŽEVNOSTI V ZADNJIH DESETLETJIH KAJ SPREMENIL? Tabela 30: Odnos učencev do književnosti Odgovori Odstotki (%) a) Da, odnos se je spremenil na boljše. 2 50 b) Da, odnos se je spremenil na slabše. 1 25 c) Ne, odnos se ni spremenil. 1 25 d) Ne vem. 0 0 a) Da, odnos se je spremenil na boljše b) Da, odnos se je spremenil na slabše c) Ne d) Ne vem Graf 37: Odnos učencev do književnosti Učiteljice so mnenja, da se odnos učencev do književnosti spreminja na boljše (50 %). Takšno mnenje se zdi zanimivo glede na rezultate, ki smo jih dobili iz anket učencev. Zakaj takšno mnenje? Menimo, da na učiteljice vpliva zavzetost določenih učencev, ki izstopajo iz povprečja. Na ta način se dviguje nivo kvalitete dela. Take želje in veselja do književnosti pa žal ne kažejo vsi učenci. 82

11. LASTNO MNENJE O KNJIŽEVNOSTI, O ODNOSU UČENEC UČITELJ OB UPORABI DIDAKTIČNIH PRIPOMOČKOV. Tabela 31: Mnenje učitelja o odnosu učitelj učenec in uporabi didaktičnih pripomočkov Odgovori Odstotek (%) a) Pozitivno 4 100 b) Negativno 0 0 4 3,5 3 2,5 2 1,5 1 0,5 0 Mnenje učitelja a) Pozitivno mnenje b) Negativno mnenje Graf 38: Mnenje učitelja o odnosu učitelj učenec in uporabi didaktičnih pripomočkov Učiteljice so odgovorile, da imajo pozitivno mnenje (100 %) do odnosa učitelj učenec in do uporabe didaktičnih pripomočkov. Predvsem se trudijo pritegniti učence, jim olajšati delo in popestriti učne ure. Trudijo se prikazati pouk književnosti v dobri in pozitivni luči. Vprašanje je, kako naj književnost in literatura konkurirata internetu, televiziji in ostalim medijem. Učence je treba predvsem navdušiti nad literaturo in jim približati svet književnosti, jih naučiti uporabljati domišljijo in kreativnost, kar jim seveda književnost in pouk književnosti lahko ponudita. 83

Mnenje učiteljic 19 : Odnos učencev do književnosti se z njihovo starostjo slabša. Težave imajo pri razumevanju besedil slov. klasikov. Pouk književnosti se jim ob uporabi AV-sredstev zdi bolj zanimiv. Pozitivno mnenje, učencev radi listajo po dodatni literaturi, tudi sami prinašajo vire, izdelujejo plakate o obravnavanem domačem branju. Ure književnosti želim s temi didaktičnimi pripomočki popestriti, s čimer so učenci tudi zadovoljni. UB ima zelo bogato izhodišče in nabor znanstvenih vsebin. Je snov, kjer mora učenec razmišljati in ne zgolj kampanjsko sodelovati in pridobivati novo znanje. Tu bogati duhovna plat učenca in to je v veliki meri za učenca nova dimenzija, kako dojemati oz. osvajati oz. razumevati UB. Več je didaktičnih pripomočkov (plakatov, ilustracij, fotografij, avdiovizualnih sredstev) širši je izbor razumevanja za učenca in več možnosti za njegove nove usvojene dimenzije in poglede na UB. 3.3 DOBLJENI REZULTATI IN POTRDITEV HIPOTEZ 3.3.1 Anketni vprašalnik za učence 1. Predpostavljamo, da učenci poznajo besedno zvezo didaktični pripomoček. Hipoteza je potrjena. Če pogledamo rezultate posamezne šole, ugotovimo, da učenci v povprečju z 80 % odgovarjajo, da poznajo besedno zvezo didaktični pripomoček. 2. Predpostavljamo, da je književnost lahko priljubljena. Ta hipoteza ni potrjena. Skupno povprečje rezultatov v odstotkih kaže, da je priljubljenost književnosti okrog 28%. Učenci so mnenja, da je priljubljenost književnosti odvisna predvsem od snovi (51 %). 3. Predpostavljamo, da sta učbenik in delovni zvezek med najbolj priljubljenimi didaktičnimi pripomočki. 19 Mnenje učiteljic je prepisano dobesedno. 84

Hipoteza ni potrjena. Odgovori učencev obeh obravnavanih osnovnih šol kažejo, da med najbolj priljubljena didaktična pripomočka pri pouku književnosti spadata računalnik (23 %) in internet (41 %). 4. Predpostavljamo, da učenci pri pouku književnosti uporabljajo učbenik, miselne vzorce in povzetke ter internet. Ta hipoteza je potrjena. Če seštejemo posamezne odstotke naštetih didaktičnih pripomočkov, dobimo rezultat 56,80 %, kar dokazuje, da učenci pri pouku književnosti najraje uporabljajo učbenik, miselne vzorce, povzetke in internet. 5. Predpostavljamo, da v vsaki učilnici za slovenščino najdemo učbenike, delovne zvezke, plakate, miselne vzorce, slovarje itn. Ta hipoteza je potrjena. Učenci obeh osnovnih šol so s svojimi odgovori povedali, da je učilnica za slovenščino dobro opremljena. Rezultati kažejo, da v učilnicah največkrat najdemo: učbenik (19,47 %), slovarje (18,95 %), plakate z literarnimi ustvarjalci (18,68 %), miselne vzorce (12,37 %), delovne zvezke (11,05 %), časovne trakove (10,53 %), enciklopedije (6,32 %), drugo (2,63 %). 6. Predpostavljamo, da učenci pri pripravi na test pri slovenščini največkrat uporabljajo učbenik in delovni zvezek. Ta hipoteza je potrjena. Glede na rezultate raziskave lahko rečemo, da učenci pri pripravi na test še vedno najraje posegajo po dveh tradicionalnih didaktičnih pripomočkih: učbeniku in delovnem zvezku. Pogostost rabe teh dveh pripomočkov pri pripravi na test se kaže tudi v odstotkih (49,64 %). 7. Predpostavljamo, da učenci pri izdelavi predstavitev književnikov največkrat uporabijo predstavitve v programu PowerPoint. Ta hipoteza je potrjena. Glede na zbrane rezultate lahko rečemo, da učenci v 49,09 % pri predstavitvah književnikov najraje posegajo po predstavitvah v programu PowerPoint. 8. Predpostavljamo, da učenci pri utrjevanju snovi največkrat uporabljajo miselne vzorce. Ta hipoteza ni potrjena. Rezultati dokazujejo, da učenci le redko uporabljajo miselne vzorce kot pripomoček za utrjevanje snovi (65,98 %). 9. Predpostavljamo, da so miselni vzorci, plakati in prestavitve, ki jih sestavijo učenci, polni informacij. 85

Hipoteza ni potrjena. Tako potrjujejo učenci z 21,65 %. Polnost miselnih vzorcev, plakatov in predstavitev, ki jih sestavljajo učenci, je odvisna predvsem od teme (59,79 %). 10. Predpostavljamo, da je internet najbolje ocenjen didaktični pripomoček. Ta hipoteza je potrjena. Učenci so potrdili, da je internet z 78 % najbolj priljubljen didaktični pripomoček, kar v dobi tehnologije niti ni presenetljivo. 11. Predpostavljamo, da imajo učenci dobro mnenje o književnosti. Ta hipoteza ni potrjena. Učenci imajo glede na odstotek (34 %) o književnosti slabo mnenje. Ta rezultat lahko pripišemo dejstvu, da učenci v veliki večini ne razumejo tem, obravnavanih pri književnosti. 3.3.2 Anketni vprašalnik za učiteljice slovenščine 1. Predpostavljamo, da učiteljice menijo, da je učna ura književnosti na šoli priljubljena. Hipoteza je delno potrjena. Odgovori učiteljic kažejo, da je priljubljenost književnosti v šoli, kjer poučujejo, 50%, ostalih 50 % pa so učiteljice prisodile književni snovi. 2. Predpostavljamo, da učiteljice pri pripravi na učno uro književnosti sledijo učbeniku in delovnemu zvezku. Ta hipoteza ni potrjena. Vse učiteljice so odgovorile, da pri pripravi na učno uro uporabljajo tudi druge didaktične pripomočke. 3. Menimo, da učiteljice slovenščine uporabljajo didaktične pripomočke za ponavljanje in utrjevanje učne snovi. Ta hipoteza je potrjena. Anketiranke so zapisale, da didaktične pripomočke največkrat uporabijo za pridobivanje novega znanja (33,33 %), za utrjevanje in preverjanje snovi (25 %) ter za širjenje novih znanj (25 %), na zadnje mesto pa so učiteljice postavile trditev, da didaktične pripomočke uporabljajo za ponovitev snovi (16,67 %). 4. Predpostavljamo, da učiteljice za učno uro književnosti ob učbeniku in delovnem zvezku uporabljajo tudi ostale didaktične pripomočke. 86

Ta hipoteza je potrjena. Anketiranke so s 57,14 % odgovorile, da pri pripravi na učno uro književnosti ob učbeniku in delovnem zvezku uporabljajo tudi ostalo gradivo oz. ostale didaktične pripomočke. 5. Predpostavljamo, da učiteljice učbenik za književnost, ki ga uporabljajo, ocenjujejo kot dober. Ta hipoteza je delno potrjena, saj ga učiteljice ocenjujejo kot dobrega samo s 50 %. V ostalih 50 % pa ocenjujejo tako: zadovoljiv (25 %) in primeren (25 %). 6. Menimo, da bi učiteljice učbenik za književnost spremenile. Ta hipoteza ni potrjena. Učiteljice bi učbenik, ki ga uporabljajo pri pouku književnosti, v 50 % zamenjale, spremenile pa samo v 25 %. 7. Predpostavljamo, da so učiteljice v precejšnji meri mnenja, da didaktični pripomočki učencu pomagajo, da lažje usvoji določena znanja. Ta hipoteza je potrjena. Anketiranke so mnenja, da lahko uporaba didaktičnih pripomočkov v precejšnji meri (75 %) pomaga učencu, da usvoji določena znanja 8. Menimo, da imajo učiteljice na šoli dovolj didaktičnih pripomočkov za kvaliteten pouk književnosti oz. za kvalitetno učno uro iz književnosti. Ta hipoteza je potrjena. Vprašane so odgovorile, da so šole dobro opremljene za pouk (75 %). 9. Predpostavljamo, da učiteljice kot najboljši didaktični pripomoček ocenjujejo učbenik. Ta hipoteza je delno potrjena, saj si učbenik deli mesto s plakatom kot enim izmed najboljših didaktičnih pripomočkov. 10. Predpostavljamo, da so učiteljice mnenja, da se je odnos učencev do književnosti v zadnjih desetletjih spremenil na slabše. Ta hipoteza ni potrjena. Nekatere vprašane učiteljice so mnenja, da je odnos učencev do književnosti v zadnjih desetletjih spremenil na boljše (50 %), druge pa zagovarjajo naslednji dve tezi:»da, odnos se je spremenil na slabše,«(25 %) in»ne, odnos se ni spremenil«(25 %). 11. Menimo, da je mnenje učiteljic o književnosti, o odnosu učenec učitelj ob uporabi didaktičnih pripomočkov dobro. Ta hipoteza je potrjena. Učiteljice so podale 100% pozitivno mnenje o književnosti, o odnosu učitelj učenec in o uporabi didaktičnih pripomočkov. 87

3.4 Ponovitev raziskave med učiteljicami slovenščine v šolskem letu 2013/2014 Že v uvodu smo podali mnenja, da učitelji slovenščine ugotavljajo, da se je odnos učencev do književnosti v zadnjih desetih letih spremenil. Ker je minilo kar nekaj časa od tega, kar smo izvajali raziskavo med učiteljicami slovenščine, smo se odločili, da še enkrat izvedemo anketo in poskusimo ugotoviti, če naša teza še drži. Anketne vprašalnike smo razdelili 7 učiteljicam slovenščine. Naj poudarimo, da je vprašalnik ostal enak kot prejšnjič. Na začetku smo učiteljicam zastavili štiri splošna vprašanja: 1. Delovne izkušnje (delovna doba). 2. Spol. 3. Starost. 4. Okolje poučevanja (mesto ali podeželje). Glede na zastavljena vprašanja smo dobili naslednje odgovore, ki so prikazani v tabeli: Tabela 32 Splošni podatki Delovne izkušnje Spol Starost Okolje poučevanja 1 27 let Ženski 40-60 let Podeželje 2 34 let Ženski 40-60 let Mesto 3 34 let Ženski 40-60 let Podeželje 4 33 let Ženski 40-60 let Mesto 5 7 let Ženski 30-40 let Podeželje 6 1 leto Ženski do 30 let Podeželje 7 10 let Ženski 30-40 let Mesto 88

V nadaljevanju, v drugem delu anketnega vprašalnika smo učiteljicam zastavili 11 vprašanj, katerim je dodana interpretacija odgovorov: 1. Ali je učna ura književnosti na vaši šoli priljubljena? S pomočjo prvega vprašanja smo želeli izvedeti stopnjo priljubljenosti književnosti na osnovni šoli. Učiteljicam smo ponudili naslednje odgovore: a. da, b. ne, c. odvisno od snovi. Učiteljice so na zastavljeno vprašanje petkrat odgovorile z»da«in dvakrat z»odvisno od snovi«. Ta dva odgovora sta nam dokaz, da je književnost na šoli priljubljena, vendar je vse odvisno od snovi. 2. Kako se pripravljate na učno uro književnosti? Drugo vprašanje smo zastavili v želji, da izvemo, kako se učiteljice slovenščine pripravljajo na učno uro književnosti. Vprašane so lahko izbirale med naslednjimi ponujenimi odgovori: a. Na učno uro se ne pripravljam. b. V letni in v dnevni pripravi zapišem vse potrebno in se zapisanega držim. (4) c. Sledim učbeniku in delovnemu zvezku. d. Odvisno od tega, kaj je na vrsti za obravnavo. (1) e. Za pripravo na učno uro uporabim dodatno gradivo. (2) Pri tem vprašanju so učiteljice štirikrat odgovorile z»v letni in dnevni pripravi zapišem vse potrebno in se zapisanega držim«, enkrat z»odvisno od tega, kaj je na vrsti za obravnavo«in dvakrat z»za pripravo na učno uro uporabim dodatno gradivo«ti odgovori nam pokažejo, da učiteljice slovenščine v svojih dnevnih in letnih pripravah zapišejo vse potrebno, občasno pa uporabijo tudi drugo dodano gradivo. 89

3. Za kaj vse uporabljate didaktične pripomočke pri pouku književnosti? (Možnih je več odgovorov.) Didaktične pripomočke pri pouku uporabljamo z namenom, da se z njihovo pomočjo nekaj novega naučimo. Tretje vprašanje je bilo zastavljeno z namenom, da izvemo, ali učiteljice pri pouku književnosti uporabljajo didaktične pripomočke in za kakšen namen. Ponudili smo več možnih odgovorov: a. za ponovitev snovi (3) b. za pridobivanje novega znanja (7) c. za razumevanje novo pridobljenega znanja (2) d. za utrjevanje in preverjanje snovi (5) e. za širjenje novih znanj (2) f. za popestritev učenja (6) g. drugo: (/) Pridobljeni odgovori kažejo sliko, da učiteljice didaktične pripomočke največkrat uporabljajo, za pridobivanje novega znanja (7), za popestritev učenja (6), za utrjevanje in preverjanje snovi (5), za ponovitev snovi (3) ter za razumevanje novo pridobljenega znanja (2) in za širjenje novih znanj (2). 4. Katere didaktične pripomočke najpogosteje uporabite za učno uro književnosti? (Možnih je več odgovorov.) Tudi pri tem vprašanju smo učiteljicam slovenščine dali možnost več odgovorov: a. Uporabljam samo učbenik in delovni zvezek. b. Ob učbeniku in delovnem zvezku uporabljam tudi ostalo gradivo (plakate, miselne vzorce, povzetke, enciklopedije ). (7) c. Učno uro poskušam podkrepiti z računalniškim gradivom. (6) d. Didaktičnih pripomočkov ne uporabljam. e. Drugo: (1) Kot kažejo odgovori, učiteljice slovenščine za učno uro ob učbeniki in delovnem zvezku uporabljajo tudi ostalo gradivo (plakate, miselne vzorce, povzetke, enciklopedije ) ter učno uro poskušajo podkrepiti z računalniškim gradivom. 90

Pod drugo je ena izmed učiteljic zapisala, da pri učni uri uporablja tudi televizijo in CD. 5. Ocenite primernost učbenika, ki ga uporabljate za pouk književnosti. Pri tem vprašanju smo učiteljicam ponudili več odgovorov: a. neprimeren b. slab c. zadovoljiv (1) d. primeren (2) e. dober (2) f. odličen (1) Odgovori na zastavljeno vprašanje kažejo, da se učiteljice za pouk književnosti uporabljajo tisti učbenik, ki sem jim med vsemi ponujenimi možnostmi zdi primeren (2), dober (2), zadovoljiv (1) in odličen (1). Kot opombo dodajmo, da je ena izmed učiteljic odgovorila, da pri pouku književnosti ne uporablja učbenika. 6. Ali bi učbenik spremenili ali bi ga zamenjali? Pri tem vprašanju smo želeli izvedeti, ali bi učiteljice učbenik, ki ga uporabljajo pri pouku književnosti na kakršenkoli način spremenile ali pa bi učbenik najraje zamenjale. To nas je zanimalo predvsem zaradi dejstva, da si včasih želimo sprememb na posameznem področju. 91

Dobili smo naslednje odgovore: a. spremenili (1) b. zamenjali (3) c. nič od tega (2) Iz teh odgovorov sledi, da bi učiteljice učbenik, ki ga uporabljajo za pouk književnosti, najraje zamenjale. Ta zamenjava pa bi se zgodila samo v primeru dogovora s knjižničarko. Na drugo mesto so učiteljice uvrstile odgovorov»nič od tega«(2), na tretjo mesto pa se je samo z enim glasom uvrstil odgovor»spremenili«(1). Ena izmed učiteljic je zapisala, da pri pouku književnosti ne uporablja učbenika. 7. Se strinjate, da lahko uporaba didaktičnih pripomočkov pomaga učencu, da lažje usvoji določena znanja? Ljudje smo vizualni in slušni tipi. Kadar želimo kaj novega spoznati je dobro, da imamo na razpolago didaktične pripomočke, ki nam pomagajo pri pridobivanju znanja. Pri tem vprašanju nas je zanimalo, če se učiteljice strinjajo, da uporaba didaktičnih pripomočkov pomaga učencu, da lažje usvoji določena znanja. Odgovori so bili naslednji: a. v celoti b. v precejšnji meri (6) c. v ustrezni meri (1) d. v zadovoljivi meri e. v nezadostni meri Med vsemi odgovori je največ glasov dobil odgovor b»v precejšnji meri«. Takšno število odgovorov je dokaz, da didaktični pripomočki v precejšnji meri pomagajo učencu, da usvoji določena znanja, a samo didaktični pripomočki niso dovolj, pomembno je, da učenec pri pouku posluša in sodeluje, saj poslušanje, sodelovanje in uporaba didaktični pripomočkov skupaj prinesejo odlične rezultate. 92

8. Menite, da je na vaši šoli dovolj didaktičnih pripomočkov za kvaliteten pouk književnosti oz. za kvalitetno učno uro iz književnosti? Za kvalitetno učno uro književnosti potrebujemo prijeten prostor in dovolj didaktičnih pripomočkov, ki nam pomagajo pri učenju. S tem vprašanjem želimo izvedeti, ali so učilnice za slovenščino dobro opremljene za pouk književnosti. Odgovori na to vprašanje so bili naslednji: a. v celoti (1) b. v precejšnji meri (4) c. v ustrezni meri (1) d. v zadovoljivi meri (1) e. v nezadostni meri Odgovori kažejo, da so učilnice za slovenščino po mnenju učiteljic v precejšnji meri dobro opremljene (4), po en odgovor pa so dobili odgovori»v celoti«,»v ustrezni meri«in»v zadovoljivi meri«. 9. Ocenite naslednje didaktične pripomočke (1 = najslabše, 5 = najboljše). Didaktične pripomočke lahko ocenimo glede na uporabo med učiteljicami slovenščine. S pomočjo tega vprašanja smo želeli izvedeti, kako učiteljice ocenjujejo posamezne didaktične pripomočke: 93

Tabela 33 Odgovori»Ocenite didaktične pripomočke«1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. Učbenik 5 1 4 4 3 3 3 Delovni zvezek 4 5 4 4 / / 4 Miselni vzorec 4 4 4 4 5 4 4 Plakat 4 2 5 4 5 4 5 Avdio-vizualna 5 3 5 5 4 4 5 sredstva Priročniki 4 4 5 5 4 4 4 Svetovni splet (internet) 5 4 5 5 4 4 5 Dobljeni rezultati prikazujejo, da so svetovni splet (internet) in avdio-vizualna sredstva najbolj priljubljeni didaktični pripomočki, sledijo miselni vzorci, priročniki, delovni zvezki plakati ter učbeniki. 10. Menite, da se je odnos učencev do književnosti v zadnjih desetletjih kaj spremenil? Osebno mnenje se lahko spreminja iz dneva v dan. Predzadnje vprašanje smo učiteljicam zastavili zato, da bi ugotovili, če se je odnos učencev do književnosti v zadnjih desetletjih kaj spremenil. Za lažjo orientacijo smo učiteljicam ponudili naslednje možnosti: a. Da, odnos se je spremenil na boljše. (4) b. Da, odnos se je spremenil na slabše. (1) c. Ne. (2) d. Ne vem. Odgovori na ta vprašanja na to vprašanje so nas presenetili. Učiteljice so največkrat odgovorile, da je se odnos učencev do književnosti spremenil na boljše (4), na drugem mestu je odgovor ne (2), na tretjem, zadnjem mestu pa je s samo enim glasom odgovor, v katerem učiteljice ugotavljajo, da se odnos spremenil na slabše. 94

11. Lastno mnenje o književnosti, o odnosu učenec učitelj ob uporabi didaktičnih pripomočkov. Zadnje anketno vprašanje je bilo opisne narave. Učiteljice smo povprašali o njihovem lastnem mnenju o književnosti, o odnosu učenec-učitelj ob uporabi didaktičnih pripomočkov. Mnenja učiteljic so dobesedno prepisana: Učenci so ob dod. pripomočkih bolj motivirani in bolj čustveno doživljajo knj. besedila. Bolj si upajo»razmišljati«po svoje. Učencem je všeč, če jim snov predstavimo s pomočjo didaktičnih pripomočkov. Po mojem mnenju si snov zaradi tega tudi bolje zapomnijo. Zanimanje za pouk književnosti upada, učence zanima samo takrat, ko lahko berejo besedila, ki bi si jih sami izbrali ali pa če to podpremo z IKT. Učenci radi prihajajo k uram knj., prinašajo dodatno literaturo. Izdelujejo MV pesnikov, pisateljev, prinašajo knjige Radi si ogledajo odlomke iz filmov, prisluhnejo CD-jem. Odnos učencev do književnosti se z njihovo starostjo slabša in spreminja. Težave imajo pri razumevanju besedil slov. klasikov. Pouk književnosti se jim ob uporabi AV-sredstev zdi bolj zanimiv. Uporaba didaktičnih pripomočkov učencev bolj motivira, nikakor pa naj ne bi vplivalo na kvaliteto pouka, ki je odvisna od dobre organizacije učitelja. Če učitelj dobro obvlada književnost in jo s srcem poučuje, otroke motivira v zadostni meri, da snov tudi samoiniciativno razvijajo in nadgrajujejo. Moralne vrednote književnih besedil ustvarjajo pomembno vez med učenci in učiteljem. Kratek povzetek analize ponovno izvedene raziskave med učiteljicami slovenščine. Ponovna raziskava med učiteljicami slovenščine nam je potrdila že prej dognane trditve, da književnost na osnovni šoli priljubljena, vendar je ta priljubljenost odvisna predvsem od snovi. Učiteljice tudi ugotavljajo, da je uporaba didaktičnih pripomočkov pri pouku književnosti skoraj nujna, saj z njihovo uporabo lažje 95

predstavijo posameznega književnega avtorja in njegovo ustvarjanje, za učence pa raba didaktičnih pripomočkov pomeni, da si z njihovo pomočjo obravnavano snov lažje zapomnijo. 3.5 Prikaz razlik pri raziskavi med učitelji slovenščine v različnih letih raziskave. V nadaljevanju bomo prikazali, ali je prišlo do razlik pri raziskavi med učitelji slovenščine v različnih letih raziskavi. S pomočjo prvega vprašanja smo želeli izvedeti stopnjo priljubljenosti književnosti na osnovni šoli. Kot kažejo podatki, pridobljeni v obeh raziskavah, je priljubljenost književnosti odvisna od snovi. 2 1,8 1,6 1,4 1,2 1 0,8 0,6 0,4 0,2 0 a) Da b) Ne c) Odvisno od snovi 2009 2013 Graf 39: Primerjava odgovorov o priljubljenosti književnosti v šoli Drugo vprašanje smo zastavili v želji, da izvemo, kako se učiteljice slovenščine pripravljajo na učno književnosti. Graf kaže enak odstotek odgovorov leta 2009 in leta 2013. 96

4 3,5 3 2,5 2 1,5 1 0,5 0 a) Na učno uro se ne pripravljam. b) V letni in v dnevni pripravi zapišem vse potrebno in se zapisanega držim. c) Sledim učbeniku in delovnemu zvezku. d) Odvisno od tega, kaj je na vrsti za obravnavno. e) Za pripravo na učno uro uporabim dodatno gradivo. 2009 2013 Graf 40: Primerjava odgovorov o pripravi na učno uro književnosti Tretje vprašanje je bilo zastavljeno z namenom, da izvemo, ali učiteljice pri pouku književnosti uporabljajo didaktične pripomočke. Pridobljeni odgovori za leto 2013 so pokazali enako sliko kot pridobljeni odgovori za leto 2009. 4 3,5 3 2,5 2 1,5 1 0,5 0 2009 2013 Graf 41: Primerjava odgovorov o uporabi didaktičnih pripomočkov pri učni uri književnosti 97

S pomočjo četrtega vprašanja smo želeli izvedeti pogostost uporabe didaktičnih pripomočkov pri pouku književnosti. Iz grafa lahko razberemo, da so učiteljice v obeh raziskavah največkrat odgovorile, da ob učbeniku in delovnemu zvezku uporabljajo tudi ostalo gradivo (plakate, miselne vzorce, povzetke, enciklopedije ). 4 3,5 3 2,5 2 1,5 1 0,5 0 2009 2013 Graf 42: Primerjava odgovorov o najpogosteje uporabljenih didaktičnih pripomočkih Peto vprašanje smo zastavili z namenom, da izvemo, kako učiteljice ocenjujejo primernost učbenika, ki ga uporabljajo pri pouku književnosti. Kot kažejo podatki, so učiteljice učbenik, ki ga uporabljajo pri pouku književnosti, ocenile kot dober. 98

2 1,8 1,6 1,4 1,2 1 0,8 0,6 0,4 0,2 0 2009 2013 Graf 43: Primerjava odgovorov o najpogosteje uporabljenih didaktičnih pripomočkih Ljudje si včasih želimo sprememb na posameznem področju. S pomočjo šestega vprašanja smo želeli izvedeti, ali bi učiteljice učbenik, ki ga uporabljajo pri pouku književnosti, spremenile ali zamenjale. Iz grafa lahko razberemo, da so učiteljice v obeh raziskavah odgovorile enako: učbenik bi najraje zamenjale. 2 1,8 1,6 1,4 1,2 1 0,8 0,6 0,4 0,2 0 a) Spremenili b) Zamenjali c) Nič od naštetega 2009 2013 Graf 44: Primerjava odgovorov o učbeniku 99

Pri sedmem vprašanju nas je zanimalo, ali se učiteljice strinjajo, da uporaba didaktičnih pripomočkov pomaga učencu, da lažje usvoji določena znanja. Graf je pokazal enak odstotek odgovorov leta 2009 in leta 2013. 3 2,5 2 1,5 1 2009 2013 0,5 0 a) V celoti b) V precejšnji meri c) V ustrezni meri d) V zadovoljivi meri e) V nezadostni meri Graf 45: Primerjava odgovorov o uporabnosti didaktičnih pripomočkov Za kvalitetno učno uro književnosti potrebujemo prijeten prostor in dovolj didaktičnih pripomočkov, ki nam pomagajo pri učenju. Z osmim vprašanjem smo želeli izvedeti, ali so učilnice za slovenščino dobro opremljene za pouk književnosti. Odgovori, pridobljeni v obeh raziskavah, kažejo, da so učilnice za slovenščino v precejšnji meri dobro opremljene za pouk književnosti. 100

3 2,5 2 1,5 1 2009 2013 0,5 0 a) V celoti b) V precejšnji meri c) V ustrezni meri d) V zadovoljivi meri e) V nezadostni meri Graf 46: Primerjava odgovorov o dostopnosti didaktičnih pripomočkov na šoli Didaktične pripomočke lahko ocenimo glede na uporabo med učiteljicami slovenščine. S pomočjo devetega vprašanja smo želeli izvedeti, kako učiteljice ocenjujejo posamezne didaktične pripomočke. Graf ne pokaže posebnih odstopanj. 3 2,5 2 1,5 1 0,5 1 2 3 4 5 0 2009 2013 2009 2013 2009 2013 2009 2013 2009 2013 2009 2013 2009 2013 a) Učbenik b) Delovni zvezek c) Miselni vzorec d) Plakat e) Avdiovizualna sredstva f) Priročnik g) Internet Graf 47: Primerjava odgovorov ocena in primerjava didaktičnih pripomočkov 101

Predzadnje, deseto vprašanje smo učiteljicam zastavili zato, da bi ugotovili, če se je odnos učencev do književnosti v zadnjem desetletju kaj spremenil. Iz grafa lahko razberemo, da se je odnos do književnosti spremenil na boljše. 4 3,5 3 2,5 2 1,5 2009 2013 1 0,5 0 a) Da, odnos se je spremenil na boljše. b) Da, odnos se je spremenil na slabše. c) Ne, odnos se ni spremenil. d) Ne vem. Graf 48: Primerjava odgovorov o spremembi odnosa učencev do književnosti Zadnje, enajsto vprašanje pa smo zastavili z namenom, da učiteljice slovenščine zapišejo svoje mnenje o književnosti, o odnosu učenec učitelj ob uporabi didaktičnih pripomočkov. 102

5 4,5 4 3,5 3 2,5 2 1,5 1 0,5 0 a) Pozitivno b) Negativno 2009 2013 Graf 49: Primerjava odgovorov lastno mnenje Primerjava podatkov, pridobljenih v obeh raziskavah, ne pokaže nobenih odstopanj. 103