Evropska agencija za varnost v letalstvu 22. nov. 2012 MNENJE ŠT. 05/2012 EVROPSKE AGENCIJE ZA VARNOST V LETALSTVU Z DNE 22 NOVEMBRA 2012 o Uredbi Komisije o določitvi izvedbenih predpisov za operatorje iz tretjih držav o komercialnem zračnem prevozu in Uredbi Komisije o določitvi izvedbenih predpisov za agencijo o izdaji dovoljenj operatorjem iz tretjih držav Operatorji iz tretjih držav
Kazalo Povzetek 4 Obrazložitev... 5 I. Splošno... 5 II. Obseg mnenja... 5 III. Struktura predpisa... 5 IV. Posvetovanje... 7 Krovna uredba o operatorjih iz tretjih držav... 8 I. Področje uporabe... 8 II. Pregled pripomb... 8 III. Pojasnila... 8 Priloga 1 Del TCO... 10 I. Splošno... 10 II. Pregled pripomb... 10 III. Pojasnila... 12 IV. Ekonomski in upravni vpliv sprememb v primerjavi z dokumentom CRD... 16 V. Del TCO... 16 VI. Spremembe v primerjavi z dokumentom CRD... 16 VII. Oddelek I Splošne zahteve... 16 Posebna vprašanja... 17 TCO.100 Obseg... 17 TCO.110 Prijavljene razlike glede na standarde ICAO... 17 Oddelek II Zračne operacije... 17 Posebna vprašanja... 17 TCO.200 Splošne zahteve... 17 Oddelek IV Izdaja dovoljenj operatorjem iz tretjih držav... 17 Posebna vprašanja... 17 TCO.300 Prošnja za dovoljenje... 17 TCO.315 Stalna veljavnost... 18 VIII. Del ART... 18 IX. Oddelek I Splošno... 18 Posebna vprašanja... 18 Stran 2 od 20
ART.110 Izmenjava informacij... 18 ART.200 Postopek začetnega ocenjevanja splošno... 18 ART.205 Postopek začetnega ocenjevanja operatorji iz tretjih držav, za katere velja prepoved opravljanja letov... 19 ART.210 Izdaja dovoljenja... 19 ART.215 Spremljanje... 19 ART.220 Program spremljanja... 19 ART.230 Ugotovitve in korektivni ukrepi... 19 ART.235 Omejitev, začasni odvzem in preklic dovoljenj... 20 Stran 3 od 20
Povzetek To mnenje vključuje naslednje dokumente: - krovno uredbo o operatorjih iz tretjih držav (TCO); - Prilogo 1 del TCO, zahteve za operatorje iz tretjih držav; - Prilogo 2 del ART, zahteve za organe za izdajo dovoljenj operatorjem iz tretjih držav. To mnenje je rezultat obsežnega posvetovanja, v katero so bili vključeni organi, združenja in operatorji. Določa dopolnjene osnutke predpisov za operatorje iz tretjih držav, ki opravljajo komercialne zračne prevoze proti EU, znotraj nje in pri odletu iz EU (del TCO), ter osnutke predpisov za začetno dovoljenje, stalno spremljanje in nadaljnje spremljanje ugotovitev v zvezi z operatorji iz tretjih držav (del ART). Navedeni predpisi so bili pripravljeni na podlagi naslednjih ciljev: - zagotoviti visoko stopnjo varnosti; - pripraviti značilen in sorazmeren sklop predpisov za operatorje iz tretjih držav; - zagotoviti prožnost in učinkovitost za operatorje iz tretjih držav in agencijo EASA. Glavna vprašanja in pomisleki, ki so bili izraženi v prejetih pripombah in odzivih, so bili: - možnost povračilnih ukrepov za operatorje iz EU; - sorazmernost metodologije ocenjevanja, - razmerje med predpisi, predlaganimi v obvestilu NPA 2011-05 in Uredbi (ES) št. 2111/2005; - predvidene takse za dovoljenje in stalni nadzor nad operatorji iz tretjih držav. Stran 4 od 20
Obrazložitev I. Splošno 1. Uredba (ES) št. 216/2008 1 Evropskega parlamenta in Sveta (v nadaljnjem besedilu: osnovna uredba), kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 1108/2009 2, vzpostavlja ustrezen in celovit okvir za opredelitev in izvajanje skupnih tehničnih zahtev in upravnih postopkov na področju civilnega letalstva. 2. Namen tega mnenja je pomagati Evropski komisiji pri določitvi izvedbenih predpisov za operatorje iz tretjih držav. 3. Mnenje je bilo sprejeto po postopku, ki ga je določil upravni odbor Evropske agencije za varnost v letalstvu (v nadaljnjem besedilu: agencija ) 3 v skladu z določbami člena 19 osnovne uredbe. II. Obseg mnenja 4. To mnenje vključuje naslednje dokumente: - krovno uredbo o operatorjih iz tretjih držav, - Prilogo 1 del TCO, zahteve za operatorje iz tretjih držav, - Prilogo 2 del ART, zahteve za organe za izdajo dovoljenj operatorjem iz tretjih držav. III. Struktura predpisa 5. Naslednji prikaz vsebuje pregled prilog k Uredbi o operaterjih iz tretjih držav. 1 2 3 Uredba (ES) št. 216/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. februarja 2008 o skupnih predpisih na področju civilnega letalstva in ustanovitvi Evropske agencije za varnost v letalstvu ter razveljavitvi Direktive Sveta 91/670/EGS, Uredbe (ES) št. 1592/2002 in Direktive 2004/36/ES. (UL L 79, 19.3.2008, str. 1-49). Uredba (ES) št. 1108/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o spremembi Uredbe (ES) št. 216/2008 v zvezi z aerodromi, upravljanjem zračnega prometa in navigacijskimi službami zračnega prometa ter o razveljavitvi Direktive 2006/23/ES. UL L 309, 24.11.2009, str. 51-70. Sklep upravnega odbora v zvezi s postopkom, ki ga agencija uporablja za oblikovanje mnenj, certifikacijskih specifikacij in navodil (postopek za oblikovanje predpisov). EASA MB 01-2012, 13.3.2012. Stran 5 od 20
Prikaz 1: priloge k Uredbi o operaterjih iz tretjih držav 6. Del TCO vsebuje zahteve za operatorje iz tretjih držav, ki izvajajo komercialni zračni prevoz proti Evropski uniji, znotraj nje ali pri odletih iz Evropske unije. 7. Ta del vsebuje tri oddelke: - Oddelek I Splošne zahteve, - Oddelek II Zračne operacije, - Oddelek III Izdaja dovoljenj operatorjem iz tretjih držav. 8. Obvestilo NPA 2011-05 je vsebovalo zahteve za agencijo (v poddelu AR-TCO), ki določajo, kako bo izvajala postopek izdaje dovoljenj za operatorje iz tretjih držav in kako bo izvajala nadzor nad temi operatorji. Te zahteve so dopolnile splošne zahteve, ki so določene v oddelkih I do III dela ARO.GEN (ki je objavljen v Mnenju št. 04/2011 4) in ki se bodo prav tako nanašale na agencijo pri izdaji dovoljenj operatorjem iz tretjih držav ter nadzoru nad njimi. 9. Del ART vsebuje vse zahteve, vključno z ustreznimi zahtevami iz oddelkov I do II dela ARO.GEN, ki veljajo za agencijo pri izdajanju dovoljenj in spremljanju operatorjev iz tretjih držav, ki opravljajo lete proti EU, v njej ali odlete iz EU. 10. Ta del vsebuje dva oddelka: - Oddelek 1 Splošno, 4 Mnenje št. 04/2011 Osnutek Uredbe Komisije (EU) št..../... z dne... o zahtevah za organe in organizacijskih zahtevah. Na voljo na spletni strani Agencije: http://easa.europa.eu/agencymeasures/opinions.php. Stran 6 od 20
- Oddelek 2 Izdaja dovoljenj, nadzor in izvrševanje. IV. Posvetovanje 11. To mnenje temelji na obvestilu NPA 2011-05, ki vsebuje osnutke predlogov za izvedbene predpise in povezane sprejemljive načine usklajevanja ter navodila za agencijo in operatorje iz tretjih držav. 12. Obvestilo NPA je bilo objavljeno na spletni strani agencije (www.easa.europa.eu) 1. aprila 2011, posvetovalno obdobje pa se je končalo 8. julija 2011. Agencija je prejela 234 pripomb od 39 pošiljateljev, med drugim od nacionalnih letalskih organov, strokovnih organizacij in zasebnih podjetij. 13. Agencija je poleg tega sklicala in se udeležila več sestankov z državami članicami in predstavniki industrije, ki so ji svetovali o posebnih vprašanjih, npr. o sorazmernosti metodologije ocenjevanja in povezavi z Uredbo (ES) št. 2111/2005 5. 14. Agencija je 26. januarja 2012 na podlagi obširnih posvetovanj z organi, združenji in operatorji objavila dokument CRD. Obdobje za predložitev pripomb se je končalo 26. marca 2012. Agencija je prejela 29 pripomb od 11 nacionalnih letalskih organov, strokovnih organizacij in zasebnih podjetij. 5 Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 2111/2005 z dne 14. decembra 2005 o vzpostavitvi seznama Skupnosti o letalskih prevoznikih, za katere velja prepoved opravljanja letov v Skupnosti, in informiranju potnikov v zračnem prometu o identiteti letalskega prevoznika, ki opravlja let, ter razveljavitvi člena 9 Direktive 2004/36/ES, UL L 344, 27.12.2005, str. 15-22. Stran 7 od 20
Krovna uredba o operatorjih iz tretjih držav I. Področje uporabe 15. Krovna uredba opredeljuje splošno uporabnost delov, ki jih zajema, in predlaga prehodne ukrepe. II. Pregled pripomb 16. Pripombe, ki so prispele v zvezi s krovno uredbo, so se nanašale na merila za upravičenost za operatorje iz tretjih držav, prehodne ukrepe in določbo o začetku veljavnosti. III. Pojasnila 17. Krovna uredba, objavljena v tem mnenju, v skladu s členoma 4.1(d) in 9 krovne uredbe, vsebuje zahteve za operatorje iz tretjih držav, ki uporabljajo zrakoplove, registrirane v tretjih državah. 18. Člen 2 vsebuje opredelitve pojmov, ki se uporabljajo v krovni uredbi in prilogah 1 in 2 k tej uredbi. Opredelitev pojma operacije komercialnega zračnega prevoza ki izhaja iz Priloge 6 ICAO in je nekoliko spremenjena, da bi se upoštevala opredelitev pojma komercialna operacija iz člena 3(i) osnovne uredbe. To je enaka opredelitev, ki se uporablja tudi v Uredbi Komisije (EU) št. 965/2012 z dne 5. oktobra 2012. Opredelitev pojma glavni kraj poslovanja je skladen z opredelitvijo, ki se uporablja v Prilogi I k Uredbi Komisije (EU) št. 965/2012. Dodana je opredelitev pojma drugi načini usklajevanja za uskladitev z opredelitvijo iz Priloge VI k Uredbi Komisije (EU) št. 290/2012 o spremembi Uredbe Komisije (EU) št. 1178/2011 in Priloge II k Uredbi Komisije (EU) št. 965/2012. V okviru novo sprejetega pristopa za druge lete razen rednih je bila dodana opredelitev pojma let. Ta opredelitev se uporablja tudi v Uredbi (ES) št. 1008/2008. 19. Člen 3 vsebuje zahtevo, da morajo operatorji iz tretjih držav imeti dovoljenje, ki ga izda agencija v skladu s Prilogo 2 k tej uredbi. 20. Člen 4 z naslovom Upravičenost je črtan. 21. Člen 4 vsebuje določbe o začetku veljavnosti. Odstavek 2 določa, da pristojni organi držav članic še naprej izdajajo in obnavljajo operativna dovoljenja ali enakovredne dokumente v skladu z nacionalno zakonodajo držav članic, in sicer do 30 mesecev po začetku veljavnosti te uredbe ali do datuma, ko agencija sprejme odločitev v skladu s Prilogo 2 k tej uredbi. Ta pristop je bil izbran zato, da bi operatorji iz tretjih držav lahko neprekinjeno opravljali lete proti EU, saj države članice pri izdaji operativnih dovoljenj uporabljajo različne sisteme za odobritev in različna obdobja veljavnosti. Predlagano je 30-mesečno prehodno obdobje, da bi se agencija lahko ustrezno pripravila na izdajo dovoljenj in spremljanje operatorjev iz tretjih držav. Če država članica ne izda nikakršnih operativnih dovoljenj, mora operator iz tretje države po začetku veljavnosti te uredbe zaprositi za dovoljenje agencijo. Agencija bo obravnavala prošnjo v skladu s Prilogo 2 k tej uredbi. Stran 8 od 20
Operator mora zaprositi za dovoljenje najpozneje 6 mesecev po začetku veljavnosti te uredbe. Prošnje, ki bodo prispele po tem obdobju, se mogoče ne bodo obravnavale pred koncem 30-mesečnega obdobja, kar pomeni, da bi bilo treba opravljanje letov proti EU ustaviti, dokler agencija ne izda dovoljenja. Stran 9 od 20
Priloga 1 Del TCO I. Splošno 22. Del TCO, kot je predlagan v tem mnenju, sestavljajo trije oddelki: - Oddelek I Splošne zahteve, - Oddelek II Zračne operacije, - Oddelek III Izdaja dovoljenj operatorjem iz tretjih držav. 23. V besedilu, predlaganem v tem mnenju, so upoštevane spremembe prvotnih predlogov agencije (kot so bili objavljeni v obvestilu NPA 2011-05), ki so bile rezultat javnega posvetovanja, in dodatne spremembe, sprejete po analizi in oceni pripomb k dokumentu CRD. II. Pregled pripomb 24. Kot so že pokazale pripombe k obvestilu NPA 2011-05, so se pripombe k dokumentu CRD nanašale na možnost povračilnih ukrepov nacionalnih letalskih organov operatorjev iz tretjih držav, ki bi v primeru taks za njihova dovoljenja vključevali uvedbo vzajemnih taks. Poleg tega se zdi uvedba taks neprimerna, saj agencija ni ne certifikacijski ne nadzorni organ. 25. Kot je že navedeno v dokumentu CRD, agencija meni, da vprašanje o taksah ne sodi v področje uporabe tega mnenja. Vsi navedeni pomisleki se bodo natančno preučili in ocenili med izvajanjem sprememb Uredbe Komisije (ES) št. 593/200 6 7, tj. Uredbe o taksah in dajatvah, kjer bodo opredeljene vse podrobnosti. 26. Ponovno so bili poudarjeni tudi zadržki glede predlagane metodologije ocenjevanja operatorjev iz tretjih držav, saj je predlog iz dokumenta CRD še vedno nesorazmeren, preveč kompleksen in preveč izčrpen glede na načelo vzajemnega priznavanja spričeval na podlagi Čikaške konvencije ter predstavlja neustrezno obremenitev za operatorje iz tretjih držav. Ocenjevanje operatorjev iz tretjih držav je torej treba poenostaviti in omejiti zgolj na pregled dokumentacije. Ta pregled dokumentacije bi moral izhajati iz univerzalnega programa za presojo nadzora nad varnostjo (USOAP), spričevala letalskega prevoznika (AOC) ICAO, globalnega registra in mednarodnega programa za presojo operativne varnosti (IOSA). 27. Poudarjeno je tudi bilo, da Uredba (ES) št. 2111/2005 že vzpostavlja potrebne pravne instrumente za zaščito varnosti državljanov EU in da je treba revizije na kraju samem izvajati v skladu z Uredbo (ES) št. 2111/2005. 28. Nekatere zainteresirane strani tudi menijo, da agencija s tem predlogom dejansko od države operatorja ali države registracije prevzema odgovornosti za nadzor. Odgovornost za varnostni nadzor se ne bi smel prenašati z državami pogodbenicami ICAO na agencijo. 6 Uredba Komisije (ES) št. 593/2007 z dne 31. maja 2007 o taksah in dajatvah, ki jih obračunava Evropska agencija za varnost v letalstvu. Stran 10 od 20
29. Osnovna naloga pri varnostnem nadzoru katerega koli operatorja je namreč prav naloga države operatorja, ki je izdala spričevalo letalskega prevoznika. Agencija v celoti spoštuje odgovornosti, ki so s Čikaško konvencijo dodeljene državi operatorja, in ne namerava prevzeti nobenih zgoraj navedenih odgovornosti. Postopek izdaje dovoljenja operatorjem iz tretjih držav bi bilo treba namreč razumeti bolj kot postopek potrditve, katerega cilj je preveriti zanesljivost prvotno potrjenih podatkov. 30. Poleg tega agencija iz prejetih pripomb razume, da bi bilo iz tega, kako je metoda ocenjevanja predstavljena v njenem prvotnem predlogu in obrazložitvi, vključeni v obvestilo NPA in dokument CRD, mogoče razumeti, da je metoda ocenjevanja precej stroga in da razširja pooblastila agencije, ki jih je slednji podelil zakonodajalec. Kot je navedeno zgoraj, agencija ni nikoli nameravala prevzeti vloge države nadzora ali uporabiti stroge metodologije ocenjevanja. 31. Da bi se ta namera ustrezno upoštevala in da bi se izognili nejasnostim v zvezi z vlogo agencije, so spremenjene določbe v delu ART, ki se nanašajo na metodologijo ocenjevanja v začetni fazi in fazi spremljanja. Podrobnejša obrazložitev bo podana v odstavkih 39 50. 32. V nekaterih pripombah je bilo ponovno poudarjeno, da se načelo vzajemnega priznavanja spričeval v tem obvestilu NPA ni v zadostni meri upoštevalo in da bi agencija morala priznati tuja spričevala letalskega prevoznika, kot je opredeljeno v delu I 4.2.2.1 Priloge 6 k ICAO. 33. Kot je že navedeno v dokumentu CRD, člen 33 Čikaške konvencije določa, da spričevala o plovnosti in spričevala o usposobljenosti ter dovoljenja, ki jih izda ali potrdi država, v kateri je zrakoplov registriran, priznajo druge države pod pogojem, da so bile zahteve, v skladu s katerimi so bila ta spričevala ali dovoljenja izdana ali potrjena, enake ali strožje od minimalnih standardov, ki se lahko občasno določijo v skladu s Konvencijo. Agencija bo v največji možni meri spoštovala člen 33 Čikaške Konvencije v zvezi s spričevali o plovnosti/usposobljenosti in dovoljenji skozi celoten postopek obravnave prošenj za dovoljenje, ki jih vložijo operatorji iz tretjih držav. Vendar pa ta člen niti kateri koli drug člen Čikaške konvencije ne obravnava priznavanje spričeval letalskega prevoznika. Zahteva za priznavanje je vključila tudi spričevala letalskega prevoznika v skladu z delom I 4.2.2.1 Priloge 6. Načelo vzajemnega priznavanja spričeval letalskega prevoznika, kot je določeno v Delu I 4.2.2.1 Priloge 6 k ICAO pa ni brez omejitev. Tuje spričevalo letalskega prevoznika se prizna samo, če so zahteve, v skladu s katerimi je bilo spričevalo izdano, vsaj enake veljavnim standardom, določenim v tej prilogi. Del TCO je bil pripravljen prav za zagotovitev tega predpogoja. V postopku izdaje dovoljenj se preveri, ali so zahteve, v skladu s katerimi je bilo izdano tuje spričevalo letalskega prevoznika, vsaj enake veljavnim standardom. 34. Pripombe v zvezi z razmerjem med delom TCO in Uredbo (ES) št. 2111/2005 so ponovno poudarile pomen jasnosti obeh predpisov. Podvajanju postopkov se je treba izogniti, zato je treba oba postopka jasno razločiti. Navedeno je tudi bilo, da bi se preklic dovoljenja moral zgoditi samo po sprejetju odločitve o vključitvi operatorja na varnostni seznam EU. Smiselno naj bi tudi bilo, da se prošnje operatorjev, za katere velja prepoved opravljanja letov, upoštevajo tudi kot del postopka za odpravo prepovedi opravljanja letov. Vendar pa so bile nekatere pripombe nasprotujoče. V eni pripombi je bilo načelo, ki bi operatorjem, za katere Stran 11 od 20
velja prepoved, omogočalo, da zaprosijo za dovoljenje, zavrnjeno, saj bi lahko pripeljalo do spornih odločitev, medtem ko je bil v drugi pripombi pristop iz prvotnega predloga sprejet. Načelo iz prvotnega predloga, po katerem bi za dovoljenje lahko zaprosili samo operatorji, za katere velja prepoved opravljanja letov v EU zaradi slabega upravljanja samega operatorja, je povzročilo pomisleke, saj bi bilo diskriminatorno do operatorjev, za katere velja prepoved zaradi neustreznega nadzora njihove države nadzora. 35. Agencija potrjuje, da je treba uskladiti razmerje med Uredbo (ES) št. 2111/2005 in delom TCO. Zato je uskladila del TCO v tesnem sodelovanju s Komisijo, da bi zagotovila brezhibno vključevanje brez nasprotujočih si ukrepov in jasno dodeljene pristojnosti. Opravila je tudi dodatne spremembe določb v krovni uredbi in delu ART. Velika razlika med prvotnim predlogom in mnenjem je v tem, da za dovoljenje lahko zdaj zaprosijo vsi operatorji iz tretjih držav, za katere velja prepoved. Podrobnejše pojasnilo o tem, kako agencija namerava vzpostaviti razmerje z Uredbo (ES) št. 2111/2005, bo podano v odstavkih 51 60. 36. Izraženi so bili tudi pomisleki v zvezi s časovnim okvirom za oddajo prošenj. Priporočeno je bilo, da se rok za oddajo prošenj za redni zračni prevoz ali niz drugih zračnih prevozov skrajša na 30 dni. Pomembno naj bi tudi bilo, da se v predpisih jasno določi, da bi se v primeru nepričakovanih nujnih operativnih potreb (ad hoc leti) prošnje lahko predložile tik pred načrtovanim začetnim datumom operacije. Nekateri so predlagali bistveno skrajšanje časovnega okvira za ad hoc lete (3 do 7 dni) ali izvzetje operatorjev iz zahteve po pridobitvi dovoljenja, kadar opravljajo samo 3 do 6 letov. 37. Na podlagi pripomb je agencija sklenila, da bi se časovni okvir za predložitev prošenj lahko skrajšal na 30 dni za redni zračni prevoz ali program drugih zračnih prevozov. V primeru nujne operativne potrebe se časovni okvir za predložitev prošenj skrajša na 7 dni pred načrtovanim začetnim datumom operacije. Vendar pa je dovoljenje za takšne lete omejeno na največ 4 lete v največ 12 zaporednih mesecih. Poleg tega lahko operator takšno dovoljenje pridobi samo enkrat v vsakem koledarskem letu. 38. Obveznost obravnavanja prošenj v zgoraj navedenem časovnem okviru se prenese na agencijo in s tem v ART.200(b). III. Pojasnila Metodologija ocenjevanja 39. Kot je navedeno, lahko v skladu s tem mnenjem za dovoljenje zaprosijo vsi operatorji iz tretjih držav, za katere velja prepoved. Zato so bile v smislu natančnega pregleda določene razlike med postopkom ocenjevanja za operatorje, za katere velja prepoved, in za operatorje, za katere prepoved ne velja. 40. Prevladujoči element postopka izdaje dovoljenj za operatorje, za katere prepoved ne velja, bo pregled dokumentacije. Ta bo temeljil na mednarodno priznanih poročilih o presoji varnosti, kot so program USOAP ICAO, preverjanja na ploščadih in druge priznane varnostne informacije, npr. rezultati programa IOSA. Kombinacija virov informacij in ustreznega in usklajenega tehtanja varnostnih Stran 12 od 20
informacij, pridobljenih v postopku, bo v največji zagotovila nepristranskost in sorazmernost. 41. Agencija bo opravila temeljitejšo oceno samo v primerih, ki zahtevajo podrobnejše ocenjevanje, ki ga ni mogoče opraviti s preprostim pregledom, npr. v primeru posredovanja nepopolne ali zastarele dokumentacije ali v primeru suma varnostnih pomanjkljivosti. Vendar pa se takšne nadaljnje ocene omejijo na obseg, ki je potreben za vzpostavitev zaupanja. V tej začetni fazi za operatorje, za katere prepoved ne velja, revizije niso predvidene. 42. Metoda ocenjevanja, ki se uporablja v primeru operatorjev, za katere velja prepoved, bo v primeru ocenjevanja, ki se uporablja pri operaterjih, za katere prepoved ne velja, celovitejša v smislu natančnega pregleda, saj bo agencija poleg teh izvajala tudi revizije na kraju samem, tj. v prostorih operatorja, in sicer pod naslednjimi pogoji, opredeljenimi v ART.205(c): - rezultat opravljenih ocenjevanj, vključno z informacijami s posvetovanj/iz preiskav v skladu z Uredbo (ES) št. 2111/2005, kaže, da obstaja možnost, da bo rezultat revizije pozitiven; - revizija se lahko opravi v prostorih operatorja brez tveganja za varnost njegovega osebja; in - operator se z revizijo strinja. Revizija lahko vključuje oceno nadzora nad prosilcem, ki jo izvede država operatorja. Podrobnejše pojasnilo o o razmerju z Uredbo (ES) št. 2111/2005, bo podano v odstavkih 51 60. 43. Če zaupanja ni mogoče vzpostaviti, tj. če operator ne more dokazati skladnosti ali če je jasno, da država operatorja ne zagotavlja ustreznega nadzora, kot je na primer določeno pri reviziji USAOP, agencija ne izda dovoljenja, saj ne more delovati enako kot nadzorni organ navedenega operatorja. 44. V fazi spremljanja bo pregled dokumentacije tudi vodilna metoda. Obseg nadzora bo določen na podlagi preteklih dejavnosti pri izdaji dovoljenj oziroma spremljanju. 45. V prvotnem predlogu se pregled delovanja operatorja izvaja v presledkih, ki niso daljši od 24 mesecih. V sedanjem predlogu se ta 24-mesečni presledek lahko podaljša na največ 48 mesecev, če so izpolnjeni naslednji pogoji, ki so opredeljeni v ART.220: - država operatorja izvaja ustrezen nadzor; - operator pravočasno poroča o spremembah; - če niso bile izdane ugotovitve 1. stopnje in - vsi korektivni ukrepi se izvajajo pravočasno in ustrezno. 46. Presledek se lahko občutno skrajša, če obstajajo znaki, da se je varnostna zmogljivost operatorja oziroma države poslabšala. 47. Vključena je nova določba o izvršilnih ukrepih. Za začasni odvzem in preklic dovoljenja se bosta uporabljala različna postopka. Agencija bo dovoljenja najprej samo začasno odvzela. Z začasnim odvzemom dovoljenja agencija dejansko ustavi tveganje, saj operator ne sme več opravljati letov v EU. Začasnemu odvzemu bo sledil preklic, če operator (v skladu z delom TCO) ali država operatorja (v skladu z Uredbo (ES) št. 2111/2005) v 6(+3) mesecih ni pokazala, da izvaja uspešne Stran 13 od 20
korektivne ukrepe, ali če je operator vključen na varnostni seznam EU v skladu z Uredbo (ES) št. 2111/2005. 48. Agencija lahko izvede revizijo pri operatorju samo po začasnem odvzemu. Takšna revizija se bo izvedla pod enakimi pogoji, pod katerimi se v začetni fazi izvaja pri operatorjih, za katere velja prepoved. 49. Mnenje na koncu upošteva člen 9(5)(d) osnovne uredbe, ki določa, da mora biti postopek pridobivanja dovoljenj v vseh primerih enostaven, sorazmeren, stroškovno učinkovit in smotrn, s čimer omogoča, da so vse zahteve in prikazi skladnosti sorazmerni z kompleksnost operacij in vključenim tveganjem. Njegov namen je ustvariti pravo ravnovesje med zmanjševanjem birokratskih ovir za mednarodne operatorje in zagotavljanjem visoke ravni varnosti znotraj EU. Kombinacija virov informacij in ustreznega in usklajenega tehtanja varnostnih informacij, pridobljenih v postopku, bo v največji zagotovila nepristranskost in sorazmernost. Načrtovan pregled dokumentacije bo postal očiten prevladujoči element postopka izdaje dovoljenj. Kljub temu pa ta postopek ne sme biti namenjen samemu sebi. Njegov namen je potrditi visoko raven varnosti v EU. Zato se to mnenje osredotoča na primere, ki zahtevajo nadaljnje ocenjevanje. Revizije so predvidene samo v začetni fazi pri operatorjih, za katere velja prepoved v skladu z Uredbo (ES) št. 2111/2005, ali po začasnem odvzemu veljavnega dovoljenja. 50. Del TCO predvideva enoten postopek ocenjevanja operatorjev iz tretjih držav, ki bo usmerjen v usklajevanje trenutno raznolikih nacionalnih sistemov v EU. Operatorji iz tretjih držav bodo v prihodnosti za dovoljenje zaprosili samo enkrat, dovoljenje pa bo nato veljavno v vsej EU. Določen bo en sam enoten sklop meril ocenjevanja (standardi ICAO), kar bo odpravilo tveganje, da bi za operatorje iz tretjih držav v EU veljale nasprotujoče si zahteve. Ta merila ocenjevanja bo uporabljal en organ, s čimer se bosta povečala pravičnost in preglednost. Razmerje med delom TCO in Uredbo (ES) št. 2111/2005 51. V prejšnjem predlogu (dokument CRD k obvestilu NPA 2011-05) je agencija nameravala preučiti samo prošnje operatorjev, ki so zaradi slabega upravljanja samega operatorja vključeni na varnostni seznam EU. 52. Po preučitvi možnosti, v skladu s katero naj bi se vsem operatorjem, za katere velja prepoved, omogočilo, da zaprosijo za dovoljenje, in ki je bila predlagana v več pripombah k dokumentu CRD, je agencija ugotovila, da bi se usklajevanje postopkov, ki se uporabljajo tako na podlagi dela TCO kot Uredbe (ES) št. 2111/2005, s tem bistveno okrepilo. Zato mnenje zdaj omogoča vsem operatorjem, za katere velja prepoved, da zaprosijo za dovoljenje. Poleg tega, kot je navedeno zgoraj, si je agencija prizadevala, da postopek ocenjevanja oblikuje tako, da bo v celoti skladen z mehanizmom iz Uredbe (ES) št. 2111/2005. 53. Agencija bo obravnavala prošnje v naslednjem zaporedju. Ko agencija prejme prošnjo od operatorja, za katerega velja prepoved, bo najprej opravila ustrezen postopek ocenjevanja, ki se uporablja za operatorje, za katere prepoved ne velja, in ugotovila, ali je prepoved posledica slabega upravljanja operatorja samega ali neustreznega nadzora države operatorja. Če je prepoved posledica neustreznega Stran 14 od 20
nadzora države operatorja, bo agencija o tem obvestila Komisijo [ART.205(b)] in čakala na odločitev Komisije o tem, ali bi preiskava zadevne države v skladu z Uredbo (ES) št. 2111/2005 bila primerna. Če je rezultat začetnega ocenjevanja v skladu z delom TCO in morebitne preiskave v skladu z Uredbo (ES) št. 2111/2005 pozitiven, bo agencija nadaljevala z obravnavanjem prošnje in opravila revizijo na kraju samem, tj. pri operatorju. Takšna revizija lahko vključuje oceno nadzora nad zadevnim operatorjem, ki ga izvaja država operatorja, kadar obstajajo dokazi o večjih pomanjkljivostih pri nadzoru nad operatorjem. 54. O rezultatu revizije se obvesti Komisija [ART.205(e)]. Komisija se lahko tako pripravi na morebitno sprejemanje odločitev v Odboru za varnost v zračnem prometu. V primeru negativnega rezultata Uredba (ES) št. 2111/2005 ne zahteva nikakršnega nadaljnjega ukrepanja, agencija pa lahko prošnjo zavrne (ART.210). V primeru pozitivnega rezultata lahko Komisija poda pobudo, da se z varnostnega seznama EU izbrišejo prosilec in vsi drugi operatorji iz navedene države, če za slednje meni, da je to potrebno. Ko je operator izbrisan z varnostnega seznama EU, mu agencija izda dovoljenje (ART.210). 55. Če se operatorju naloži prepoved zaradi varnostnih pomanjkljivosti pri njem samem, bo agencija sprožila postopek takoj po prejemu prošnje, saj preiskava države operatorja v skladu z Uredbo (ES) št. 2111/2005 ne bo potrebna. Če je rezultat ocenjevanja, ki ga izvaja agencija, pozitiven, lahko Komisija poda pobudo za nadaljnje korake, da bi se operator izbrisal z varnostnega seznama EU. 56. Del TCO zagotavlja skladnost z Uredbo (ES) št. 2111/2005 tudi v zvezi z operatorji, za katere prepoved ne velja. Če se agencija odloči, da dovoljenje zavrne, o tem obvesti Komisijo [ART.110]. Komisija se nato lahko odloči za vključitev operatorja na varnostni seznam EU. 57. Če je razlog za zavrnitev v tem, da država operatorja ne izvaja ustreznega nadzora nad določenim operatorjem, se Komisija lahko odloči za naložitev prepovedi vsem operatorjem, ki so pod nadzorom navedene države. V takšnem primeru bo agencija zavrnila morebitne prošnje od drugih operatorjev iz zadevne države. 58. To mnenje zagotavlja tudi skladnost z Uredbo (ES) št. 2111/2005 v zvezi z izvršilnimi ukrepi, ki jih sprejme agencija. Agencija bo dovoljenja najprej samo omejila ali začasno odvzela. S tem bo na eni strani v celoti preprečila neposredno tveganje, saj je rezultat takšnega dejanja v praksi enak prepovedi opravljanja letov, na drugi strani pa Komisiji omogoča, da opravi svojo dolžnost in sprejme odločitev o morebitni vključitvi operatorja na varnostni seznam. 59. Če agencija omeji ali začasno odvzame dovoljenje, o tem obvesti Komisijo [ART.110(a)(2)]. Če so vzrok za omejitev ali začasni odvzem bistvene varnostne pomanjkljivosti v državi operatorja, se Komisija lahko v skladu z Uredbo (ES) št. 2111/2005 odloči za skupno posvetovanje z zadevno državo. Če je rezultat takšnega posvetovanja negativen, bo Komisija operatorja (in vse operatorje iz zadevne države) vključila na varnostni seznam EU, agencija pa bo namesto začasnega odvzema izdala preklic, takoj ko bo operator vključen v Prilogo A (popolna prepoved). Če je operator vključen v Prilogo B (operativna omejitev), bo agencija ohranila omejitev [ART.235]. 60. Države članice imajo možnost, da v nujnih primerih, ko pride do nepredvidenih varnostnih težav, naložijo posamezne prepovedi na svojem ozemlju [člen 6 Uredbe Stran 15 od 20
(ES) št. 2111/2005]. Da bi se izognile nasprotujočim si ukrepom, morajo zadevne države članice o svoji nameri nemudoma obvestiti agencijo [ART.110(c)]. Agencija se bo nato odločila bodisi za omejitev ali začasen odvzem dovoljenja [ART.235(a)(3)]. IV. Ekonomski in upravni vpliv sprememb v primerjavi z dokumentom CRD 61. Proaktiven pristop in okrepitev spremljanja operatorjev iz tretjih držav, kot je določeno v osnovni uredbi, ima seveda finančen vpliv. Cilj spremenjene metodologije je še večje zmanjšanje povezanih stroškov tako, da se ne izvajajo redne revizije in da se prošnje obravnavajo s sklopom vprašalnikov in pregledom dokumentacije. Poleg tega bo predlagani postopek zagotovil ustrezno razporeditev sredstev agencije, da bi se bilo mogoče osredotočiti na ocenjevanje operatorjev, pri katerih se je stopnja zaupanja agencije zmanjšala. 62. Neposreden vpliv spremenjenega pristopa je opustitev stroška dela in stroškov naloge v primeru dragih in kompleksnih nalog, ki vključujejo kvalificirane subjekte, saj bi takšen strošek po prvotnem predlogu predstavljal precejšnjo obremenitev za industrijo. Poleg tega na prosilce ne vpliva njihova lastna upravna in ekonomska obremenitev zaradi priprav na lokalni inšpekcijski pregled, ki ga izvede skupina 63. Agencija predvideva, da bodo spremenjene metode začetnega ocenjevanja in spremljanja zmanjšale predhodno predvideno število osebja za eno tretjino. Izračun sredstev je omejen na naloge, ki se izvajajo neposredno s prosilci in pri katerih je posledični strošek mogoče ustrezno določiti. Učinkovitost postopka in sredstev je v veliki meri odvisna od obstoja prilagojenega programskega orodja za zbiranje in shranjevanje informacij o operatorjih iz tretjih držav in za komuniciranje s prosilci, imetniki dovoljenj, državami članicami in Komisijo. 64. Še vedno pa ni jasen vpliv operatorjev, za katere velja prepoved in ki prosijo za dovoljenje. Trenutno je na varnostni seznam vključenih približno 300 operatorjev; če bi prošnje vložili vsi, bi se število pričakovanih obravnav prošenj občutno povečalo, kar bi bistveno vplivalo na potrebe po sredstvih. V. Del TCO VI. Spremembe v primerjavi z dokumentom CRD 65. V skladu z zgornjimi pojasnili se je več določb iz dela ART o metodologiji ocenjevanja v začetni fazi in fazi spremljanja spremenilo, da bi se zagotovilo izpolnjevanje meril, opredeljenih v odstavku (d) člena 9(5) osnovne uredbe. 66. Poleg tega so bile opravljene dodatne spremembe, da bi se zagotovila skladnost z Uredbo (ES) št. 2111/2005. VII. Oddelek I Splošne zahteve 67. Ta oddelek vsebuje splošne zahteve za operatorje iz tretjih držav, ki opravljajo komercialni zračni prevoz. 68. Večina predpisov iz tega oddelka ustrezna prvotno predlaganim predpisom iz dokumenta CRD TCO.GEN. Stran 16 od 20
Posebna vprašanja TCO.100 Obseg 69. Ta določba je nova in opredeljuje obseg dela TCO. TCO.110 Prijavljene razlike glede na standarde ICAO 70. Ta določba je vključena zaradi jasnosti. Odraža zahtevo iz ART.200(d), v skladu s katero mora agencija opredeliti tiste standarde ICAO, za katere lahko sprejme ukrepe za zmanjšanje tveganj, kadar država operatorja ali registracije prijavi razliko glede na standard ICAO. Oddelek II Zračne operacije 71. Ta oddelek vsebuje operativne zahteve za operatorje iz tretjih držav, ki opravljajo komercialni zračni prevoz. Posebna vprašanja TCO.200 Splošne zahteve 72. Del odstavka (a), ki se sklicuje na veljavne predpise države operatorja in države registracije zrakoplova, ki izvajajo veljavne standarde iz Prilog k ICAO, se črta, da bi se bilo mogoče izogniti tolmačenju, da agencija namerava ocenjevati operatorja iz tretje države na podlagi nacionalnih predpisov tretje države. Kot je navedeno zgoraj, agencija nikakor ne namerava prevzeti vloge pristojnih nadzornih organov. 73. Sklicevanje na resne incidente v odstavku (e) se črta, saj velja za preveč obremenjujoče za operatorje iz tretjih držav in agencijo. Agencija bo po potrebi uporabila druge ustrezne vire informacij, da bi pridobila takšne podatke. Oddelek IV Izdaja dovoljenj operatorjem iz tretjih držav 74. Ta pododdelek vsebuje zahteve za izdajo dovoljenj operatorjem iz tretjih držav, ki opravljajo komercialni zračni prevoz. Posebna vprašanja TCO.300 Prošnja za dovoljenje 75. Kot je navedeno zgoraj, se obveznost, po kateri je treba prošnje vložiti 90 dni pred načrtovano operacijo, skrajša na 30 dni za redni zračni prevoz ali program drugih zračnih prevozov ter na 7 dni za druge lete. Dovoljenje za druge lete se omeji na največ 4 lete v največ 12 zaporednih mesecih, operator iz tretje države pa lahko takšno dovoljenje pridobi enkrat v vsakem koledarskem letu. Kadar pa država operatorja ali sam operator ne predstavlja nikakršnih bistvenih varnostnih pomanjkljivosti in kadar lahko operator dokaže, da gre za nepričakovano nujno operativno potrebno, se agencija lahko odloči, da obravnava tudi prošnjo, ki ni bila vložena 7 dni pred datumom začetka načrtovane operacije. Stran 17 od 20
TCO.315 Stalna veljavnost 76. Določba, po kateri se bodo dovoljenja za druge lete izdajala za omejeno obdobje, je upoštevana v odstavku (a)(4). VIII. Del ART 77. Kot je navedeno zgoraj, agencija ni nikoli nameravala prevzeti nalog države nadzora ali uporabiti stroge metodologije ocenjevanja. Po ponovni oceni metodologije je bila sprejeta odločitev o nadaljnji pojasnitvi namer agencije, zato so bile številne določbe iz dela ART, ki se nanašajo na metodologijo ocenjevanja v začetni fazi in fazi spremljanja, spremenjene, npr. tako, da se je pojem nadzor spremenil v spremljanje, da so se revizije omejile na operatorje, za katere velja prepoved, ali na čas po začasnem odvzemu dovoljenja, in da je bil pri izdaji dovoljenj in spremljanju operatorja iz tretje države omogočen pristop na osnovi tveganja. 78. Poleg tega so bile opravljene dodatne spremembe, da bi postopek iz dela TCO uskladil s postopkom iz Uredbe (ES) št. 2111/2005. IX. Oddelek I Splošno 79. Ta oddelek vsebuje zahteve, ki veljajo za agencijo v zvezi z operatorji iz tretjih držav, ki opravljajo lete proti EU, znotraj nje ali pri odletih iz EU. Posebna vprašanja ART.110 Izmenjava informacij 80. Z vključitvijo besedila zaradi varnostnih pomanjkljivosti v odstavek (a)(2) se zagotovi, da agencija priglasi samo z varnostjo povezane omejitve v okviru Uredbe (ES) št. 2111/2005. 81. Dodan je nov odstavek (c), da bi se zagotovilo, da bodo države članice obvestile agencijo o svoji nameri, da za operatorja iz tretje države uvedejo prepoved opravljanja letov na njegovem ozemlju pod pogoji, ki so določeni v členu 6 Uredbe (ES) št. 2111/2005. Agencija bo na tej podlagi sprožila postopek za omejitev ali začasen odvzem dovoljenja. ART.200 Postopek začetnega ocenjevanja splošno 82. Odstavek (c) je preoblikovan, da bi lahko upošteval predvideno sorazmerno metodologijo ocenjevanja in zagotovil, da se bodo upoštevali tudi izvršilni ukrepi, ki jih v zvezi s prosilcem sprejme tretja država. Sklicevanje na revizije se črta, saj agencija ne bo izvajala revizij pri operatorjih iz tretjih držav, ki v začetni fazi niso vključeni v varnostni seznam EU. Odstavek (e) je preoblikovan, da bi lahko upošteval pristop, ki temelji na tveganju, ki ga agencija bolje uporablja. Zagotavlja tudi podlago za zavrnitev prošnje za dovoljenje, kadar je očitno, da bi nadaljnje ocenjevanje bilo nesmiselno. 83. Odstavek (d) je spremenjen, da bi se zagotovilo, da se bo agencija osredotočila samo na tiste standarde ICAO, v zvezi s katerimi lahko sprejme ukrepe za zmanjšanje tveganj, ki jih vzpostavi država operatorja, država registracije ali operator v primeru priglašenih razlik v skladu s členom 38 Čikaške konvencije. Stran 18 od 20
ART.205 Postopek začetnega ocenjevanja operatorji iz tretjih držav, za katere velja prepoved opravljanja letov 84. To je popolnoma nova določba, ki upošteva, da lahko prošnjo za dovoljenje vložijo vsi operatorji, za katere velja prepoved. Gre tudi za boljšo uskladitev z Uredbo (ES) št. 2111/2005. Agencija zaradi jasnosti predlaga posebno določbo za operatorje, za katere velja prepoved, kot določa ta določba. Kot je navedeno zgoraj, lahko ocenjevanje operatorjev, za katere velja prepoved, vključuje tudi revizijo na kraju samem. ART.210 Izdaja dovoljenja 85. Opravljena je primerjava z merili, določenimi v Prilogi k Uredbi (ES) št. 2111/2005, in merili za izdajo dovoljenj, ki so opredeljeni v tem mnenju. Nekatera merila iz zgoraj navedene Priloge niso ustrezno upoštevana v delu TCO, zato so vključena v pododstavka (a)(3) in (4). Poleg tega je spremenjen pododstavek (a)(4), da bi se zagotovilo, da se bodo dovoljenja izdajala samo, kadar ni nobenih dokazov o večjih sistemskih pomanjkljivostih pri nadzoru, ki ga izvaja država operatorja, ki bi lahko negativno vplivale na delovanje navedenega operatorja. Vključi se pododstavek (a)(5), da bi se zagotovilo, da se bodo dovoljenja izdajala samo operatorjem, za katere ne velja prepoved opravljanja letov. 86. Odstavek (b) je preoblikovan, da bi upošteval nov pojem t.i. drugih letov (glejte odstavek 37). ART.215 Spremljanje 87. Ta določba je usklajena z ART.200, da bi se zagotovilo, da agencija uporablja ista merila tako v začetni fazi kot v fazi spremljanja. ART.220 Program spremljanja 88. Črtata se merili posebna narava operatorja in kompleksnost operatorjevih dejavnosti, ki ju je treba upoštevati pri pripravi programa spremljanja. Čeprav sta takšni merili ustrezni za nadzor nad varnostjo, ki ga izvaja država operatorja, veljata za nesorazmerni za oceno operatorjev iz tretjih držav, ki jo izvaja agencija. Odstavek (c) je bil spremenjen in vključuje določbo, da se presledek 24 mesecev lahko skrajša, če se pokaže, da so se varnostne zmogljivosti države operatorja zmanjšale. Nova je možnost podaljšanja presledka na največ 48 mesecev v določenih pogojih. ART.230 Ugotovitve in korektivni ukrepi 89. Ker so revizije predvidene samo za operatorje, za katere velja prepoved, ali po odvzemu obstoječega dovoljenja, odstavek (b)(2) ni več potreben, zato se ga črta. Sklicevanje na postopke in priročnike operatorja se črta iz odstavka (c), saj agencija operatorjev iz tretjih držav ne bo pregledovala tako podrobno. Da bi se agenciji in operatorju zagotovilo več prožnosti za izvajanje korektivnega ukrepa, se iz pododstavka (e)(2) črta sklicevanje na 3 mesece. Stran 19 od 20
ART.235 Omejitev, začasni odvzem in preklic dovoljenj 90. Ta izvršilna določba je popolnoma nova. Izhaja iz izvršilne določbe, ki je bila prvotno predstavljena v obvestilu NPA. Kot je bilo že navedeno, je glavna sprememba prvotnega predloga v tem, da se bodo za začasen odvzem in preklic dovoljenja uporabljali ločeni postopki. V prvem primeru bo agencija dovoljenja samo začasno odvzela. Agencija lahko za preklic začasnega odvzema lahko izvede revizijo pri operatorju, če so izpolnjeni pogoji, ki so opredeljeni v ART.205(c). Temu začasnemu odvzemu bo sledil preklic, če operator (v skladu z delom TCO) ali država operatorja (v skladu z Uredbo (ES) št. 2111/2005) v 6(+3) mesecih ni pokazala, da izvaja uspešne korektivne ukrepe, ali če je operator vključen na varnostni seznam EU v skladu z Uredbo (ES) št. 2111/2005. Vključi se odstavek (f), da bi se zagotovila skladnost z Uredbo (ES) št. 2111/2005. Stran 20 od 20