NASLOVNA STRAN S KLJUČNIMI PODATKI O NAČRTU ŠTEVILČNA OZNAKA NAČRTA IN VRSTA NAČRTA 3. NAČRT GRADBENIH KONSTRUKCIJ IN DRUGI GRADBENI NAČRTI INVESTITOR KOBILARNA LIPICA, Lipica 5, 6210 Sežana OBJEKT POSEG 1: ENOSMERNA VSTOPNA CESTA: VSTOPNI STEBRI KRIŽIŠČE VRSTA PROJEKTNE DOKUMENTACIJE PROJEKT ZA IZVEDBO ZA GRADNJO REDNA IN INVESTICIJSKA VZDRŽEVALNA DELA PROJEKTANT APORIA projektiranje in inženiring, Tilen Štolfa s. p., Partizanska cesta 82 6210 Sežana ODGOVORNI PROJEKTANT Tilen Štolfa, univ. dipl. inž. grad., IZS G-3576 ODGOVORNI VODJA PROJEKTA Tilen Štolfa, univ. dipl. inž. grad., IZS G-3576 ŠTEVILKA NAČRTA: 14-2014 ŠTEVILKA IZVODA: 1 KRAJ IN DATUM IZDELAVE NAČRTA: Sežana, februar, 2015 1/19
K A Z A L O V S E B I N E N A Č R T A š t. 1 4-2014 1 Naslovna stran načrta 2 Kazalo vsebine načrta 3 Tehnično poročilo 4 Risbe 2/19
3 TEHNIČNO POROČILO 3. 1 Splošni podatki Predmet izdelave projektne dokumentacije je: POSEG 1: ENOSMERNA VSTOPNA CESTA: VSTOPNI STEBRI KRIŽIŠČE Parc. št.: Kraj: Občina: Namembnost: Dostop: Teren: 1899/17 in 1899/65 k.o. 2458-Bazovica Lipica Sežana Dovozna enosmerna pot Dostopno cesto iz sežanske smeri se preuredi v enosmerno, sanira se drevored. Teren ima primerno nosilnost tal. 3. 2 Zakonske osnove na območju kulturnega spomenika Kobilarna Lipica Zakonske osnove, ki veljajo na območju kulturnega spomenika Kobilarna Lipica so: - Zakon o Kobilarni Lipica (ZKL), Ur.l. RS, št. 29/96-1826, 110/2002-5387 (ZGO-1), 79/2006-3455 (ZKL-A), 107/2006-4587 (ZKL-UPB1, uradno prečiščeno besedilo) kulturna spomenik državnega pomena /SDP/ - Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 16/2008, 123/2008, 8/2011, 30/2011 - Odl. US, 90/2012 in 111/2013; v nadaljnjem besedilu: ZVKD-1) - Odločbo ZVKDS /Številka:35106 0098-3/2015-L/M iz dne Datum: 24. 2. 2015 3/19
3. 2. 1 Odločba ZVKDS/ Številka: 35106 0098-3/2015-L/M iz dne 24. 2. 2015 Za območje in posege, ki se predvidevajo v Posegu 1: Enosmerna vstopna cesta: Vstopni stebri Križišče, so bili v zgoraj navedeni odločbi predpisani sledeči kulturnovarstveni pogoji in sicer: I. Novi elementi in vsebine: Kot nove elemente štejemo vse kar sodi k sekundarni funkciji KL, to je turizmu: - Razsvetljava, posedanje, koši za smeti, vstopni objekti morajo biti sodobno in funkcionalno oblikovani, materiali morajo biti kvalitetni in kjer je možno tudi barvno usklajeni. - Novi elementi morajo biti umeščeni v prostor nevsiljivo in v ustreznem številu v odvisnosti od funkcije. Uporabijo se na vsem območju KL kjer je predvideno in tudi pozneje, če se bo izkazalo za potrebno. - Potrebno je oblikovati»sekundarno zaščitno lipiško ograjo«, ki bo uporabljena pri objektih kjer je potrebna zaščita obiskovalcev. - Celostno oblikovanje teh elementov je del prenove in se ga prikaže v dokumentaciji. - Nove dostopne poti se načrtuje v najmanjši možni meri, uporabi in sanira se obstoječe. - Za robove ob poteh, se uporabi kovinske robnike. II. Ureditev prometa Ureditev prometa mora predvsem zagotavljati prometno varnost znotraj KL in racionalizacijo. Zaželene je odstranitev nefunkcionalnih cest ter zatravitev opuščenih cestišč. III. Elementi prenove 4/19
Opomba: Posegi pod to točko niso predmet te projektne dokumentacije. 3. 2. 2 Skladnost projekta z odločbo ZVKDS/ Številka: 35106 0098-3/2015-L/M iz dne 24. 2. 2015 Predvideni posegi znotraj projektne dokumentacije»poseg 1: Enosmerna vstopna cesta: Vstopni stebri - Križišče«so skladni s podanimi pogoji in sicer: - Dostopna cesta iz sežanske smeri se ohrani in uredi v enosmerni izvedbi. - Cesta iz širine cca 4,00 m preide na širino 3,50 m+2 x 17 cm robnega pasu kamnitih kock, na skupno širino 3,84 m. - Odvečni asfalt se poruši in zatravi. - Rob kamnitih kock ob robu vozišča optično pripomore k zoženju vozišča in s tem hitrosti na tem delu. Na tak način povečamo varnost v cestnem prometu, saj se posledično hitrost zmanjša. - Ureditev s kamnitimi kockami ob robu omogoča minimalni poseg in ohranitev dreves znotraj drevoreda. - Vsa dela so predvidena v takem obsegu, da bo njihov vpliv na obstoječa drevesa znotraj drevoreda minimalen. - Drevored se na praznih mestih zapolni z novimi drevesi. Ostala drevesa se skladno z arborističnim elaboratom poseka in nadomesti z novimi oz. se jih primerno zdravi. 3. 3 Lokacija obstoječe stanje Lokacija se nahaja na posesti Kobilarne Lipica, k. o. Bazovica. Obstoječe stanje je asfaltno vozišče spremenljive širine, ki z dvosmerno ureditvijo povezuje Kobilarno Lipica s turistično cesto Sežana Lipica (RT, št. ceste 934, odsek 6838) in turistično cesto Lipica Lokev (RT, št. ceste 934, odsek 6840). Cesta je do vhodnih stebrov na severu kategorizirana kot lokalna cesta, in sicer LC 374071. Območje obdelave je od vhodnih stebrov s sežanske smeri do obstoječega križišča pred Kobilarno Lipica. Območje je obojestransko omejeno z drevoredom in belo 5/19
lipiško ograjo. Med posameznimi drevesi so deloma urejena območja za umikanje nasproti vozečim vozilom, saj je dvosmeren promet v območju drevoreda omejen. Vozišče je na mestih dotrajano. Odvodnja ni urejena. Padavinske vode z vozišča se prosto razlivajo po površini in s tem na posameznih mestih povzročajo erozijo utrjenih bankin. Drevored je deloma v dotrajanem stanju, posamezna drevesa so zaradi dotrajanosti potrebna poseka. 3. 4 Opis ureditve Investitor, Kobilarna Lipica želi z namenom ohranitve vstopnega drevoreda na LC 374071 vzpostaviti enosmeren dostop do Kobilarne iz sežanske smeri. Obstoječi dvosmerni prometni režim, zaradi nenehnega izpostavljanja drevoreda vozilom, ogroža posamezna drevesa in onemogoča ustrezno sanacijo le tega. Z novo ureditvijo se predvidi enosmerna cesta širine 3,50 m asfaltnega vozišča, ki vodi iz smeri Sežane v smer Kobilarna Lipica. Predvidi se nadomestni nosilni sloj na območjih pojava udarnih jam in mrežasto razpokanega asfalta. Vozišče se v celoti preplasti z obrabnim slojem asfalta v debelini od 4 cm do 6 cm in višinsko uredi na način, da bo mogoča odvodnja vozišča. Višinske razlike in izravnave se izvrši z izravnalnim slojem debeline do 6 cm. Ob rob vozišča se na obe strani za potrebe zaščite drevoreda in ureditve odvodnje vgradijo dve vrsti kamnitih kock 8/8/8 cm (žgan repen), ki se zafugirajo z epoksidno maso. Kamnite kocke so postavljene v višini zaključnega sloja asfalta, saj je s tem je omogočena odvodnja, ki se vrši preko prostega razlivanja padavinskih voda, preko prečnih sklonov asfaltne površine ter z mestoma potlakovanimi razlivnimi površinami, ki preprečujejo erozijo. Zaradi zaščite koreninskega sistema drevoreda je potrebno ob rezanju asfalta in vgraditvi kamnitih kock na betonsko podlago postopati previdno, saj je v prvi vrsti namen zaščita dreves. Drevored se po celotni dolžini sanira, in sicer se prazna mesta 6/19
zapolni z novimi drevesi, dotrajana drevesa pa nadomesti z novimi iste vrste. Poseg na drevesih se opravi skladno z arborističnem elaboratom. Naloga oblikovanja izhaja iz obstoječih ambientalnih kvalitet, ohranitvi drevoreda ter ohranitvi obstoječe flore in potencialnih nastavkov, ki so v prostoru že prisotni. Predlagani so sledeči posegi: - ureditev enosmerne dostopne ceste širine 3,50 m s pasom kamnitih kock širine17 cm, skupna širina vozišča 3,84 m, - sanacija drevoreda, - utrditev bankin, - ureditev odvodnje in - zasaditev novih dreves. Prostor bo po obnovi zaživel kot glavna reprezentativna dostopna pot v Kobilarno Lipica. Glavni dostop na lokacijo se ohrani s turistične ceste Sežana Lipica (RT, št. ceste 934, odsek 6838) in turistične ceste Lipica Lokev (RT, št. ceste 934, odsek 6840). 3. 5 Elementi ureditve ENOSMERNO VOZIŠČE DIMENZIONIRANJE VOZIŠČNE KONSTRUKCIJE VOZIŠČE Projektirana širina voznih pasov na glavnih krakih do 3,50 m Število prometnih pasov: 1 Planska doba: 20 let Hitrost na odseku: 40 km/h PROMETNA OBREMENITEV Lokalno cesto glede na funkcijo uvrstimo med zbirne lokalne ceste, glede na povprečni dnevni promet pa med malo prometne ceste s PLDP manjšim od 500 vozil/dan. Iz podatkov za PLDP (leto 2013) za RT Sežana Lipica (RT, št. ceste 934, odsek 6838) in RT Lipica Lokev (RT, št. ceste 934, odsek 6840) lahko predvidimo 7/19
prometno obremenitev vozišča. Predvidena je prometna obremenitev z osebnimi in tovornimi vozili. Ocenjena povprečna dnevna prometna obremenitev na lokalni cesti znaša: vrsta vozil vozil/dan - vozila 1000 - lahki kamioni 10 - srednji kamioni 10 - težki kamioni 5 - avtobusi 5 Ocenjena povprečna dnevna totalna ekvivalentna prometna obremenitev v prehodih osne obremenitve (NOO) tako znaša: vrsta vozil vozil/dan F ekvivalence št. NOO - lahki kamioni 10 0,005 0,05 - srednji kamioni 10 0,40 4,00 - težki kamioni 5 1,00 5,00 - avtobusi 5 0,85 4,25 Merodajna prometna obremenitev (T20) v prihodnjem 20 letnem obdobju, upoštevaje običajno 3 % letno rast prometne obremenitve in dodatne vplive značilnosti ceste znaša: T20=365*13,3*1,0*1,10*1,14*1,08*28=306812=3,06x10 5 prehodov NNO, kar predstavlja lahko prometno obremenitev. SESTAVA IN NOSILNOST TEMELJNIH TAL Temeljna tla so kraškega značaja, na površini delno pokrita s kraško ilovico. Za dimenzioniranje privzamemo nosilnost temeljnih tal 20 MPa (CBR =10 %). Pri izvedbi objekta je potrebno sodelovanje geomehanika zaradi ugotavljanja dejanskega stanja in napotkov v primeru odstopanj od predvidenega stanja zemljin. 8/19
HIDROLOŠKI IN KLIMATSKI POGOJI Na obravnavanem območju znaša globina zmrzovanja približno 50 cm. Ob upoštevanju neugodnih hidroloških pogojev in zmrzlinsko odpornem materialu v temeljnih tleh je potrebna debelina zmrzlinsko odpornega materiala hmin = 50 x 0,60 = 30 cm. DIMENZIONIRANJE VOZIŠČNE KONSTRUKCIJE Za prevzem skupne prometne obremenitve ustreza voziščna konstrukcija, ki je sestavljena iz: - 10 cm asfaltne plasti, - 27 cm tamponskega materiala, - 30 cm kamnite posteljice. PREDLOG KONSTRUKCIJSKIH REŠITEV Na osnovi ugotovitev je bila predlagana izvedba novih voziščnih konstrukcij v naslednji sestavi: Dostopna cesta na lokaciji širitve oziroma menjave zgornjega ustroja: - obrabni bitumenski beton 4 cm AC8 surf B50/70 A4, - nosilni bitumenski betoni do 6 cm AC11 base B50/70 A3, - tamponski drobljenec 30 cm (0-32 mm), - kamnita posteljica 30 cm. - NOSILNOST POSAMEZNIH PLASTI Zahtevana minimalna nosilnost in zbitost posameznih plasti: - na planumu temeljnih tal iz gramoznega materiala nosilnost 50MPA zbitost 98% SPP, - na planumu temeljnih tal iz gline nosilnost 50MPA zbitost 95% SPP, - na planumu kamnite posteljice nosilnost 80MPA zbitost 98% MPP, - na planumu tamponske plasti parkirišča in manipulativnih platojev nosilnost 120MPA zbitost 98% MPP. 9/19
V kolikor se pod predvideno širitvijo voziščne konstrukcije pojavijo glinena tla ali glineni žepi je potrebna kamnita posteljica v debelini 30 cm. V kolikor so pod koto projektirane nivelete vozišča gramozni nasipi ali kamnit material, kamnita posteljica ni potrebna. KVALITETA MATERIALOV IN GEOTEHNIČNI POGOJI IZGRADNJE Vgrajeni materiali morajo ustrezati zahtevam kakovosti po tehničnih pogojih Direkcije Republike Slovenije za ceste. Voziščno konstrukcijo je potrebno izvesti skladno z veljavnimi predpisi, normativi in standardi. Zagotoviti je potrebno predpisano sestavo, nosilnost in ravnost voziščne konstrukcije in njenih sestavnih delov. TRASIRNI ELEMENTI - Širina poti: 3,50 m, - radiji so razvidni iz grafičnih prilog (zakoličbena situacija), - vzdolžni padec poti sledi obstoječemu terenu, - prečni padec znaša cca 2,50 %. VOZIŠČE Uredi se enosmerna dostopna ceste širine 3,50 m s pasom kamnitih kock, dimenzije 8/8/8 cm (žgan repen) širine17 cm, skupna širina vozišča tako znaša 3,84 m. Obstoječe asfaltno vozišče se na vsaki strani zareže in odstrani asfalt za potrebe postavitve kamnitih kock. Prostor med podložnim betonom in obstoječim asfaltom se zapolni z nosilnim slojem asfalta. Obstoječe asfaltne površine se po potrebi preplasti z nosilnim/izravnalnim slojem, da se uredi ustrezen naklon vozišča. Vozišče se v zadnji fazi prekrije z obrabnim slojem debeline do 4 cm. Kocke se postavijo v beton C20/25, ki se armira s pasom armaturne mreže(q335) širine 30 cm po celotni dolžini. Ograja ob obeh straneh vozišča se ohrani. 10/19
DREVORED ODSTRANITEV OBSTOJEČE VEGETACIJE Odstrani se vsa vegetacija, skladno z arborističnem elaboratom. Vegetacijo predvideno za odstranitev je potrebno odstraniti v celoti, vključno s podzemnimi deli (panji). ZEMELJSKA DELA/PRIPRAVA TALNE PODLAGE ZA DREVESA Drevesa, ki se bodo sadila v drevoredu, v naravi uspevajo v združbah plemenitih listavcev (Tilia-acerion in Quercetum pubescentis). Tla, na katerih uspevajo, so predvsem rendzina, so biološko aktivna in bogata z dušikom. Na karbonatnih podlagah je humusni horizont lahko, odvisno od lokacije, zelo kisel. Smiselno je preveriti ustreznost talnih razmer na rastišču kot je ph tal, vlaga, suša, zbitost tal ipd. ter na podlagi ugotovitev določenega sloja tal, živice nadomestiti z ustreznejšim. Optimalna ph vrednost za tla in substrat pri saditvi večine dreves je 6,5. Pred saditvijo večje količine dreves je priporočljivo izmeriti ph tal. Pred zasaditvijo je potrebno opraviti zemeljska dela (oblikovanje terena skladno z gradbenim načrtom, dovoz in razgrinjanje humusa). Za dobro kvaliteto tal je izredno pomembno pravo razmerje deleža gline, peska in mulja. V primeru, da so tla slabše kvalitete, se lahko ukrepi za izboljševanje tal, kot na primer organskih snovi ali mineralov, gnojenja, izvedejo šele po opravljeni preiskavi tal. Sadilna razdalja: - Dovolj prostora za rast koreninskega sistema in nadzemnih delov. - Razdalja naj bo določena tako, da se drevesne krošnje lahko normalno razvijajo. - Zadostna razdalja med debli za enostavno strojno vzdrževanje rastne ploskve (košnja, itd.). - Sadilna razdalja mora zagotoviti neoviran prehod strojne mehanizacije (kosilnice) za vzdrževanje rastne ploskve 2,20-2,50 m. 11/19
- Drevesa posajena v drevesnici bodo predvidoma rasla le do stopnje sadike drevorednega standarda (obseg debla največ do 25 cm, višina od 300 do 400 cm, premer krošnje od 200 do 300 cm) in bodo potem premeščena. - Glede na upoštevanje navedenih parametrov je sadilna razdalja do 6 m. PRIPRAVA SADILNE JAME Sadilna jama naj bo pripravljena tako, da je bolj široka kot globoka ter nekoliko razširjena v zgornjem delu. Sadilno jamo/jarek izkopljemo tik pred sajenjem. Zgornjo in spodnjo plast tal odlagamo ločeno. Pred ponovno polnitvijo je potrebno dno in stene sadilne jame zrahljati do globine 15 cm. Tako preprečimo, ali vsaj zmanjšamo zbitost in zgostitev tal, kar je pomembno zlasti pri veznih tleh. Premer sadilne jame naj bo vsaj 1,5-2kratnik premera koreninske grude/bale oz. prostornina sadilne jame naj bo velika do 1,2 m³. Odvisno od zahtevnosti rastišča in velikosti drevesa oz. koreninske bale, je mogoče pripraviti tudi večjo sadilno jamo. Splošno o substratu za sadilno jamo: delež zrnatih delcev (frakcij) v substratu naj bi bil naslednji: glina 3 %, gramoz 18 %, pesek 36 %, prod 43 %. Substrat ne sme vsebovati škodljivih snovi, ki bi naknadno škodili drevesu ali okolju. IZBIRA DREVESNIH SADIK - KAKOVOST SADIK V drevoredu se torej posadijo naslednje drevesne vrst, odvisno od pozicije v drevoredu: - hrast (Qurcus petraea; Qurcus cerris; Qurcus pubescens)in - kostanj (Aesculus hippocastanum). Sajenje s koreninsko grudo (pogojno; če da, premer koreninske grude naj ne bo manjši kot trikratnik obsega debla na 1 m višine (npr. pri obsegu debla 14 cm na višini 1 m, mora biti premer grude vsaj 42 cm). višina min 1,50m obseg debla 10/12 cm oz. 12/14 starost 3 leta 12/19
Število predvidenih sadik je 107. Sajenje je možno med celotno sezono mirovanja rasti jeseni, ko rastlina preide v fazo mirovanja ali spomladi, vendar le do začetka brstenja. Rastline s koreninsko grudo ali rastline posajene v lonce načeloma lahko sadimo čez celo leto, razen v obdobju mraza in suše. Pred zasaditvijo se na poravnana rodovitna tla raztrese založno gnojilo (cca 30 g na sadiko). Posajene drevesne sadike se podprejo z leseno oporo. 3. 6 Konstrukcijski elementi PREDDELA IN RUŠITVENA DELA Zakoliči se osi in prečne profile z obojestranskim zavarovanjem. Preddela obsegajo rezanje in delno rušenje kamnitih zidov, rezanje in rušenje asfalta, odstranitev dreves ter odstranitev grmičevja. ZEMELJSKA DELA Iz izkušenj ob izgradnji objektov v neposredni bližini sklepamo, da je teren obravnavanega področja kraškega značaja na površini delno pokrit s kraško ilovico. Podlago terena tvorijo apnenci, ki so večinoma slojeviti in plastoviti v plasteh 50-300 cm. Planum spodnjega ustroja je potrebno splanirati na točnost ± 3 cm in skomprimirati na minimalni deformacijski modul. Zahtevana minimalna nosilnost in zbitost posameznih plasti: - na planumu temeljnih tal iz gramoznega materiala nosilnost 50MPA zbitost 98% SPP, - na planumu temeljnih tal iz gline nosilnost 50MPA zbitost 95% SPP, - na planumu kamnite posteljice nosilnost 80MPA zbitost 98% MPP, - na planumu tamponske plasti parkirišča in manipulativnih platojev nosilnost 120MPA zbitost 98% MPP. 13/19
Vse zelenice, nasipne in izkopne brežine je potrebno po končanih delih humuzirati in zatraviti. Predvideni so minimalni nakloni 1 : 2. Teren je pretežno v IV. kategoriji (mehka kamnina) in V. kategoriji (trda kamnina-sedimentnega porekla). Pod površinsko plastjo humusa (debeline 20 cm) oziroma asfaltnih površin se nahaja apnenčasta zemljina. Podtalnice na obravnavanem območju ni. Vse zelenice, nasipne in izkopne brežine je potrebno po končanih delih humizirati in zatravit. Vgrajeni materiali morajo ustrezati zahtevam kakovosti po tehničnih pogojih Skupnosti za ceste Slovenije. Tamponski material iz drobljenca granulacije 0,00-32 mm mora tako po kvaliteti kot po presejni krivulji in granulaciji ustrezati tehničnim predpisom in standardom. V kolikor se pod predvidenim voziščem pojavijo glinena tla ali glineni žepi je potrebna kamnita posteljica v debelini 30 cm. V kolikor so pod koto projektirane nivelete vozišča gramozni nasipi ali kamnit material, ni potrebna kamnita posteljica. Lokalna cesta na lokaciji širitve oziroma menjave zgornjega ustroja: - obrabni bitumenski beton 4 cm AC8 surf B50/70 A4, - izravnalni sloj - nosilni bitumenski betoni do 6 cm AC11 base B50/70 A3, - tamponski drobljenec 30 cm (0-32 mm), - kamnita posteljica 30 cm. Pas kamnitih kock, dimenzije 8/8/8 cm (žgan repen) je širine17 cm (8 cm+1 cm fuge +8 cm). Kocke se postavijo v višini nivelete ceste. Kocke se postavijo v beton C20/25, ki se armira s pasom armaturne mreže(q335) širine 30 cm po celotni dolžini. 3. 7 Komunalne naprave V območju obdelave ni potrebno izvest nobenih komunalnih naprav, z izjemo utrditve razlivih površin za potrebe padavinskih voda. 14/19
Pred pričetkom gradbenih del je potrebno obvezno preveriti in določiti mikrolokacijo vseh obstoječih podzemnih komunalnih vodov. Minimalna širina izkopa za polaganje posameznih podzemnih komunalnih vodov mora odgovarjati vrsti in karakteristikam terena in sosednjih podzemnih napeljavam oziroma objektom. Oblika jarka mora odgovarjati DIN 4124. Kot izkopa je treba prilagoditi globini izkopa in vrsti izkopanega materiala. Teren, ki se posipa, je potrebno ustrezno zaščiti in razpreti. Vsa dela naj se izvajajo v prisotnosti geomehanika, zaradi ugotavljanja dejanskega stanja in dodatnih napotkov. Dno jarka posamezne komunalne infrastrukture mora biti poravnano na +- 1 do 2 cm ter ne sme imeti kamnov ali izboklin. Na tako poravnano dno se nasuje peščena posteljica, višine najmanj 10 cm. Na to posteljico se položi posamezno komunalno infrastrukturo in obsuje s peskom 20 cm nad temenom cevi. Material je potrebno ob straneh ročno dobro in pazljivo utrditi. Posamezni sloj zasipa je potrebno dobro skomprimirat, pri čemer je komprimacija prvega sloja nad cevjo ročna naslednja pa je lahko strojna. Jarek se nato zasipava v plasteh po cca 30 cm. Zasip se izvede s tamponskim materialom. V kolikor je komunalna infrastruktura položena v obbetonirano zaščitno cev je komprimacija prvega zasipnega sloja strojna - lahko komprimacijsko sredstvo. V območju cevi je treba nasutje zbiti na najmanj 90 %, za prometno obremenitev 95 % po standardnem Proctorjevem postopku. Za zasipe se uporabiti ustrezne lahke in težke zemljine, mehke in trde kamnine. V zasipe in posteljico ne smejo biti vgrajene slabo nosilne zemljine in drugi materiali, ki bi sčasoma zaradi biokemičnih procesov spremenili svoje mehansko-fizikalne lastnosti. PRED PRIČETKOM GRADBENIH DEL JE POTREBNO OBVEZNO PREVERITI IN DOLOČITI MIKROLOKACIJO VSEH OBSTOJEČIH PODZEMNIH KOMUNALNIH VODOV TER EVENTUELNA ODSTOPANJA PRILAGODITI DEJANSKEMU STANJU. EVENTUELNE PRESTAVITVE IN ZAŠČITE JE POTREBNO IZVESTI POD NADZOROM STROKOVNIH SLUŽB POSAMEZNIH UPRAVLJALCEV KOMUNALNE INFRASTRUKTURE IN BREMENIJO IZVAJALCA DEL OZIROMA INVESTITORJA. VSA KRIŽANJA SE IZVAJAJO V SKLADU Z VELJAVNIMI TEHNIČNIMI PREDPISI IN POGOJI. VSA DELA NAJ SE IZVAJAJO V 15/19
PRISOTNOSTI GEOMEHANIKA, ZARADI UGOTAVLJANJA DEJANSKEGA STANJA IN DODATNIH NAPOTKOV. Pri vseh križanjih in približevanjih je potrebno upoštevati soglasja prizadetih upravljavcev in veljavne tehnične normative. Pri približevanju in križanju posamezne komunalne infrastrukture z drugimi komunalnimi instalacijami je potrebno upoštevati predpisane medsebojne odmike in kote križanj. Predpisani so sledeči neto odmiki: - pri približevanju kanalizacije in elektro NN kabel elektro VN kabel telefonski kabel vodovod plinovod 0.60 m 0.60 m 0.60 m 0.60 m 0.60 m - pri križanju ( kot križanja 45 do 90 ) kanalizacije. elektro NN kabel elektro VN kabel telefonski kabel vodovod plin 0.20 m 0.20 m 0.20 m 0.20 m 0.20 m Najmanjši horizontalni odmik od kateregakoli objekta ali naprave od kanalske cevi je 0.40 m, najmanjši vertikalni odmik kateregakoli objekta ali naprave od temena cevi je 0.20 m. Dela izkop v območju obstoječih komunalnih vodov se izvaja ročno z eventualnim podpiranjem. 16/19
3. 7. 1 Kanalizacijski sistem PADAVINSKE VODE Mestoma se uredijo tlakovane oz. utrjene razlivne površine za potrebe površinskih padavinskih voda. 3. 7. 2 Vodovod Na lokaciji ni obstoječega vodovoda. 3. 7. 3 Elektrika Na lokaciji ni obstoječe elektrike. 3. 7. 4 Telekomunikacije Na obstoječe telekomunikacijsko omrežje ni posegov. Ob vozišču zunaj meje obdelave poteka obstoječi TK kabel. 3. 7. 5 Plinovod Na lokaciji ni obstoječega plinovoda. 3. 8 Prometna in ostala signalizacija in oprema Vsa prometna oprema in signalizacija je razvidna iz priloženih prometnih situacij. HORIZONTALNA SIGNALIZACIJA Predvidena ni horizontalna signalizacija. PROMETNA OPREMA Na lokaciji ni prometne opreme. VERTIKALNA SIGNALIZACIJA Vsa vertikalna signalizacija je razvidna iz situacije prometne ureditve. Priložena je tabela z novimi prometnimi znaki na območju ureditve. Ob vhodu v enosmerno 17/19
vozišče se na levi strani ohrani obstoječa informativna tabla. Na desno strani se postavi znak za omejitev hitrosti 40 km/h (II-30, Omejitev hitrosti)ter znak za enosmerno cesto (III-2, Enosmerna cesta) Za izdelavo vertikalne prometne signalizacije morajo biti uporabni naslednji materiali: - aluminijasta pločevina za podlogo znaka na katero se lepi svetlobno odbojna folija, - jeklo, antikorozivno zaščiteno z vročim cinkanjem za nosilne cevi in ogrodja, objemke, polportala, spojne in zvezne materiale. Znaki so izdelani z ojačenim robom. Kot temelj znaka se uporabi betonska cev 30, dolžine 50 cm napolnjena z betonom C10/12. Lokacija znaka je točno določena v situaciji. Znaki so postavljeni min. 0,30 m (razdalja med zunanjim robom vozišča in najbližjim robom prometnega znaka) in max. 2,00 m (drog prometnega znaka) od roba vozišča in 1,50 m nad robnikom oziroma na lokaciji pločnika 2,25 m nad koto pločnika. Znak mora biti postavljen tako, da je preprečena možnost bleščanja. 3. 9 Zakoličbeni elaborat Zakoličba je izvedena z navezavo na poznane geodetske točke, katerih lega je razvidna iz grafičnih situacij in priložene topografije. Vse karakteristične točke so podane s koordinatami. Priloženi so podatki za zakoličbo v obliki tabelaričnega prikaza seznama koordinat za posamezne profile in seznama koordinat začetka ter konca horizontalnih elementov. 3. 10 Zaključna dela Zelenice se splanira, humizira in zaseje. Vse površine se počisti. Morebitne poškodbe ograje se sanira. Drevesa se opremi z ustrezno zaščito, ki je potrebna za varovanje vsajenega drevesa proti poškodbam. 18/19
4 RISBE 19/19