2

REPUBLIKA SLOVENIJA STANDARDNO POROČILO O KAKOVOSTI ZA RAZISKOVANJE LETNO STATISTIČNO RAZISKOVANJE O PORABI ENERGIJE, GORIV IN IZBRANIH NAFTNIH PROIZVODOV E-PE/L ZA LETO 2007 Poročilo pripravil: Jože Zalar, Boro Nikić Datum: februar 2009 1/19

Kazalo 0 Metodološka pojasnila o statističnem raziskovanju... 4 1 Ustreznost statističnih konceptov... 7 1.1 Ključni uporabniki podatkov raziskovanja... 7 1.2 Komuniciranje z uporabniki... 7 1.3 Delež manjkajočih statistik... 7 2 Točnost ocen... 7 2.1 Vzorčne napake... 7 2.1.1 Postopek izračuna vzorčne napake... 7 2.1.2 Vzorčna napaka... 7 2.1.3 Pojasnila... 7 2.1.4 Ukrepi za zmanjšanje vzorčnih napak... 7 2.2 Nevzorčne napake... 8 2.2.1 Napake zaradi neodgovora... 8 2.2.1.1 Stopnja neodgovora enote... 8 2.2.1.2 Stopnje neodgovora spremenljivke... 8 2.2.1.3 Postopki v primeru neodgovora... 8 2.2.1.4 Delež imputiranih podatkov... 8 2.2.1.5 Postopki za zmanjšanje stopenj neodgovora... 8 2.2.2 Napake pokritja... 9 2.2.2.1 Stopnja nadpokritja... 9 2.2.2.2 Napaka podpokritja... 9 2.2.2.3 Delež napačno razvrščenih enot... 9 2.2.2.4 Ukrepi za zmanjšanje napak pokritja... 9 2.2.3 Merske napake... 9 2.2.3.1 Kontrole za zaznavanje napak... 9 2.2.3.2 Razlogi za nastanek merskih napak... 9 2.2.3.3 Postopanje v primeru napak... 10 2.2.3.4 Delež urejanja podatkov... 10 2.2.3.5 Ukrepi za zmanjšanje števila merskih napak... 10 3 Pravočasnost in točnost objave... 10 3.1 Pravočasnost objave... 10 3.1.1 Pravočasnost prve objave... 10 3.1.2 Pravočasnost končnih rezultatov... 10 3.1.3 Razlogi za večje zamude in ukrepi za izboljšanje pravočasnosti... 10 3.2 Točnost objave... 11 3.2.1 Točnost prve objave... 11 3.2.2 Razlogi za večje odmike in ukrepi za izboljšanje točnosti objav... 11 4 Dostopnost in jasnost informacij... 11 4.1 Dostopnost informacij... 11 4.1.1 Uporabljeni kanali izkazovanja rezultatov... 11 4.1.2 Delež uporabljenih kanalov... 12 4.1.3 Uporabljeni načini izkazovanja rezultatov... 12 4.1.4 Delež uporabljenih načinov izkazovanja rezultatov... 12 4.2 Jasnost izkazanih informacij... 12 4.2.1 Tiskane publikacije... 12 4.2.1.1 Izkazani rezultati... 12 4.2.1.2 Nivo (podrobnost) izkazovanja... 12 4.2.1.3 Metapodatki... 13 4.2.1.4 Ukrepi za izboljšanje jasnosti izkazanih rezultatov... 13 2/19

4.2.2 Spletna objava... 13 4.2.2.1 Izkazani rezultati... 13 4.2.2.2 Nivo izkazovanja... 13 4.2.2.3 Metapodatki... 13 4.2.2.4 Ukrepi za izboljšanje jasnosti izkazanih rezultatov... 13 4.2.3 Ostali načini izkazovanja rezultatov... 13 5 Primerljivost statistik... 14 5.1 Časovna primerljivost... 14 5.1.1 Dolžina primerljivih časovnih vrst... 14 5.1.2 Prelomi v časovni vrsti... 14 5.1.3 Ostali dejavniki, ki vplivajo na časovno primerljivost... 15 5.2 Krajevna primerljivost... 15 5.2.1 Primerljivost z ostalimi članicami evropskega statističnega sistema... 15 5.3 Desezoniranje... 15 6 Skladnost... 15 6.1 Skladnost med začasnimi in končnimi podatki... 15 6.1.1 Politika objavljanja začasnih podatkov... 15 6.1.2 Skladnost med začasnimi in končnimi podatki... 15 6.1.3 Razlogi za večje razlike med začasnimi in končnimi podatki... 15 6.2 Skladnost z rezultati referenčnega raziskovanja... 15 6.2.1 Kratek opis referenčnega raziskovanja... 15 6.2.2 Skladnost z referenčnimi podatki... 15 6.2.3 Razlogi za večja odstopanja... 15 7 Stroški in obremenitve... 16 7.1 Stroški raziskovanja s strani urada... 16 7.2 Obremenitev in stroški poročevalskih enot... 16 7.3 Ukrepi za zmanjšanje stroškov in obremenitev... 16 8 Priloge... 17 3/19

0 Metodološka pojasnila o statističnem raziskovanju Namen raziskovanja Namen letnega statističnega raziskovanja o porabi energije, goriv in izbranih naftnih proizvodov (E-PE/L) je pridobiti podatke o višini porabe energije, goriv in izbranih naftnih proizvodov, o zalogah goriv ob koncu leta ter podatek o kurilnih vrednostih porabljenih trdnih goriv, petrol koksa in odpadkov v industrijskem sektorju. Enote opazovanja Enote opazovanja so poslovni subjekti vseh pravnoorganizacijskih oblik, ki imajo 20 in več zaposlenih in so po standardni klasifikaciji dejavnosti (SKD 2002) registrirani v dejavnostih C (rudarstvo), D (predelovalne dejavnosti) in F (gradbeništvo). Dodatno so vključene enote, ki zaposlujejo manj kot 20 ljudi, vendar porabljajo večje količine specifičnega energenta. Zbiranje podatkov Podatki se zbirajo s pomočjo vprašalnika in metodološkega navodila, ki je sestavni del vprašalnika. Vprašalnik pošljemo poročevalskim enotam po pošti in te ga tudi vračajo po pošti, izjemoma po faksu. Zajetje Osnova za postavitev vzorčnega okvira za raziskovanje je splošni vzorčni okvir, ki ga vsako leto pripravijo na Oddelku za vzorčenje in splošno metodologijo. Vir za določitev splošnega vzorčnega okvira je Poslovni register Slovenije. V vzorec so izbrane vse enote z 20 in več zaposlenimi in enote z večjo količino porabe energentov, pomembnih za raziskovanje, vendar z manjšim številom zaposlenih od 20. Za leto 2007 je bilo tako v vzorčnem okviru 2269 enot registriranih v dejavnostih C (rudarstvo), D (predelovalne dejavnosti) in F (gradbeništvo). Definicije in pojasnila Energetska raba je skupna poraba električne energije in goriv za pogon, notranji transport, ogrevanje delovnih in pisarniških prostorov, poraba tople vode in pare za pogon in tehnološke procese. Vključuje tudi porabo goriv za proizvodnjo električne in/ali toplotne energije. Neenergetska raba: energenti se uporabljajo kot surovine, ne kot gorivo in se v procesu ne pretvarjajo v drugo obliko goriva. Primeri: koks se v jeklarstvu in železarstvu uporablja kot katalizator, zemeljski plin se uporablja za proizvodnjo metanola, nekateri naftni proizvodi se uporabljajo v kemični industriji, tako se uporabljajo vsa maziva, bitumen za gradnjo cest ipd. Kurilnost je merilo za količino energije, ki se sprosti v obliki toplote pri izgorevanju goriva. Električna energija. Podjetja vpisujejo le podatek o nabavljeni električni energiji, in ne o proizvedeni. (Podatek o nabavljeni električni energiji v kwh je na računu elektropodjetja označen z MT, VT, KT, pasovna, trapezna, nočna električna energija ipd. Te postavke je potrebno sešteti in vpisati seštevek, pretvorjen v enoto MWh (seštevek deliti s 1000), v ustrezno polje.) 4/19

Obdelava podatkov Vnos podatkov se vrši na oddelku za zajem podatkov. Pred tem nosilec raziskovanja opravi kontrolo podatkov, pri čemer si pomaga z vprašalnikom preteklega leta. S telefonskim sodelovanjem s podjetji preveri nelogične podatke, popravi nepravilne in dopolni manjkajoče podatke. Po opravljeni vizualni kontroli izpolnjena poročila prevzame Oddelek za zajem podatkov, kjer se vsi podatki s pomočjo pripravljenih mask vnesejo v računalnik. Podatki se vnašajo v program BLAISE, s katerim se opravi naslednje aktivnosti: Po hitrem vnosu podatkov sledi ponovna kontrola, ki jo opravi nosilec raziskovanja s pomočjo računalniškega paketa. Program zazna zapis kot napačen, v kolikor ni izpolnjen kateri od pogojev logične kontrole, katere določi in po potrebi tudi kasneje dopolni nosilec raziskovanja. Poleg vsebine napake nosilec raziskovanja v programu določi tudi raven napake - ločimo lahke in težke 1 napake. Pri zapisih, kjer program zazna napako, je potrebno preveriti podatke, ali so pravilni. Če nekateri podatki preveč odstopajo, je potrebno njihovo pravilnost preveriti pri poročevalskih enotah (telefonsko preverjanje). Pri presoji si pomagamo tudi s poročanimi podatki iz preteklega leta. Pri podatkih je zelo pomembno, da je podatek poročan dejansko v merski enoti, navedeni na vprašalniku. Ko so odpravljene vse težke napake in so preverjena in popravljena vsa poročila, v katerih so bile odkrite lahke napake, se izdela statistiko napak in preveri, ali so v resnici odpravljene vse težke napake. Naredi se tudi kontrolo zajetja: preverja se dejanska prisotnost enot z naborom vseh poročevalskih enot, ki so bile zajete v obdelavo. Prisotnost se ugotavlja po zaporednih oz. matičnih številkah poročevalskih enot. V kolikor za posamezno enoto manjkajo podatki in je vprašalnik prispel kasneje, se podatki vnesejo naknadno. Manjkajočih vrednosti ne ocenjujemo. Objava rezultatov Rezultati raziskovanja so objavljeni v uteženih absolutnih podatkih v tabelah in grafih na spletni strani Statističnega urada RS (SURS) in v Statističnem letopisu Republike Slovenije. Ključne spremenljivke Energetska in neenergetska raba, kurilna vrednost in zaloge naslednjih energentov: - Električna energija (nabavljena) - Črni premog in antracit - Rjavi premog - Lignit - Koks - Les in lesni odpadki - Oglje - Primarni bencin - Petroleji - Neosvinčen motorni bencin (za delovne stroje) - Dizelsko gorivo (za delovne stroje) - Ekstra lahko kurilno olje - Kurilno olje, vsebnost žvepla pod 1% - Kurilno olje, vsebnost žvepla 1% ali več - Utekočinjen naftni plin (propan, butan) - White spirit in drugi specialni bencini 1 Lahke napake so tiste, pri katerih podatek odstopa od normalno pričakovane vrednosti in zato nosilec raziskovanja ponovno preveri točnost podatka in če je vse v redu potrdi podatek. Težke napake pa so tiste, kjer je vpisan podatek nemogoč in ga je nujno potrebno popraviti. 5/19

- Maziva - Bitumen - Petrol koks - Zemeljski plin - Toplotna energija (nabavljena topla voda, para) - Odpadna industrijska olja - Črni lug - Odpadne gume - Odpadne živalske maščobe - Odpadna jedilna olja - Geotermalna energija - Sončna energija - Bio plin - Druga trdna goriva - Druga tekoča goriva - Drugo. Ključne statistike Ključne statistike so količine porabljenih energentov po skupinah dejavnostih glede na predhodna leta, merjene v naravnih enotah in v GJ (giga joule). Vprašalnik Vprašalnik je dostopen na spletnem naslovu: http://www.stat.si/metodologija_vpr_prikaz.asp?vpr_id=1568&pod=0&kon=0&leto=0 6/19

1 Ustreznost statističnih konceptov Pojem ustreznost statističnih konceptov se nanaša na lastnost statistik, s katero ugotavljamo, ali le-te zadovoljujejo potrebe uporabnikov. 1.1 Ključni uporabniki podatkov raziskovanja Javni sektor: Ministrstvo za gospodarstvo, Direktorat za energijo; Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za okolje; Urad za makroekonomske analize in razvoj; občine Gospodarski subjekti: razni poslovni subjekti Znanost, raziskovanje: Institut Jožef Stefan Splošna javnost: raziskovalci, študenti, dijaki Tuji uporabniki: Eurostat, Mednarodna agencija za energijo pri OECD - IEA 1.2 Komuniciranje z uporabniki Komunikacija med uporabniki in Statističnim uradom poteka preko Sosveta za statistiko energetike, ki se sestaja najmanj enkrat letno. Poleg predstavnikov urada ga sestavljajo še predstavniki podjetij za trgovino in distribucijo z različnimi energenti, predstavniki znanstvenih in raziskovalnih ustanov ter predstavniki različnih vladnih služb in ministrstev, katerih delovanje posega tudi na področje energetike. S posameznimi poročevalskimi enotami in uporabniki naših podatkov pa komunikacija poteka preko telefonskih razgovorov, elektronske pošte in Informacijskega središča. 1.3 Delež manjkajočih statistik Delež manjkajočih statistik je enak nič (0). 2 Točnost ocen Pojem natančnost je definiran kot ujemanje med vrednostjo, ki jo dobimo na koncu statistične obdelave (po zbiranju podatkov, urejanju, vstavljanju manjkajočih vrednosti, ocenjevanju itd.), in pravo, toda neznano populacijsko vrednostjo. 2.1 Vzorčne napake 2.1.1 Postopek izračuna vzorčne napake Vzorčnih napak ne izračunavamo. 2.1.2 Vzorčna napaka Vzorčnih napak ne izračunavamo. 2.1.3 Pojasnila Raziskovanje E-PE/L poteka na celotni populaciji, zato vzorčnih napak ne izračunavamo. Napaka ocene nastane le kot posledica neodgovora enot. 2.1.4 Ukrepi za zmanjšanje vzorčnih napak Glej točko 2.1.3. 7/19

2.2 Nevzorčne napake 2.2.1 Napake zaradi neodgovora 2.2.1.1 Stopnja neodgovora enote Kazalnik nam prikazuje delež enot, ki nam niso posredovale nobenega od želenih podatkov. Določimo ga kot razmerje med številom enot, za katere nismo dobili nobenega podatka, in številom vseh ustreznih enot oziroma vseh enot iz adresarja. V spodnji tabeli so predstavljene stopnje neodgovora enot na nivoju podpodročij in za celotno populacijo. Tabela: 2.1: Stopnja neodgovora Ustrezne Dejavnost/Status enote Odgovor Neodgovor Stopnja neodgovora C 25 23 2 8% D 1505 1299 206 14% F 361 303 58 16% Skupaj 1891 1625 266 14% 2.2.1.2 Stopnje neodgovora spremenljivke Pri raziskovanju E-PE/L neodgovor spremenljivke ne nastopa, saj se predpostavlja, da enote poročajo o porabi vseh energentov, ki jih uporabljajo. Pred dokončno obdelavo in pripravo tabel se kontaktira tudi s poročevalsko enoto in se po potrebi dopolnijo manjkajoče spremenljivke. 2.2.1.3 Postopki v primeru neodgovora Splošen pristop pri ocenjevanju parametrov, ki temeljijo na celotnem vzorčnem okviru, je uporaba uteži, ki so v našem primeru, kjer nastopajo le neodgovori enot, enake. STEVILO USTREZNIH ENOT w NEODG =. STEVILO ODGOVOROV Pri raziskovanju E/PL smo uporabili zgoraj zapisano formulo na nivoju področij dejavnosti. 2.2.1.4 Delež imputiranih podatkov Pri raziskovanju E-PE/L ne vstavljamo manjkajočih podatkov, saj za enote, ki odgovarjajo na vprašalnik, poskrbimo (npr. s ponovnim klicanjem enot, ki niso odgovorila na vsa vprašanja) za odgovore na vsa vprašanja. 2.2.1.5 Postopki za zmanjšanje stopenj neodgovora Stopnjo neodgovora zmanjšujemo s pošiljanjem opominov in določitvijo ključnih enot, katere ob neodgovoru še telefonsko pokličemo, da dobimo odgovore na poslani vprašalnik. 8/19

2.2.2 Napake pokritja 2.2.2.1 Stopnja nadpokritja V spodnji tabeli so predstavljene stopnje nadpokritij po področjih in na nivoju celotne populacije. Tabela 2.2: Stopnja nadpokritja Dejavnost/Status Ustrezni Neustrezni Stopnja nadpokritja C 25 0 0% D 1505 83 5% F 361 295 45% Skupaj 1891 378 17% 2.2.2.2 Napaka podpokritja Napake podpokritja ne moremo izračunati, saj nimamo potrebnih podatkov (podjetij, ki so del ciljne populacije, vendar ne nastopajo v vzorčnem okviru) za njen izračun. 2.2.2.3 Delež napačno razvrščenih enot Podatkov o napačno razvrščenih enotah ne spremljamo, ker opazujemo celotno populacijo. 2.2.2.4 Ukrepi za zmanjšanje napak pokritja Napake pokritja se pri večini vzorčnih raziskovanj zmanjšajo na ta način, da vsako leto na Oddelku za vzorčenje pripravimo splošen vzorčni okvir, pri katerem upoštevamo administrativne vire (PRS, ZR, DDV ) in podatke raziskovanj iz prejšnjega leta. Na ta način izločimo enote, ki se nahajajo v administrativnih virih, vendar iz davčnih podatkov, podatkov ZR ali podatkov raziskovanj vemo, da ne poslujejo več. Hkrati pri enotah, za katere pridobimo dejavnosti iz podatkov raziskovanj, uporabimo le-te, če se ne ujemajo z dejavnostmi iz administrativnih virov. Splošni vzorčni okvir uporabimo v tekočem letu kot osnovni vir podatkov za sestavo vzorčnega okvira pri posameznih raziskovanjih. 2.2.3 Merske napake 2.2.3.1 Kontrole za zaznavanje napak Vse izpolnjene vprašalnike pred vnosom v računalniški program Blaise pregledamo in primerjamo z izpolnjenimi vprašalniki iz raziskovanja predhodnega leta. Ugotovljene napake preverimo v sodelovanju s poročevalsko enoto in oboji na vprašalniku zabeležimo pravilne vrednosti. Po vnosu podatkov v Blaise se izvede še računalniška logična kontrola, kjer se vsak podatek preveri preko vnaprej postavljenih pravil. Računalniški program nas s»težkimi in lahkimi«napakami opozori na vnaprej definirane nelogične povezave ali vrednosti v poročanju poročevalske enote ali napačnem vnosu v računalniški sistem (vrednost je več kot 30% večja ali manjša od predhodnika, vrednost ne obstaja v predhodniku, napačna matična številka ni v adresarju...). 2.2.3.2 Razlogi za nastanek merskih napak Glavni razlog za nastanek merskih napak so izpolnjevalci, ki premalo natančno preberejo navodila in so premalo pazljivi pri vpisovanju podatkov v pravo vrstico in kolono na vprašalniku. 9/19

2.2.3.3 Postopanje v primeru napak V primeru, ko v vprašalniku zaznamo napako (npr. podatek bistveno odstopa od podatka, ki ga je enota poročala v prejšnjih letih, kadar podatek manjka, kadar ta ni vpisan na pravo mesto ), pokličemo kontaktno osebo poročevalske enote po telefonu in skupaj razčistimo nastali problem. 2.2.3.4 Delež urejanja podatkov Delež urejanja podatkov je razmerje med številom enot, pri katerih smo popravili prvotno poročane podatke, in številom vseh enot, ki so nam odgovorile. Vse prejete vprašalnike fizično pregledamo. Ocenjujemo, da popravimo ali dopolnimo od 60% do 70% vprašalnikov. 2.2.3.5 Ukrepi za zmanjšanje števila merskih napak Opažamo, da enote slabo preberejo navodila o izpolnjevanju. Najučinkovitejši način pri odpravljanju napak je, če neposredno komuniciramo s poročevalsko enoto in jih opozorimo na napake. To se pozna pri naslednjih letih poročanja, ko se napaka več ne ponovi. 3 Pravočasnost in točnost objave Pravočasnost objave meri časovni razmik med referenčnim obdobjem, na katero se podatki nanašajo, in datumom objave. Točnost objave označuje skladnost med dejanskim in predhodno najavljenim datumom objave podatkov. Če se zgoraj omenjena datuma ujemata, pravimo, da je bila objava točna. 3.1 Pravočasnost objave 3.1.1 Pravočasnost prve objave Pravočasnost prve objave rezultatov raziskovanja je določena kot razlika med datumom prve objave in koncem referenčnega obdobja (v našem primeru zadnji dan leta, na katerega se nanašajo podatki). Podatke o pravočasnosti prve objave prikazujemo v spodnji tabeli. Podani so v obliki T+x, kjer je T konec referenčnega obdobja, x pa število dni. Tabela 3.1: Pravočasnost prve objave Referenčno obdobje 2005 2006 2007 Objavljeno 06. 10. 2006 01. 10. 2007 25. 09. 2008 Časovni zamik T+279 T+274 T+269 3.1.2 Pravočasnost končnih rezultatov S prvo objavo objavimo končne rezultate. 3.1.3 Razlogi za večje zamude in ukrepi za izboljšanje pravočasnosti Zamud ni bilo, dodatnih ukrepov za izboljšanje pravočasnosti ne predvidevamo. 10/19

3.2 Točnost objave 3.2.1 Točnost prve objave Točnost prve objave je izračunana kot razlika med napovedanim in dejanskim datumom prve objave. Tabela 3.2: Točnost prve objave Referenčno obdobje 2005 2006 2007 Najava 06. 10. 2006 01. 10. 2007 25. 09. 2008 Objavljeno 06. 10. 2006 01. 10. 2007 25. 09. 2008 Razlika 0 0 0 3.2.2 Razlogi za večje odmike in ukrepi za izboljšanje točnosti objav Razlogi za večje časovne odmike pri objavi se lahko pojavijo tako pri ključnih poročevalskih enotah zaradi nepravočasne izpolnitve vprašalnika, kot pri vseh aktivnostih, ki jih je potrebno izvesti na strani SURS-a. V obdobju zadnjih treh raziskovanj razlik med dejanskim in napovedanim datumov objav ni bilo. 4 Dostopnost in jasnost informacij Dostopnost informacij se nanaša na konkretne fizične okoliščine, v katerih so podatki dostopni uporabniku: kje se podatki fizično nahajajo, kakšne so možnosti naročanja, urnik objav, jasna plačilna politika, dostopnost mikro- in makropodatkov, različni formati in mediji (npr. papir, računalniške datoteke, CD-ROM, internet). Jasnost informacij se nanaša na podatkovno okolje, preko katerega uporabnik pride do informacij: ali so skupaj s podatki dostopne tudi besedilne informacije, metodološka pojasnila, dokumentacija (vse to navadno označujemo s pojmom metapodatki), ali so podatki opremljeni z grafičnim ali drugim slikovnim gradivom, ali je podana informacija o kakovosti podatkov, ali so uporabniku po potrebi dostopne dodatne informacije. 4.1 Dostopnost informacij 4.1.1 Uporabljeni kanali izkazovanja rezultatov Tabela 4.1: Kanali izkazovanja Zap.št. Kanal Uporabljeno 1 Spletna objava DA 2 Ad hoc dostop do podatkov DA 3 Digitalni mediji (podatki na disketah, CD-ju ) DA 4 Podatki, dosegljivi preko telefonskega odzivnika NE 5 Podatki, predstavljeni na novinarski konferenci NE 6 Splošne tiskane publikacije DA 7 Tematske tiskane publikacije DA 8 Baze podatkov (npr. Arhiv družboslovnih podatkov) DA 9 Statistično zaščiteni mikro-podatki DA 11/19

4.1.2 Delež uporabljenih kanalov Delež uporabljenih kanalov, ki so pri izkazovanju rezultatov na voljo, je bil v primeru obravnavanega raziskovanja 77,7-odstoten. 4.1.3 Uporabljeni načini izkazovanja rezultatov Tabela 4.2: Načini izkazovanja Zap.št. Način Uporabljeno 1.1 Spletna stran SURS DA 1.2 Spletne strani institucij slovenskega statističnega sistema NE 1.3 Baze, dosegljive preko spleta (BSP, SISTAT PC AXIS) DA 1.4 Spletne strani mednarodnih organizacij DA 1.5 Tematske spletne strani (npr. popis 2002) NE 2.1 Pisni zahtevki DA 2.2 Telefonsko posredovanje DA 3.1 CD, diskete, diski NE 3.2 Posredovanje podatkov preko mreže (el. pošta, protokoli) DA 4.1 Podatki, dosegljivi preko telefonskega odzivnika NE 5.1 Podatki, predstavljeni na novinarski konferenci NE 6.1 Letopis DA 6.2 Slovenija v številkah NE 6.3 Nekateri pomembnejši podatki o Republiki Sloveniji NE 6.4 Mesečni statistični pregled NE 7.1 Prva statistična objava DA 7.2 Statistične informacije NE 7.3 Rezultati raziskovanj NE 7.4 Posebne (npr. Pregled prometnih gibanj) ter priložnostne (npr. Popisi na Slovenskem 1948-1991) publikacije NE 7.5 Publikacije Eurostata DA 7.6 Publikacije ostalih mednarodnih organizacij (OECD, IMF) DA 8.1 Baze podatkov, namenjene za interno uporabo na uradu DA 8.2 Baze, dostopne tudi zunanjim uporabnikom NE 4.1.4 Delež uporabljenih načinov izkazovanja rezultatov Delež načinov, ki so pri izkazovanju rezultatov na voljo, je pri obravnavanem raziskovanju 47,8-odstoten. 4.2 Jasnost izkazanih informacij 4.2.1 Tiskane publikacije Kot primer izkazovanja podatkov v tiskanih publikacijah navajamo Statistični letopis. Publikacija je objavljena tudi na spletni strani: http://www.stat.si/letopis/index_letopis.asp 4.2.1.1 Izkazani rezultati Vsi rezultati so izkazani v obliki absolutnih števil (poglavje 19.8). 4.2.1.2 Nivo (podrobnost) izkazovanja Rezultati raziskovanja so na nivoju Slovenije prikazani po področjih dejavnosti (rudarstvo, predelovalne dejavnosti in gradbeništvo) in podpodročjih za izbrane energente v določeni merski enoti. 12/19

4.2.1.3 Metapodatki V publikaciji so na začetku poglavja, ki se nanaša na energetiko, podana metodološka pojasnila, kjer so opisani viri in metode zbiranja podatkov, zajetje podatkov in posamezne definicije. Podroben prikaz metodoloških pojasnil je podan na začetku tega dokumenta. 4.2.1.4 Ukrepi za izboljšanje jasnosti izkazanih rezultatov Zaenkrat ni predvidenih ukrepov za izboljšanje jasnosti izkazanih rezultatov. 4.2.2 Spletna objava Na spletni strani SI-STAT podatkovni portal /Okolje in naravni viri/ Energetika/ so objavljene tabele o rezultatih raziskovanja: http://www.stat.si/pxweb/database/okolje/18_energetika/06_18178_poraba_energentov/06_1 8178_poraba_energentov.asp 4.2.2.1 Izkazani rezultati Vsi rezultati so izkazani v obliki absolutnih števil. 4.2.2.2 Nivo izkazovanja Rezultati raziskovanja so na nivoju Slovenije prikazani po področjih dejavnosti (rudarstvo, predelovalne dejavnosti in gradbeništvo) in podpodročjih za izbrane energentre v naravnih enotah in v TJ (tera joule). Uporabnik ima možnost prikaza porabe goriv za proizvodnjo električne energije (vključno s porabo goriv za transformacijo) in z odšteto vrednostjo porabe za proizvodnjo električne energije (poraba goriv za transformacijo ni vključena). Vrednosti se spreminjajo pri energentih: rjavi premog, les in lesni odpadki, kurilno olje z vsebnostjo žvepla pod 1% in zemeljski plin. 4.2.2.3 Metapodatki Uporabniku sta na voljo dva sklopa metapodatkov: informacije in opombe. Informacije vsebujejo podatke o merski enoti, kontaktni osebi, datumu zadnje objave in viru podatkov. V opombah so navedena pojasnila o»transformaciji«. 4.2.2.4 Ukrepi za izboljšanje jasnosti izkazanih rezultatov Zaenkrat ni predvidenih ukrepov za izboljšanje jasnosti izkazanih rezultatov. 4.2.3 Ostali načini izkazovanja rezultatov Pri ostalih načinih izkazovanja podatkov gre v veliki meri za podatke, ki so že izkazani v zgoraj opisanih načinih izkazovanja. Izjema so podatki, ki se jih pripravi na zahtevo zunanjih uporabnikov. Ti podatki običajno še niso izkazani, jih je pa mogoče iz rezultatov raziskovanja pripraviti (izjema so zaupni podatki) in v obliki tabel posredovati. Zahteve nam zunanji uporabniki posredujejo z dopisom ali po elektronski pošti. 13/19

5 Primerljivost statistik Namen komponente, imenovane primerljivost statistik, je izmeriti razlike, ki se pojavijo pri uporabi statističnih konceptov in definicij za izračun primerjalnih statistik v različnih geografskih področjih, drugih domenah populacije ali različnih referenčnih obdobjih. 5.1 Časovna primerljivost 5.1.1 Dolžina primerljivih časovnih vrst Primerljiva časovna vrsta je na voljo od leta 2004, za referenčno leto 2003. 5.1.2 Prelomi v časovni vrsti Raziskovanje E-PE/L se je prvič izvajalo v letu 2005. Pred tem se je tri leta (2003, 2004, 2005) podatke zbiralo na mesečni ravni, s samostojnim raziskovanjem E-PE/M. Do leta 2005 je mesečno raziskovanje temeljilo na popolnem zajetju s pragom nad deset zaposlenih. Z letom 2005 je bila sprejeta odločitev, da se bo mesečno spremljalo le ključne enote, ki so v letih 2003 in 2004 izkazale 80-odstotno porabo posameznega energenta znotraj opazovanih SKD (področje, podpodročje) dejavnosti. Ostale enote naj bi poročale v novem letnem raziskovanju E-PE/L. Formalna ukinitev mesečnega raziskovanja E/PE-M je bila sprejeta na Sosvetu za statistiko energetike, dne 13. 10. 2005. Tako se je za leto 2005 in nadaljnja leta prikazalo samo letno porabo energentov (sešteto mesečno porabo). Do leta 2003 je bilo spremljanje porabe električne energije in goriv zajeto v mesečnem vprašalniku: Mesečno poročilo industrije (IND/M) v tabeli Poraba električne energije in goriv, ki se je iz omenjenega raziskovanja izločila in nastalo je novo raziskovanje v sklopu energetskih statistik: E-PE/M. Namen novega raziskovanje je bilo izboljšati kakovost podatkov. Za raziskovanje E-PE/M smo v primerjavi z IND/M nekoliko spremenili adresar enot. Dodane so bile izbrane enote iz gradbeništva (raziskovanje Letno poročilo o gradbenih delih na objektu - GRAD/L), ki so imele vrednost opravljenih del na objektu nad 500.000 SIT. Spremenila pa se je tudi tabela. Tako je bil nabor energentov razširjen, ločeno so bili zbrani podatki o energetski in neenergetski rabi energentov in z letom 2004 tudi zaloge konec meseca poročanja. Primerljivost podatkov pred letom 2003 s podatki raziskovanj, izvedenih po navedenem letu, ni mogoča. Od raziskovanja E-PE/M se raziskovanje E-PE/L bistveno ne razlikuje. Nabor energentov in oblika tabele sta ostali enaki, s tem da se je izločilo dva stolpca, saj smo prej poleg mesečne (energetske in neenergetske) porabe spraševali tudi po skupni porabi od začetka meseca do konca leta poročanja. Ta stolpca nista več potrebna. Nekoliko se je spremenil tudi adresar: v letno raziskovanje smo zajeli podjetja vseh pravnoorganizacijskih oblik, vključno s samostojnimi podjetniki, ter razširjen nabor enot, registriranih na področju gradbeništva. Letno raziskovanje E-PE/L je redna naloga. Izvaja se letno, vendar je bilo prvo raziskovanje E-PE/L v letu 2005 v primerjavi s kasnejšimi raziskovanji izjema, zaradi števila poročevalskih enot. V letu 2005 je že potekalo mesečno raziskovanje s približno 900 ključnimi enotami porabnikov energije. Teh enot v letnem raziskovanju 2005 nismo spraševali po podatkih še enkrat. Vključene so bile v E-PE/L za naslednje leto. Raziskovanje E-PE/L se izvaja v začetku leta (rok poročevalskih enot je sredina februarja), sprašujemo jih po podatkih o porabi in zalogah za preteklo leto. 14/19

5.1.3 Ostali dejavniki, ki vplivajo na časovno primerljivost Ostalih dejavnikov, ki bi vplivali na zmanjšano časovno primerljivost, razen že zgoraj navedenih, ni bilo. 5.2 Krajevna primerljivost 5.2.1 Primerljivost z ostalimi članicami evropskega statističnega sistema Raziskovanje E-PE/L je primerljivo z ostalimi raziskovanji o porabi energije, goriv in izbranih naftnih proizvodov (Uredba (ES) št. 1099/2008), ki se izvajajo v ostalih državah članicah EU. Države članice zbirajo podatke na podoben način kot SURS. 5.3 Desezoniranje Pri podatkih obravnavanega raziskovanja gre za letno porabo in ni potrebno, da bi podatke desezonirali. 6 Skladnost Skladnost pri statistikah ugotavlja njihovo primernost za zanesljivo povezovanje na različne načine in za različne uporabnike. 6.1 Skladnost med začasnimi in končnimi podatki 6.1.1 Politika objavljanja začasnih podatkov Začasnih podatkov ne izkazujemo. Objavljeni so le končni podatki. 6.1.2 Skladnost med začasnimi in končnimi podatki Prvi rezultati raziskovanja so tudi končni rezultati. 6.1.3 Razlogi za večje razlike med začasnimi in končnimi podatki Glej 6.1.1 6.2 Skladnost z rezultati referenčnega raziskovanja 6.2.1 Kratek opis referenčnega raziskovanja Ne obstoja referenčno raziskovanje za medsebojno primerjavo podatkov. 6.2.2 Skladnost z referenčnimi podatki Glej 6.2.1 6.2.3 Razlogi za večja odstopanja Glej 6.2.1 15/19

7 Stroški in obremenitve Stroški in obremenjevanje anketiranih oseb oz. poslovnih subjektov niso dejanske razsežnosti kakovosti. So pa pomemben vidik ocene kakovosti v tem smislu, da na kakovost statistik ne moremo gledati kot na absolutno dejstvo in pri tem ne upoštevati drugih posledic za družbo. 7.1 Stroški raziskovanja s strani urada Pri izračunu stroškov s strani urada smo upoštevali materialne stroške in stroške, ki izvirajo iz porabe delovnih ur delavcev urada. Pri preračunu delovnih ur v denarni znesek smo upoštevali povprečno bruto vrednost 11,74 EUR na delovno uro. Pri materialnih stroških pa smo upoštevali stroške papirja, tiskanja in pošiljanja. Tabela 7.1: Stroški urada Število izvodov Cena za izvod (EUR) Znesek (EUR) vprašalniki 2500 0,09 225 opomini 850 0,05 43 kuverta, znamka 3350 0,64 2.144 skupaj materialni stroški 2.412 Število ur Cena za uro (EUR) Znesek (EUR) skupaj stroški delovnih ur 1713 11,74 20.111 Skupaj stroški raziskovanja 22.523 7.2 Obremenitev in stroški poročevalskih enot Obremenitev poročevalskih enot smo ocenili s porabljenim časom, ki ga poročevalske enote porabijo za izpolnjevanje vprašalnika, in ga pomnožili s številom poročevalskih enot, ki so vrnile izpolnjen vprašalnik. Ocenjujemo, da je obremenitev poročevalskih enot zelo različna in je odvisna od velikosti enote, tudi dejavnosti, s katero se ta ukvarja, teritorialne razdrobljenosti posameznih obratov in tekočega spremljanja porabe energentov, ki jih zajema to raziskovanje. Povprečni čas izpolnjevanja vprašalnika smo ocenili na 45 minut. Tabela 7.2: Obremenitev poročevalskih enot Število poročevalskih enot Porabljen čas za en vprašalnik Skupni porabljen čas (ure) (ure) 2149 0,75 1611,75 7.3 Ukrepi za zmanjšanje stroškov in obremenitev Možen ukrep za zmanjševanje stroškov je prehod na elektronski način poročanja. 16/19

8 Priloge Priloga 1 : Kratek opis komponent kakovosti USTREZNOST statističnih konceptov Pojem 'ustreznost' se nanaša na lastnost statistik, s katero ugotavljamo, ali le-te zadovoljujejo potrebe uporabnikov. NATANČNOST ocen Pojem 'natančnost' je definiran kot ujemanje med vrednostjo, ki jo dobimo na koncu statistične obdelave (po zbiranju podatkov, urejanju, vstavljanju manjkajočih vrednosti, ocenjevanju itd.), in pravo, toda neznano populacijsko vrednostjo. PRAVOČASNOST IN TOČNOST izkazovanja Pravočasnost meri časovni razmik med referenčnim obdobjem, na katero se rezultati nanašajo, in datumom izkazovanja. Točnost označuje skladnost med dejanskim in predhodno najavljenim datumom izkazovanja rezultatov. Če se zgoraj omenjena datuma ujemata, pravimo, da je bilo izkazovanje točno. DOSTOPNOST IN JASNOST informacij Dostopnost se nanaša na konkretne fizične okoliščine, v katerih so podatki dostopni uporabniku: kje se podatki fizično nahajajo, kakšne so možnosti naročanja, urnik objav, jasna plačilna politika, dostopnost mikro- in makro-podatkov, različni formati in mediji (papir, računalniške datoteke, CD-ROM, internet...). Jasnost se nanaša na podatkovno okolje, preko katerega uporabnik pride do informacij: ali so skupaj s podatki dostopne tudi besedilne informacije, metodološka pojasnila, dokumentacija (vse to navadno označujemo s pojmom metapodatki), ali so podatki opremljeni z grafičnim ali drugim slikovnim gradivom, ali je podana informacija o kakovosti podatkov, ali so uporabniku po potrebi dostopne dodatne informacije. PRIMERLJIVOST statistik Namen komponente, imenovane primerljivost statistik, je izmeriti razlike, ki se pojavijo pri uporabi statističnih konceptov in definicij za izračun primerjalnih statistik v različnih geografskih področjih, drugih domenah populacije ali različnih referenčnih obdobjih. SKLADNOST Skladnost pri statistikah ugotavlja njihovo primernost za zanesljivo povezovanje na različne načine in za različne uporabnike. STROŠKI IN OBREMENITVE Stroški in obremenjevanje anketiranih oseb oz. poslovnih subjektov niso dejanske razsežnosti kakovosti. So pa pomemben vidik ocene kakovosti v tem smislu, da na kakovost statistik ne moremo gledati kot na absolutno dejstvo in pri tem ne upoštevati drugih posledic za družbo. 17/19

PRILOGA 2: Segmentacija uporabnikov 1. JAVNI SEKTOR 1.1 Državna Uprava Vlada RS Ministrstva Organi v sestavi ministrstev Upravne enote Vladne službe 1.2 Lokalna samouprava Občine Krajevne, četrtne in vaške skupnosti 1.3 Državni zbor, Državni svet 1.4 Banka Slovenije 1.5 Računsko sodišče 1.6 Zbornična združenja z obveznim članstvom GZS, Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, Zdravniška zbornica Slovenije itd. 1.7 Slovenske ambasade v tujini Veleposlaništva RS, Konzulati RS v tujini 1.8 Sodstvo in drugi organi pravosodja Sodišča državno tožilstvo državno pravobranilstvo sodni izvedenci 1.9 Drugi organi javne uprave javni zavodi javne agencije javni skladi 2. GOSPODARSKI SUBJEKTI 2.1 Gospodarski subjekti pravne osebe d.o.o., d.d., k.d.d., k.d. 2.2 Gospodarski subjekti fizične osebe s.p. 2.3 Gospodarski subjekti raziskovanje trga in javnega mnenja (po SKD 74.130) 2.4 Odvetniki, odvetniške pisarne 2.5 Društva in društvene organizacije in zveze (nepridobitne organizacije) Društva Zveze Politične stranke 3. ZNANOST, RAZISKOVANJE IN IZOBRAŽEVANJE 3.1 Izobraževalne ustanove fakultete in visoke šole višje šole srednje šole osnovne šole druge izobraževalne institucije 3.2 Inštituti in druge raziskovalne ustanove javni raziskovalni zavodi ostali inštituti in R-R organizacije inštituti in raziskovalni centri v okviru univerz registrirani raziskovalci zasebni raziskovalci 3.3 Knjižnice NUK Univerzitetne in visokošolske knjižnice Šolske knjižnice Splošne knjižnice 18/19

Specialne knjižnice 3.4 Dodiplomski in podiplomski študentje 3.5 Dijaki, osnovnošolci 4. SPLOŠNA JAVNOST 4.1 Fizične osebe 5. MEDIJI 5.1 Radijske hiše Nacionalne radijske postaje Komercialne radijske postaje Lokalne nekomercialne radijske postaje in študentske radijske postaje 5.2 Televizijske hiše Nacionalna televizijska hiša Komercialne televizijske hiše oz. programi Lokalni televizijski programi 5.3 Tiskani mediji Dnevni časopisi Tedniki in regionalni časopisi Časopisi društev 5.4 Spletni mediji Spletni portali Spletni časopisi 5.5 Slovenska tiskovna agencija (STA) 5.6 Drugo 6. TUJI UPORABNIKI 6.1 Eurostat 6.2 Druge mednarodne organizacije naddržavne narave V okviru EU (Evropska komisija, Svet EU, Evropski parlament; Evropska centralna banka) Mednarodne medvladne organizacije (OZN in organizacije znotraj sistema OZN (ILO, IMF, UNESCO itd.) 6.3 Statistični uradi drugih držav Statistični uradi evropskih držav Statistični uradi izven evropskih držav 6.4 Javni sektor iz tujine Vladne institucije tujih držav Tuja zbornična združenja z obveznim članstvom 6.5 Raziskovalni inštituti, izobraževalne ustanove in študentje iz tujine Raziskovalni inštituti in druge podobne ustanove Izobraževalne ustanove Tuji študentje (podiplomski in dodiplomski) Tuji raziskovalci Tuje knjižnice 6.6 Gospodarski subjekti iz tujine Tuji gospodarski subjekti pravne in fizične osebe 6.7 Ambasade, konzularna predstavništva in veleposlaništva tujih držav v Sloveniji 6.8 Tuji mediji 6.9 Tujina drugo nepridobitne organizacije iz tujine mednarodna interesna združenja (UNIDO) tuje fizične osebe 7. NOTRANJI UPORABNIKI 7.1 Nacionalni računi 7.2 Regionalne statistike 7.3 Strukturna statistika podjetij 19/19