UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKO DELO ANDRAŽ PFAJFAR Ljubljana, 2016

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKO DELO ANDRAŽ PFAJFAR Ljubljana, 2016

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT Športno treniranje Nogomet ANALIZA DOSEŽENIH ZADETKOV NA EVROPSKEM PRVENSTVU V FUTSALU LETA 2016 DIPLOMSKO DELO MENTOR: izr. prof. dr. Marko Šibila, prof. šp. vzg. SOMENTOR: asist. dr. Marko Pocrnjič, prof. šp. vzg. AVTOR: Andraž Pfajfar RECENZENT: doc. dr. Marta Bon, prof. šp. vzg. Ljubljana, 2016

ZAHVALA Na začetku bi se najprej rad zahvalil izr. prof. dr. Marku Šibili za mentorstvo pri mojem diplomskem delu. Posebna zahvala pa gre somentorju, asist. dr. Marku Pocrnjiču za vsakršno usmerjanje in pomoč pri nastajanju diplomskega dela. Med študijem mi je podal veliko nasvetov in znanja, ki mi bo v pomoč v prihodnosti. Rad bi se zahvalil tudi staršem, ki so mi omogočili študij na Fakulteti za šport, mi bili v oporo in me spodbujali pri študiju. Nazadnje pa še posebna hvala moji Nini za vso podporo, spodbudo in pomoč v zadnjih letih študija. Brez njene pomoči mi ne bi uspelo.

Ključne besede: dvoranski nogomet, futsal, analiza, zadetki, evropsko prvenstvo ANALIZA DOSEŽENIH ZADETKOV NA EVROPSKEM PRVENSTVU V FUTSALU LETA 2016 Andraž Pfajfar IZVLEČEK Tema našega diplomskega dela sega na področje analize nogometne igre, natančneje pa bomo analizirali zadetke, dosežene na evropskem prvenstvu v futsalu leta 2016. Na evropskem prvenstvu leta 2016 v Srbiji je sodelovalo 12 reprezentanc. Analizirali smo vse tekme (N = 20), ker je bil na vseh dosežen vsaj 1 zadetek (skupaj 129 zadetkov). Analizo smo opravili na podlagi 9 spremenljivk, vezanih na doseganje zadetkov. Te so: splošne značilnosti, del telesa, s katerim so bili doseženi zadetki, doseganje zadetkov glede na igralno mesto, časovna obdobja tekem, oddaljenost od vrat, število predhodnih podaj, število dotikov strelcev z žogo, čas trajanja napadov pri doseganju zadetkov in doseganje zadetkov glede na vrsto napada. Na koncu nas je zanimalo še, na kakšen način so bili doseženi zadetki. Dobljene podatke smo obdelali po postopkih deskriptivne statistike in ugotovili naslednje: povprečno so dosegli 6,45 zadetka na tekmo; reprezentance, ki so na tekmi prve dosegle zadetek, so zmagale v 80,0 % tekem; 96,0 % vseh doseženih zadetkov je bilo doseženih z nogo; napadalci so dosegli 79 zadetkov oziroma 63,0 % vseh doseženih zadetkov; 19,4 % vseh doseženih zadetkov je bilo doseženih med 36. in 40. minuto; 41,1 % zadetkov je bilo doseženih z razdalje 6 10 metrov od vrat; natanko 100 zadetkov (81,3 %) je bilo doseženih po 0 5 predhodnih podajah igralcev; 42,3 % zadetkov je bilo doseženih v napadih, ki so trajali 5 9 sekund; 58,1 % zadetkov je bilo doseženih z 1 dotikom strelca z žogo; 93,0 % vseh zadetkov je bilo doseženih v hitrih kontinuiranih napadih in protinapadih; 20,9 % zadetkov je bilo doseženih po sodniških prekinitvah. Zaključimo lahko z ugotovitvijo, da se je kot najboljši način doseganja zadetkov na evropskem prvenstvu v futsalu leta 2016 v Srbiji izkazalo zaključevanje in doseganje zadetkov po sodniških prekinitvah.

Key words: indoor football, futsal, analysis, goals, European Championship ANALYSIS OF GOALS SCORED AT THE EUROPEAN FUTSAL CHAMPIONSHIP IN 2016 Andraž Pfajfar ABSTRACT In our diploma work we analysed Futsal EURO 2016 (2-13 February, Serbia) regarding the goals scored. 12 national representative teams participated and 20 matches were played. We analysed all the matches (with 129 golas scored) and our analyses base on nine different focusing elements of the goals: general characteristics of the scores, a part of the body the goal was scored by, the position of the player the goal was scored from, the time of the goals scored, the distance the goal was scored from, the number of passes before scoring the goal, the number of touches the ball before scoring, the duration od the attacks, the numer od different attacks to score the goal. The data were processed following the methods of descriptive statistics and the results are as given: there were 6,45 goals scored per match and the national teams who scored first goal won the match in 80,0 %, 96,0 % of all goals were scored by foot, 63,0 % goals were scored by the attacking players, 19,4 % goals were scored between the 36th and the 40th minute of the match, 41,1 % goals were scored from the distance for 6 to 10 metres from the goal, 81,3 % goals were scored after 0 to 5 passes before scoring, 58,1 % goals were scored after one touch with the ball, 42,3 % goals were scored in the attacks which lasted from 5 to 9 seconds,

93,0 % of goals were scored in quick and continuous attacks, 20,9 % goals were scored after a referee s break, which proved to be the most efficient way of scoring goals at Futsal EURO 2016.

KAZALO 1 UVOD... 9 1.1 FUTSAL... 10 1.2 PRIMERJAVA FUTSALA Z NOGOMETOM... 10 1.3 PRAVILA FUTSALA... 12 1.4 ZGODOVINA FUTSALA... 14 1.5 PREDMET IN PROBLEM... 15 1.5.1 Dosedanje raziskave in analize v Sloveniji... 16 1.6 CILJI IN HIPOTEZE... 18 2 METODE DELA... 19 2.1 PREIZKUŠANCI... 19 2.1.1 Vzorec spremenljivk... 23 2.1.2 Razlaga spremenljivk... 25 2.2 PRIPOMOČKI... 30 2.3 POSTOPEK... 32 3 REZULTATI Z RAZPRAVO... 33 3.1 SPLOŠNE ZNAČILNOSTI DOSEŽENIH ZADETKOV... 33 3.1.1 Končni vrstni red... 33 3.1.2 Povprečno število doseženih zadetkov v posamezni fazi tekmovanja... 34 3.1.3 Povprečno število doseženih zadetkov posameznih reprezentanc... 36 3.1.4 Povprečno število prejetih zadetkov posameznih reprezentanc... 37 3.1.5 Učinkovitost streljanja proti nasprotnikovim vratom... 38 3.1.6 Pogostost doseganja zadetkov posameznih reprezentanc... 39 3.1.7 Povprečno število prekrškov... 40 3.1.8 Najboljši strelci evropskega prvenstva v futsalu leta 2016... 41 3.2 ANALIZA DOSEŽENIH ZADETKOV... 43 3.2.1 Pomembnost doseganja prvega zadetka... 43 3.2.2 Del telesa, s katerim so bili doseženi zadetki... 45 3.2.3 Doseganje zadetkov glede na igralno mesto... 46 3.2.4 Časovna obdobja tekem, v katerih so bili doseženi zadetki... 48 3.2.5 Oddaljenost od vrat pri doseganju zadetkov... 49 3.2.6 Število predhodnih podaj pred doseganjem zadetka... 51 3.2.7 Število dotikov strelca z žogo pri doseganju zadetka... 52

3.2.8 Čas trajanja napadov pri doseganju zadetkov... 54 3.2.9 Doseganje zadetkov glede na vrsto napada... 55 3.2.10 Načini doseganja zadetkov... 57 3.3 PREVERJANJE HIPOTEZ... 59 4 SKLEP... 61 5 VIRI... 65

1 UVOD Nogomet je zelo priljubljena igra z žogo in eden najbolj priljubljenih športov na svetu. Za mali nogomet pa velja, da je najbolj priljubljena ekipna igra na svetu (Plaznik, 2009). Mali nogomet večina ljudi pozna predvsem kot obliko rekreacije, saj je to ena najbolj pogostih, če ne celo najpogostejša oblika rekreacije v Sloveniji verjetno zato, ker za ta šport ne potrebujemo točno določenega števila igralcev in posebnih rekvizitov. Dovolj sta le žoga in nekaj igralcev, vse ostalo pa se lahko prilagodi trenutnim okoliščinam. Čeprav je ta šport za večino oblika sprostitve, zabave in zadovoljitve potreb po gibanju, pa obstaja tudi nekaj uradnih in tekmovalnih različic malega nogometa. Eno od teh je bilo letos v Srbiji, in sicer evropsko prvenstvo v futsalu. Beseda»futsal«še vedno ni preveč domača, saj jo mnogi velikokrat zamenjujejo z malim nogometom, kar je logično, saj je bila pred letom 2006 edina v uporabi. Od omenjenega leta se v Sloveniji uporablja beseda»futsal«, ki naj bi predstavljala večjo tržno vrednost in naj bi bila nenazadnje tudi bolj specifična (Žerdin, 2007). Ko govorimo o profesionalizmu, sta seveda pomemben tudi rezultat in vsak napredek posameznika in celotne ekipe, za kar ima največ zaslug trener s svojo strokovno usposobljenostjo. V ekipnih športih, kot sta nogomet in futsal, je pomanjkljivosti najlažje ugotoviti z analizo igre; posledica te bo boljši rezultat in večji napredek posameznika ter celotne ekipe. Evropsko prvenstvo v futsalu leta 2016 je bilo 10. po vrsti in je potekalo med 2. in 13. februarjem v srbskem glavnem mestu Beogradu. Evropsko prvenstvo je bilo rekordno z vidika števila vseh gledalcev, ki so si v Areni Beograd ogledali tekme (113.820 gledalcev), in z vidika povprečnega obiska posamezne tekme v areni (6000 gledalcev). Vseh 5 tekem srbske reprezentance si je ogledalo rekordnih 11.161 gledalcev. Na prvenstvu je bilo odigranih 20 tekem in doseženih 129 zadetkov, kar je ponovno rekord glede vseh doseženih zadetkih na prvenstvih. Svoj 7. naslov je osvojila reprezentanca Španije (1996, 2001, 2005, 2007, 2010, 2012), ki je v finalu premagala reprezentanco Rusije. Ta je izgubila svoj 3. zaporedni finale. V polfinale sta se uvrstili še kazahstanska in domača srbska reprezentanca. 9

1.1 FUTSAL Beseda»futsal«izhaja iz portugalske besedne zveze»futebol de salo«in španske»futbol sala/de salon«, kar pomeni dvoranski nogomet. Futsal je šport, ki igra več milijonov ljudi po vsem svetu. Moštvena igra je podprta s strani Mednarodne nogometne zveze (FIFA International Federation of Association Football) in Disciplinske komisije Evropske nogometne zveze (UEFA Union od European Football Associations) s svetovnimi in evropskimi prvenstvi (Plaznik, 2009). Futsal pri nas velja za tekmovalno obliko malega nogometa s specifičnimi pravili, pri čemer bistveno vlogo igrajo hitrost, vzdržljivost, koordinacija, različna taktika ter različne formacije igre. Gre za izredno dinamično in zanimivo igro, pri kateri imata velik pomen individualna tehnična podkovanost in človekova iznajdljivost na majhnem prostoru. Futsal je torej igra, ki ima točno določena pravila, število igralcev, velikost igrišča, čas trajanja in žogo. Futsal se zelo hitro razvija in širi, vendar je še vedno manj prepoznaven in medijsko manj podprt kot nogomet. 1.2 PRIMERJAVA FUTSALA Z NOGOMETOM Razliko med futsalom in nogometom bomo najlažje predstavili z izdelavo tabele, v kateri bomo primerjali bistvene značilnosti ene in druge športne panoge. 10

Tabela 1: Primerjava bistvenih značilnosti futsala in nogometa (povzeto po Zupan, 2015) FUTSAL NOGOMET Igra traja 2 x 20 minut z ustavljanjem časa ob Igra traja 2 x 45 minut brez ustavljanja časa prekinitvi. ob prekinitvi. Velikost golov: 3 x 2 metra. Velikost golov: 7,32 x 2,44 metra. Velikost igrišča na mednarodnih tekmah: od Velikost igrišča na mednarodnih tekmah: od 20 do 25 metrov širine, od 38 do 42 metrov 64 do 75 metrov širine in od 100 do 110 dolžine ter najmanj 4 metre višine. metrov dolžine. Velikost žoge: 4 (neodbojna). Velikost žoge: 5 (odbojna). Število igralcev na igrišče: 5 (4 + 1). Število igralcev na igrišču: 11 (10 + 1). Neomejeno število»letečih«zamenjav. Maksimalno tri zamenjave na tekmi, ob prekinitvi. Na klopi za rezervne igralce lahko sedi 9 Na klopi za rezervne igralce lahko sedi 6 igralcev. igralcev. En 60-sekundni odmor na polčas. Ni odmora. Izvajanje gol avta z roko. Izvajanje gol avta z nogo. Izvajanje avta z nogo. Izvajanje avta z roko. Izvajanje nadaljevanja igre v omejitvi 4 Ni točno določenega časa za izvajanje sekund. nadaljevanja igre. Ni pravila prepovedanega položaja. Pravilo prepovedanega položaja. Bonus 5 dovoljenih prekrškov, ob vsakem Neomejeno število dovoljenih prekrškov. naslednjem izvajanje kazenskega strela z 10 metrov brez živega zidu ali z mesta, kjer je bil storjen prekršek. Ob kazni rdečega kartona igralec zapusti Ob kazni rdečega kartona igralec zapusti igrišče in do konca srečanja nima več pravice igrišče in do konca srečanja nima več pravice nastopa. Za njegovo moštvo izključitev nastopa. Za njegovo moštvo izključitev predstavlja 2-minutno kazen brez igralca, predstavlja igro brez igralca do konca nato se v igro vrne drug igralec srečanja 11

1.3 PRAVILA FUTSALA V nadaljevanju bomo predstavili najpomembnejša pravila, ki so trenutno v uporabi. Pravila so se skozi čas spreminjala. Tako je tudi sedaj, saj gledajo na to, da je igra čim bolj zanimiva in da je doseženih čim več atraktivnih zadetkov. IGRIŠČE Tekme futsala se vedno igrajo na gladkih površinah iz lesa ali umetnih snovi, nikoli pa na podlagi iz betona. Igrišče na tekmah, ki niso mednarodnega pomena, mora biti dolgo od 25 do 42 metrov in široko od 16 do 25 metrov. Če gre za tekme mednarodnega tipa, mora biti igrišče nekoliko večje, in sicer dolžine od 38 do 42 metrov in širine od 20 do 25 metrov. Višina stropov pa ne sme biti v nobenem primeru nižja od 4 metrov. Vse črte na igrišču so označene z 8 centimetrov široko črto. Med črte oziroma označbe štejemo črte, ki omejujejo igrišče, sredinsko črto s sredinsko točko na sredini, okoli katere je krog s polmerom 3 metre, kazenski prostor, mesto za izvajanje kazenskih udarcev na razdalji od 6 do 10 metrov, kotni lok s polmerom 25 centimetrov in prostor za zamenjave v dolžini 5 metrov. Vrata so postavljena na sredini prečnih črt in merijo 3 metre v širino in 2 metra v višino. ŽOGA Žoga mora biti okrogla, narejena iz primernega materiala, običajno iz usnja. Obseg meri od 62 do 64 centimetrov (velikost številka 4). Teža pred tekmo mora biti med 400 in 440 gramov, pritisk žoge na morski gladini pa od 0,4 do 0,6 atmosfere. Prvi odskok žoge, ki je spuščena z višine dveh metrov, ne sme biti manjši od 50 centimetrov in ne večji od 65 centimetrov. ŠTEVILO IGRALCEV Tekmo igrata moštvi s 4 igralci ter 1 vratarjem in 9 rezervami. Število zamenjav je neomejeno in so lahko izvedene kadarkoli. Upoštevati je treba le pravilo zamenjave v prostoru, ki je temu namenjen. Ob neupoštevanju pravila dobi igralec, ki je vstopil na nepravilen način, kazen v obliki rumenega kartona. OPREMA IGRALCEV Obvezno opremo sestavljajo dres, hlačke, dokolenke, ščitniki, obutev. 12

SODNIK Tekmo nadzorujeta dva sodnika, ki imata vsa pooblastila pri uveljavljanju pravil futsala. Poleg njiju sta še dva pomočnika, in sicer tretji sodnik, ki beleži prekinitve, številke igralcev ob zadetkih in opominih ter skrbi za red ob igrišču, in časomerilec, ki zagotovi, da bo igralni čas v skladu s pravili. TRAJANJE IGRE Vsaka tekma traja 2 polčasa po 20 minut oziroma skupno 40 minut. Igra se zaustavlja, kar pomeni, da se v primeru prekinitve igre prekine tudi čas, tako da igralci igrajo točno 40 minut. Ekipa ima v vsakem polčasu pravico do 1 odmora, ki traja 60 sekund. Lahko pride tudi do podaljškov, ki trajata dvakrat po 5 minut. ZAČETEK IN NADALJEVANJE IGRE Moštvo, ki dobi žreb s kovancem, odloči, na katera vrata bo napadalo, drugo moštvo pa izvede začetni udarec. Z začetnim udarcem se igra začne in nadaljuje na začetku tekme, po zadetku in na začetku drugega polčasa. Pod nadaljevanje igre štejemo izvajanje kota, iz katerega lahko dosežemo direktni zadetek; mete vratarja od vrat, pri čemer vratar lahko z roko vrže žogo čez polovico igrišča, vendar ne sme doseči zadetka; izvajanje avta, pri čemer mora biti žoga pred izvajanjem točno na črti ali do 25 centimetrov v avtu, igralec pa ob izvedbi ne sme stopiti oziroma prestopiti črte, ki označuje avt. ŽOGA V IGRI IN IZVEN NJE Žoga je izven igre, kadar prečka meje igrišča, kadar sodnik prekine igro ali kadar žoga zadane strop. DOSEGANJE ZADETKA Zadetek velja, ko žoga s celotnim obsegom prečka črto med vratnicama. PREKRŠKI V posameznem polčasu lahko ekipa naredi 4 prekrške, vsak naslednji pa predstavlja izpolnjen bonus in strel z 10 metrov ali z mesta, kjer je bil storjen prekršek. Po polčasu se prekrški izbrišejo in se v nadaljevanju štejejo od začetka. 13

PROSTI UDARCI Prosti udarci so lahko direktni ali indirektni. Glavna razlika med obema udarcema je doseganje zadetka, saj po direktnem prostem strelu lahko dosežemo zadetek, po indirektnem pa ne. Zadetek po indirektnem strelu je dosežen le, če se žoge po izvedbi dotakne drug igralec. Ob izvajanju prostega strela, kota, gol avta, avta in kazenskega strela morajo biti nasprotniki oddaljeni vsaj 5 metrov. KAZENSKI UDAREC Kazenski udarec se dosodi proti ekipi, ki v svojem kazenskem prostoru naredi prekršek. Iz kazenskega udarca je možno doseči zadetek (Tivold, 2012). 1.4 ZGODOVINA FUTSALA Futsal se je začel igrati leta 1930 v glavnem mestu Urugvaja, Montevideu v Južni Ameriki. Začetnik te igre je bil Juan Carlos Ceriani (1906 1996), ki je bil po poklicu učitelj športne vzgoje. Zaradi pomanjkanja prostora za igranje nogometa, ki je bil takrat že zelo priljubljen, si je izmislil tako imenovano»five a side«(pet na vsaki strani) verzijo nogometa v dvorani. Pravila igre je sestavil iz pravil športov, kot so nogomet, košarka, rokomet in vaterpolo. Kmalu po»izumu«se je futsal razširil po celotni Južni Ameriki, najbolj pa v Braziliji, kjer so ga Brazilci kar čez noč vzeli za svojega. Kmalu so to igro odkrili tudi v Evropi, nekoliko z zamudo pa v Združenih državah Amerike. Leta 1971 je bila ustanovljena prva mednarodna futsal zveza, imenovana FIFUSA (Federacion Internacional de Futbal de Salon), ki je prvo neuradno svetovno prvenstvo organizirala leta 1982 v Sao Paolu, na katerem je zmagala domača Brazilija. Neuradnih svetovnih prvenstev je bilo nato še nekaj, zadnje leta 1988 v Avstraliji, kjer je zmagala reprezentanca Paragvaja. Do leta 1989 je večina držav zapustila Fifuso in se pridruži Fifi, ki je pred tem organizirala nekaj neuradnih prvenstev. Leta 1986 je Fifa zelo spremenila pravila, ki so pripomogla k hitrejši in bolj zanimivi igri. Januarja leta 1989 je bilo v nizozemskem Rotterdamu pod njenim okriljem odigrano prvo uradno svetovno prvenstvo. Na prvenstvu je sodelovalo 16 reprezentanc z vseh celin. Zmagala je Brazilija, ki je v finalu premagala domačo nizozemsko reprezentanco z 2:1. Leta 1992 je sledilo svetovno prvenstvo v Hong Kongu, kjer so ponovno slavili Brazilci. Od takrat naprej se svetovna prvenstva v futsalu igrajo na vsake štiri leta (Habibija, 2009). 14

Prvo neuradno evropsko prvenstvo v futsalu je bilo odigrano leta 1996 v Španiji. Zmagovalci so postali Španci. Na prvem uradnem evropskem prvenstvu leta 1999 prav tako v Španiji so zmagali Rusi. Evropska prvenstva se od takrat naprej igrajo na dve leti. Zadnje je bilo letos v Srbiji, kjer so zmagali Španci. Do danes je bilo odigranih sedem uradnih svetovnih prvenstev in devet uradnih evropskih prvenstev. Na svetovnih prvenstvih so največkrat zmagali Brazilci (petkrat), na evropskih pa Španci (šestkrat). Futsal se danes igra na vseh celinah, najbolj razvite države pa so Brazilija, Španija, Italija in Rusija, kar dokazujejo njihovi naslovi na največjih tekmovanjih (Kragelj, 2009). 1.5 PREDMET IN PROBLEM Vsakdo, ki je kakorkoli vpleten v nogomet (bodisi kot igralec, trener, sodnik, funkcionar ), želi biti pri svojem delu kar se da uspešen. Uspeh igralcev in trenerjev je v največji meri odvisen od rezultatov tekem. Uspešna moštva so tista, ki zmagujejo. Za zmago pa je vedno treba doseči vsaj en zadetek več kot nasprotnik. Načini doseganja zadetkov se vedno znova spreminjajo. Predmet naloge sega na področje analize nogometne igre, problem pa je vezan na analizo doseženih zadetkov. Faza napada je sestavljena iz treh delov: prehoda iz obrambe v napad, priprave napada in zaključka napada. Prav zaključek napada je najtesneje povezan z doseganjem zadetkov, kar je ključni predmet naše analize. Z analizo želimo raziskati, na kakšen način dosegajo zadetke najuspešnejša moštva. Z analizami želimo spoznati značilnosti igre in njen vpliv. Zaradi majhnega števila raziskav futsal igre smo se večinoma zgledovali po avtorjih raziskovalnih del v nogometu. Opazovane spremenljivke so izbrane na osnovi nekaterih dosedanjih analiz nogometne igre, nekatere pa smo zaradi specifičnosti dodali sami. Analiza bo v pomoč nogometnim strokovnjakom pri iskanju odgovorov na nekatera vprašanja v povezavi z doseganjem zadetkov. 15

1.5.1. Dosedanje raziskave in analize v Sloveniji V Sloveniji je bilo na področju analize zadetkov opravljenih kar nekaj raziskav. V zadnjem času je teh raziskav več, predvsem po zaslugi študentov in profesorjev Fakultete za šport, ki jih zanima trend razvoja nogometne igre. Tovrstne raziskave lahko bralcu ponudijo pomembne informacije o načinu doseganja zadetkov najboljših moštev. Najprej bomo predstavili te, ki se nanašajo na igro futsala, nato pa še tiste, ki se nanašajo na nogomet. Kragelj (2009) je preučil delovanje Kluba malega nogometa Puntar Kneža od prvih pobud za ustanovitev do leta 2008. V delu je na začetku predstavil značilnosti futsala, v nadaljevanju pa po obdobjih osvetlil delovanje omenjenega kluba. Žerdin (2009) je v svojem diplomskem delu preučil organizacijo dela, spremembe in razvoj le-teh na primeru futsala. Na osnovi ankete, ki jo je izvedel med akterji slovenskega futsala, je želel pridobiti odgovore, povezane s trenutnim stanjem v futsalu. Na podlagi rezultatov je podal nekatere smernice za izboljšavo. Stržinar (2014) je analiziral igro dvoranskega nogometa, in sicer na podlagi treh tekem slovenske futsal reprezentance na evropskem prvenstvu leta 2014. Namen analize je bil ugotoviti osnovne značilnosti igre v obrambi in napadu. Prišel je do zaključkov, da slovenska reprezentanca največkrat napade nasprotnika z organiziranim napadom na postavljeno obrambo in da si na tekmah za dosego zadetka poda manj kot enkrat. Pripravi največ priložnosti po individualni akciji in prejme največ zadetkov po nasprotnikovem napadu z dodatnim igralcem. Kranjc (2012) je z analizo zadetkov na evropskem prvenstvu U17 leta 2012 v Sloveniji ugotavljal glavne značilnosti doseganja zadetkov sodelujočih reprezentanc. Analizo je izvedel na podlagi 11 glavnih spremenljivk. Ugotovil je, da je bilo največ zadetkov doseženih: z razdalje od 5 do 11 metrov; v daljši vratarjev kot; preko hitrih kontinuiranih napadov; v napadih, dolgih od 11 do 15 sekund. Zelenik (2004) je analiziral dosežene zadetke na svetovnem prvenstvu v nogometu leta 2002. Od skupno 64 tekem jih je analiziral 62, saj na 2 tekmah tekmovanja po skupinah ni bilo doseženih zadetkov. Z analizo zadetkov je ugotovil, da sta bila na tekmo povprečno dosežena 2,5 zadetka, večina od teh z nogo (79,5 %), z razdalje med 5 in 11 metri (37,3 %), po hitrih kontinuiranih napadih (39,6 %), med 76. in 90. minuto igre (19,4 %). 16

Petrovič (2007) je z analizo zadetkov na evropskem prvenstvu leta 2004 na Portugalskem poskušal ugotoviti značilnosti doseganja zadetkov nekaterih najboljših evropskih reprezentanc. Pogledal in analiziral je 31 tekem. Analiza je bila narejena na osnovi 9 glavnih spremenljivk: splošne značilnosti doseganja zadetkov; del telesa, s katerim je bil dosežen zadetek; mesto in oddaljenost od vrat pri doseganju zadetka; doseganje zadetka glede na vrsto napada; način doseganja zadetka; doseganje zadetka glede na igralno mesto; obdobje tekme, v katerem je bil dosežen zadetek; čas trajanja napada pri doseganju zadetka; število podaj pri doseganju zadetka. Z analizo je ugotovil: Moštva so v povprečju dosegala 2,48 zadetka na tekmo. Največ zadetkov je bilo doseženih z nogo (77 %). Največ zadetkov je bilo doseženih z razdalje od 5 do 11 metrov (35 %). Največ zadetkov je bilo doseženih iz hitrih kontinuiranih napadov (35 %). Največ zadetkov je bilo doseženih iz prekinitev (36 %). Največ zadetkov so dosegli napadalci (58 %). Največ zadetkov je bilo doseženih med 16. in 30. minuto ter med 76. in 90. minuto (skupno 36 %). Največ zadetkov je bilo doseženih od 7. do 12. sekunde trajanja napada (39 %). Največ zadetkov je bilo doseženih po manj kot 3 podajah (51 %). Toporišič (2011) je z analizo doseženih zadetkov na svetovnem prvenstvu leta 2010 v Južni Afriki ugotavljal glavne značilnosti doseganja zadetkov nekaterih najboljših državnih reprezentanc. Od 64 tekem jih je analiziral 57, saj na 7 ni bilo zadetka. Analizo je napravil na podlagi 9 glavnih spremenljivk: splošne značilnosti zadetkov; doseganje zadetka glede na vrsto napada; način doseganja zadetka; čas trajanja napada; časovno obdobje tekme, v katerem je dosežen zadetek; del telesa, s katerim je dosežen zadetek; doseganje zadetka glede na igralno mesto; oddaljenost od vrat in število predhodnih podaj. Z analizo je prišel do naslednjih ugotovitev: Povprečno so dosegli 2,27 zadetka na tekmo. 54 % zadetkov je bilo doseženih v prvih 12 sekundah trajanja napada. Napadalci so dosegli 41 % vseh zadetkov. Z razdalje od 5 do 11 metrov je bilo doseženih 33 % zadetkov. V obdobju od 76. do 90. minute je bilo doseženih 20 % zadetkov. 93 % zadetkov so dosegli v prvih 9 podajah po osvojeni posesti žoge. 17

1.6 CILJI IN HIPOTEZE Zastavili smo si naslednja cilja, in sicer želimo ugotoviti način doseganja zadetkov na evropskem prvenstvu v futsalu leta 2016 v Srbiji ter ugotoviti razlike v doseganju zadetkov na evropskem prvenstvu v futsalu leta 2016 v Srbiji v 9 glavnih spremenljivkah, ki pa so naslednje: splošne značilnosti doseženih zadetkov; del telesa, s katerim je bil dosežen zadetek; doseganje zadetka glede na igralno mesto; časovno obdobje tekme, v katerem je bil dosežen zadetek; oddaljenost od vrat pri doseganju zadetka; število predhodnih podaj pri doseganju zadetka; število dotikov strelca z žogo pri doseganju zadetka; čas trajanja napada pri doseganju zadetka; doseganje zadetka glede na vrsto napada. Postavili smo naslednje hipoteze: H1: Pomembnost doseganja prvega zadetka reprezentance vpliva na zmago le-te. H2: Največji delež zadetkov je bil dosežen z nogo. H3: Največji delež zadetkov so dosegli napadalci. H4: Največji delež zadetkov je bil dosežen v časovnem obdobju od 36. do 40. minute. H5: Največji delež zadetkov je dosežen iz oddaljenosti 6 10 metrov od vrat. H6: Največji delež zadetkov je bil dosežen po predhodnih 11 15 podajah igralcev. H7: Največji delež zadetkov je bil dosežen po predhodnih treh ali večjih dotikih igralca z žogo. H8: Največji delež zadetkov je bil dosežen v času trajanja napada 5 9 sekund. H9: Največji delež zadetkov je bil dosežen po protinapadu. H10: Največji delež zadetkov je bil dosežen po napaki nasprotnika (eden od načinov za doseganje zadetka). 18

2 METODE DELA 2.1 PREIZKUŠANCI Na evropskem prvenstvu v futsalu v Srbiji leta 2016 je sodelovalo 12 reprezentanc. Odigranih je bilo 20 tekem, na katerih je bilo doseženih 129 zadetkov. Reprezentance so bile razdeljene v 4 skupine po 3 ekipe. Ekipe v skupini so igrale vsaka z vsako. Reprezentanci, ki sta osvojili 1. in 2. mesto v skupini, sta se uvrstili v nadaljnje tekmovanje (četrtfinale). Tabela 2: Razpored reprezentanc na začetku tekmovanja SKUPINA A Srbija Portugalska Slovenija SKUPINA C Rusija Kazahstan Hrvaška SKUPINA B Španija Ukrajina Madžarska SKUPINA D Italija Azerbajdžan Češka Analizirali smo vse tekme, ker je bil na vsaki tekmi dosežen vsaj en zadetek. V naslednjih tabelah so prikazani rezultati tekem po posameznih skupinah, datumi in kraj tekem ter končni vrstni red v skupinah in razmerje med doseženimi in prejetimi zadetki. SKUPINA A Tabela 3: Razpored tekem in rezultati v skupini A DATUM KRAJ TEKMA REZULTAT 2. 2. 2016 Beograd Srbija Slovenija 5:1 (1:1) 4. 2. 2016 Beograd Slovenija Portugalska 2:6 (2:2) 6. 2. 2016 Beograd Portugalska Srbija 1:3 (1:1) 19

Tabela 4: Lestvica po končanem predtekmovanju v skupini A LESTVICA RAZMERJE ZADETKOV OSVOJENE TOČKE 1. Srbija 8:2 6 2. Portugalska 7:5 3 3. Slovenija 3:11 0 SKUPINA B Tabela 5: Razpored tekem in rezultati v skupini B DATUM KRAJ TEKMA REZULTAT 2. 2. 2016 Beograd Španija Madžarska 5:2 (3:0) 4. 2. 2016 Beograd Madžarska Ukrajina 3:6 (1:2) 6. 2. 2016 Beograd Ukrajina Španija 1:4 (0:1) Tabela 6: Lestvica po končanem predtekmovanju v skupini B LESTVICA RAZMERJE ZADETKOV OSVOJENE TOČKE 1. Španija 9:3 6 2. Ukrajina 7:7 3 3. Madžarska 5:11 0 SKUPINA C Tabela 7: Razpored tekem in rezultati v skupini C DATUM KRAJ TEKMA REZULTAT 3. 2. 2016 Beograd Rusija Kazahstan 2:1 (2:1) 5. 2. 2016 Beograd Kazahstan Hrvaška 4:2 (3:1) 7. 2. 2016 Beograd Hrvaška Rusija 2:2 (1:1) 20

Tabela 8: Lestvica po končanem predtekmovanju v skupini C LESTVICA RAZMERJE ZADETKOV OSVOJENE TOČKE 1. Rusija 4:3 4 2. Kazahstan 5:4 3 3. Hrvaška 4:6 1 SKUPINA D Tabela 9: Razpored tekem in rezultati v skupini D DATUM KRAJ TEKMA REZULTAT 3. 2. 2016 Beograd Italija Azerbajdžan 3:0 (1:0) 5. 2. 2016 Beograd Azerbajdžan Češka 6:5 (4:3) 7. 2. 2016 Beograd Češka Italija 0:7 (0:2) Tabela 10: Lestvica po končanem predtekmovanju v skupini D LESTVICA RAZMERJE ZADETKOV OSVOJENE TOČKE 1. Italija 10:0 6 2. Azerbajdžan 6:8 3 3. Češka 5:13 0 V nadaljevanju bomo predstavili še tekme in rezultate četrtfinala, polfinala, tekme za tretje mesto in finala. V četrtfinale se je uvrstilo 8 reprezentanc, ki so v svoji skupini osvojile 1. oziroma 2. mesto. Te reprezentance so bile: Srbija, Portugalska, Španija, Ukrajina, Rusija, Kazahstan, Italija in Azerbajdžan. 21

ČETRFINALE Tabela 11: Razpored tekem in rezultati v četrtfinalu DATUM KRAJ TEKMA REZULTAT 8. 2. 2016 Beograd Srbija Ukrajina 2:1 (1:0) 8. 2. 2016 Beograd Portugalska Španija 2:6 (0:3) 9. 2. 2016 Beograd Rusija Azerbajdžan 6:2 (2:1) 9. 2. 2016 Beograd Kazahstan Italija 5:2 (2:0) V polfinale so napredovale reprezentance Srbije, Španije, Rusije in Kazahstana. POLFINALE Tabela 12: Razpored tekem in rezultati v polfinalu DATUM KRAJ TEKMA REZULTAT 11. 2. 2016 Beograd Srbija Rusija 2:2 (2:3 po podaljških) 11. 2. 2016 Beograd Španija Kazahstan 5:3 (3:1) V finale sta napredovali reprezentanci Rusije in Španije, za 3. mesto pa sta se pomerili Srbija in Kazahstan. TEKMA ZA 3. MESTO Tabela 13: Rezultat tekme za 3. mesto DATUM KRAJ TEKMA REZULTAT 13. 2. 2016 Beograd Srbija Kazahstan 2:5 (0:1) 22

FINALE Tabela 14: Rezultat finalne tekme DATUM KRAJ TEKMA REZULTAT 13. 2. 2016 Beograd Rusija Španija 3:7 (1:4) Španci so z zmago 7:3 dosegli najvišjo zmago v zgodovini finalov evropskih prvenstev. 2.1.1 Vzorec spremenljivk Pri analizi zadetkov si bomo pomagali z 9 načini, s katerimi je bil dosežen gol. Ti načini so: individualni prodor, podaja v globino, podaja s krilnega položaja, dvojna podaja, povratna podaja, odbita žoga, prekinitev, napaka nasprotnika, avtogol. Vzorec spremenljivk je sestavljen iz 9 glavnih skupin: Splošne značilnosti doseženih zadetkov: končni vrstni red, odstotek posesti žoge, povprečno število doseženih zadetkov v posamezni fazi tekmovanja, povprečno število prejetih zadetkov, učinkovitost streljanja proti nasprotnikovim vratom, pogostost doseganja zadetkov posameznih reprezentanc, povprečno število prekrškov, pomembnost doseganja prvega zadetka, najboljši strelci. 23

Del telesa, s katerim je bil dosežen zadetek: z nogo (leva ali desna), z glavo, z drugim delom telesa. Doseganje zadetka glede na igralno mesto: napadalec, branilec, vratar. Časovno obdobje tekme, v katerem je bil dosežen zadetek: 1. 5. minuta, 6. 10. minuta, 11. 15. minuta 16. 20. minuta, 21. 25. minuta, 26. 30. minuta, 31. 35. minuta, 36. 40. minuta, prvi podaljšek, drugi podaljšek. Oddaljenost od vrat pri doseganju zadetka: 0 6 metrov, 6 10 metrov, 11 15 metrov, 15 metrov ali več. Število predhodnih podaj pri doseganju zadetka: 0 5 podaj, 6 10 podaj, 11 15 podaj, 16 podaj ali več. 24

Število dotikov strelca z žogo pri doseganju zadetka: en dotik (strel proti vratom), dva dotika (sprejem in strel proti vratom), trije dotiki ali več. Čas trajanja napada pri doseganju zadetka: 0 4 sekund, 5 9 sekund, 10 14 sekund, 15 sekund ali več. Doseganje zadetka glede na vrsto napada: počasen kontinuiran napad, hiter kontinuiran napad, napad z menjavo ritma, protinapad. 2.1.2 Razlaga spremenljivk Načini doseganja zadetkov: a) Individualni prodor Glavna karakteristika individualnega prodora je, da igralec z vodenjem žoge v polni hitrosti prodira v različnih smereh proti nasprotnikovim vratom. Če nasprotnik neustrezno pokriva igralca, so lahko ti prodori dolgi tudi več metrov. V nasprotnem primeru lahko igralec uporabi varanje kot sredstvo, s katerim doseže prednost pred nasprotnikom in ustvari pogoje za lažje napredovanje napada. Čeprav pri tej obliki ni elementov skupne igre, pa napadalčevi soigralci s svojim postavljanjem močno vplivajo na uspešnost napada. b) Podaja v globino Pri podaji v globino igralec poda žogo naprej proti nasprotnikovim vratom, od koder njegov soigralec nadaljuje napad. Podaje v globino so lahko izvedene po tleh ali po zraku. Med podaje v globino spadajo tudi podaje v prazen prostor. 25

c) Podaja s krilnega položaja Pred zaključkom napada, ki pripelje do ustvarjene priložnosti, se izvede podaja s krilnega položaja. Sem spadajo akcije, pri katerih je prišlo do podaje ali prodora v prostoru, katerega širino omejujeta stranska črta kazenskega prostora in vzdolžna črta igrišča, globino pa mu omejujeta sredinska črta in prečna črta igrišča. Pod terminom podaja s krilnega položaja ločimo podaje na prvo vratnico (od sredine vrat k bližnji vratnici), podaje na drugo vratnico (od sredine vrat k bolj oddaljeni vratnici) in podaje nazaj (na rob kazenskega prostora). č) Dvojna podaja Za izvedbo dvojne podaje sta potrebna dva igralca. Po podani žogi soigralcu sledi tek igralca brez žoge (navadno prehitevanje nasprotnikovega igralca). Igralec, kateremu je bila žoga podana, pa jo brez zaustavljanja poda v prazen prostor igralcu, od katerega je žogo dobil. Sledi nadaljevanje igre. d) Povratna podaja Pri povratnih podajah igralec poda žogo tako, da potuje vzporedno z njegovim telesom oziroma v smeri za njegov hrbet. V trenutku podaje se njegov soigralec (kateremu je žoga namenjena ) nahaja za njegovim hrbtom. Podaje so izvedene znotraj kazenskega prostora in v podaljšku stranskih črt kazenskega prostora. e) Odbita žoga V primerih posredovanja vratarjev, blokiranja strelov in strelov, ki zadenejo okvir vrat, obstaja možnost, da se nato žogo nekontrolirano odbije in predstavlja potencialno nevarnost oz. priložnost za doseganje zadetka, če je igralec sposoben ustrezno odreagirati. f) Prekinitev K prekinitvam spadajo vse prekinitve futsal igre, ki so posledica prekrškov nasprotne ekipe, žoge preko vzdolžne črte igrišča (avt), žoge preko prečne črte igrišča (kot) ter sodniškega meta. Prekinitev se izvaja z direktnim ali indirektnim udarcem (odvisno od vrste prekinitve). g) Napaka nasprotnika Napake so sestavni del futsal igre. Najbolj nevarne so tiste, ki jih igralci napravijo v neposredni bližini vrat, ki jih branijo. Če so igralci nasprotnega moštva dovolj zbrani, potem imajo navadno veliko priložnost za doseganje zadetka. Do napak prihaja v primerih, ko 26

igralec slabo oceni situacijo zaradi utrujenosti, popuščanja koncentracije ali slabe komunikacije s soigralci. Napaka je lahko tudi posledica zdrsa igralca ali»forechekinga«igralcev nasprotne ekipe (vsi igralci moštva, ki je izgubilo žogo na nasprotnikovi polovici, poizkušajo takoj na agresiven način ponovno odvzeti žogo nasprotniku). h) Avtogol Avtogol pomeni zadetek, ki ga igralec doseže proti svojemu moštvu. Splošne značilnosti doseženih zadetkov: a) Končni vrstni red Končni vrstni red nam prikazuje razporeditev vseh reprezentanc, ki so se udeležile evropskega prvenstva, od 1. do 12. mesta. b) Odstotek posesti žoge Odstotek posesti žoge nam prikazuje, kolikšen delež tekme je imela ekipa žogo v posesti v primerjavi z nasprotnikom. Tega podatka v statistiki tekem nismo našli. c) Povprečno število doseženih zadetkov v posamezni fazi tekmovanja Povprečno število doseženih zadetkov smo dobili tako, da smo dosežene zadetke delili z odigranimi tekmami za vsako fazo tekmovanja posebej. č) Povprečno število prejetih zadetkov Povprečno število prejetih zadetkov smo dobili tako, da smo število prejetih zadetkov delili s številom odigranih tekem na prvenstvu. d) Učinkovitost streljanja proti nasprotnikovim vratom Učinkovitost streljanja proti nasprotnikovim vratom smo ugotovili tako, da smo število strelov proti vratom delili s številom doseženih zadetkov. e) Pogostost doseganja zadetkov posameznih reprezentanc Pogostost doseganja zadetkov smo dobili tako, da smo delili število odigranih minut s številom doseženih zadetkov. 27

f) Povprečno število prekrškov Povprečno število prekrškov posameznih reprezentanc smo dobili tako, da smo delili število vseh prekrškov s številom tekem, ki jih je reprezentanca odigrala. g) Pomembnost prvega zadetka Ugotavljali smo, katera reprezentanca je na posamezni tekmi prva dosegla zadetek in v kolikšni meri je to vplivalo na končni rezultat. h) Najučinkovitejši strelci Ugotavljali smo, kateri strelci so bili na evropskem prvenstvu 2016 najbolj učinkoviti. Del telesa, s katerim je bil dosežen zadetek: Udarec se navadno izvede z nogo ali glavo. Zadetki s katerim koli drugim delom telesa (razen z roko) so v futsalu redki. S katerim delom telesa bomo poskusili doseči zadetek, je v veliki meri odvisno od priprave zaključka napada (ali je žoga podana po tleh, ali je podana žoga polvisoka ali visoka), postavitve nasprotnikovih igralcev, postavitve vratarja in položaja, v katerem je strelec ob zaključku napada. Doseganje zadetka glede na igralno mesto: Dosežen zadetek se pripiše igralcu, ki igra na določenem igralnem mestu. Če zadetek doseže branilec, zadetek pripišemo branilcu, ne pa igralnemu mestu, na katerem je bil ob zaključnem strelu. Časovno obdobje tekme, v katerem je bil dosežen zadetek: Igralni čas smo razdelili na 8 enakih časovnih delov (vsak izmed njih je trajal 5 minut) in 2 podaljška, ki se igrata dvakrat po 5 minut (kadar na tekmah izločilnega dela ni bilo zmagovalca). Oddaljenost od vrat pri doseganju zadetka: Pri vseh doseženih zadetkih nas je zanimala tudi oddaljenost strelca od vrat pri zaključnem strelu. 28

Število predhodnih podaj pred doseganjem zadetka: Uspešne podaje so v veliki meri odvisne od tehnike igralcev, komunikacije med igralci in uigranosti moštva. Ugotavljali smo, koliko podaj je reprezentanca naredila (ne da bi medtem žoga prešla v nasprotnikovo posest), preden je dosegla zadetek. Število dotikov strelca z žogo pri doseganju zadetka: Spremljali smo samo zaključke akcij in šteli dotike žoge strelca pri doseganju zadetka. Koliko dotikov z žogo bo potreboval strelec, je v veliki meri odvisno od tega, kako natančna je predhodna podaja in kako dobro igralec obvlada žogo. Za nasprotnikovo moštvo je najbolj nevarno takrat, ko lahko igralec natančno podano žogo udari neposredno, brez predhodnega zaustavljanja, saj v tem primeru obrambni igralci nimajo časa pokriti igralca in preprečiti oziroma blokirati strela. Čas trajanja napada pri doseganju zadetka: Zanimal nas je tudi čas akcije, v kateri je bil dosežen zadetek. Čas smo merili od trenutka, ko je ekipa, ki je dosegla zadetek, dobila žogo, in vse do takrat, ko je igralec dosegel zadetek (vmes žoga ne sme priti v nasprotnikovo posest). Doseganje zadetkov glede na vrsto napada: a) Počasen kontinuiran napad Počasen kontinuiran napad je napad počasnega ritma, zanj je značilna dolga posest žoge in uporaba povratnih podaj. Ta način napada se uporablja predvsem takrat, ko se nasprotnik hitro vrača v cono branjenja in se tam zapira. Igralci z menjavanjem mest praznijo prostor za vtekanje soigralcev in z ustreznimi kombinacijami poizkušajo presenetiti nasprotnika. Do zaključka napada lahko pride po številnih podajah, prodorih ali varanjih. Bistven kriterij je ritem napadanja. b) Hiter kontinuiran napad Pomembni karakteristiki hitrega kontinuiranega napada sta hitro potovanje žoge in hiter zaključek akcije proti postavljeni oziroma delno postavljeni nasprotnikovi obrambi. Potovanje žoge mora biti hitro s podajanji ali varanjem v hitrem teku. c) Napad z menjavo ritma Njegovi značilnosti sta sprememba hitrosti gibanja igralcev in žoge pri pripravi napada ter največkrat poudarjen hiter zaključek napada. 29

d) Protinapad Protinapad je najhitrejši in najučinkovitejši način napadanja. Ekipa začne napad na svoji polovici igrišča, velikokrat celo iz obrambne linije. V napad se podaja v diagonalni smeri ali v globino, glede na položaj soigralcev in nasprotnih igralcev. Igralci, ki sodelujejo v napadu, morajo biti zelo hitri, da jih nasprotnik, če je bila žoga podana za njegov hrbet, pred zaključkom napada ne dohiti. Velika prednost protinapada je v tem, da se z njim doseže številčna premoč in se posledično olajša zaključek napada. 2.2 PRIPOMOČKI Vseh 20 tekem smo si ogledali v živo na kanalih Eurosport in Eurosport 2. Za spremljanje tekem smo si glede na naše spremenljivke izdelali posebne tabele, v katere smo vnašali dobljene ugotovitve. Vse zadetke na posamezni tekmi smo si ogledali tolikokrat, da smo razbrali vse informacije, ki smo jih potrebovali. Pomagali smo si s funkcijo časovni zamik. 30

Tabela 15: Tabela spremenljivk za analizo posameznega zadetka (povzeto po Ožek, 2012) TEKMA - KRAJ, DATUM REZULTAT - Splošne značilnosti doseženih zadetkov Del telesa, s katerim je bil dosežen zadetek. Doseganje zadetka glede na igralno mesto Časovno obdobje tekme, v katerem je bil dosežen zadetek. Oddaljenost od vrat pri doseganju zadetka Število predhodnih podaj pred doseganjem zadetka Število dotikov strelca z žogo pri doseganju zadetka Čas trajanja napada pri doseganju zadetka Doseganje zadetka glede na vrsto napada Način doseganja zadetka Število strelov proti vratom - Število strelov v okvir vrat - Število storjenih prekrškov Noga Desna Leva Glava Drugo Napadalec Branilec Vratar 1. 5. minuta 6. 10. minuta 11. 15. minuta 16. 20. minuta 21. 25. minuta 26. 30. minuta 31. 35. minuta 36. 40. minuta 1. podaljšek 2. podaljšek 0 6 metrov 6 10 metrov 10 15 metrov 15 metrov in več šestmetrovka desetmetrovka 0 5 podaj 6 10 podaj 11 15 podaj 16 podaj ali več 1 dotik 2 dotika 3 dotiki ali več 0 4 sekund 5 9 sekund 10 14 sekund 15 sekund in več Počasen kontinuiran napad Hiter kontinuiran napad Napad z menjavo ritma Protinapad Individualni prodor Podaja v globino Podaja s krilnega položaja Dvojna podaja Povratna podaja Odbita žoga Prekinitev Napaka nasprotnika Avtogol 31

2.3 POSTOPEK Po končanem ogledu vseh tekem in zbiranju pomembnih informacij smo podatke obdelali s postopki deskriptivne statistike za vse glavne spremenljivke. Nato smo izračunali vsote, povprečja in odstotkovne vrednosti. Pomagali smo si z programom Microsoft Office Excel 2007. V nadaljevanju so rezultati predstavljeni v opisni in grafični obliki. 32

3 REZULTATI Z RAZPRAVO 3.1 SPLOŠNE ZNAČILNOSTI DOSEŽENIH ZADETKOV 3.1.1 Končni vrstni red Naslov evropskega prvaka je sedmič v zgodovini evropskih prvenstev osvojila reprezentanca Španije. Reprezentance, ki se niso uspele uvrstiti v izločilni del tekmovanja, smo razvrstili glede na število zmag, neodločenih izidov in porazov v skupinskem delu tekmovanja. Če so imele reprezentance isto število zmag, neodločenih izidov ali porazov, smo upoštevali boljšo razliko med danimi in prejetimi zadetki. Tabela 16: Končni vrstni red KONČNI VRSTNI RED 1. Španija 2. Rusija 3. Kazahstan 4. Srbija 5. Italija 6. Portugalska 7. Ukrajina 8. Azerbajdžan 9. Hrvaška 10. Madžarska 11. Češka 12. Slovenija Kot pred vsakim tekmovanjem se je pričakovalo, da bodo najvišja mesta zasedle najboljše evropske reprezentance. O kakšnem večjem presenečenju glede zmagovalca ne moremo govoriti. Lahko pa pohvalimo reprezentanco Kazahstana, ki je prikazala zelo atraktivno igro, in domačine Srbe, za katere je to najboljša uvrstitev na evropskih prvenstvih. Leta 2010 in 33

2012 so tekmovanje zapustili v četrtfinalu. V ožji krog favoritov sta spadali tudi reprezentanci Italije in Portugalske, vendar sta na koncu ostali praznih rok. 3.1.2 Povprečno število doseženih zadetkov v posamezni fazi tekmovanja Na prvenstvu so odigrali 20 tekem, na katerih so dosegli 129 zadetkov oziroma povprečno 6,45 zadetka na tekmo. V rednem igralnem času je bilo doseženih 128 zadetkov. Bili so vključeni v analizo. Podaljški so se igrali le na eni polfinalni tekmi med Srbijo in Rusijo, na kateri je bil dosežen en zadetek, ki je bil tudi vključen v analizo. Tabela 17: Povprečno število doseženih zadetkov v posamezni fazi tekmovanja FAZA TEKMOVANJA ŠTEVILO ZADETKOV POVPREČNO ŠTEVILO ZADETKOV NA TEKMO SKUPINA A 18 6 SKUPINA B 21 7 SKUPINA C 13 4,33 SKUPINA D 21 7 SKUPAJ (SKUPINSKI DEL) 73 6,08 ČETRTFINALE 26 6,50 POLFINALE 13 6,50 3. MESTO 7 7 FINALE 10 10 SKUPAJ (IZLOČILNI DEL) 56 7 SKUPAJ (CELOTEN TURNIR) 129 6,45 V skupinskem delu tekmovanja je bilo na 12 tekmah doseženih 73 zadetkov, kar v povprečju znaša 6,08 zadetka na tekmo. V izločilnih bojih pa je bilo na 8 tekmah doseženih 56 zadetkov, kar v povprečju znaša 7 zadetkov na tekmo (tabela 17). 34

V skupinskem delu tekmovanja je bilo povprečje zadetkov na tekmo pod povprečjem, in sicer 6,08 zadetka na tekmo (tabela 17). Tak podatek je bil pričakovan, saj navadno reprezentance v skupinskem delu tvegajo manj. V 2 tekmah si namreč želijo osvojiti čim več točk, ki bi jih uvrstile na 1. ali 2. mesto v skupini, ki vodita v izločilni del tekmovanja. Prisoten je tudi manjši strah pred neuspehom in lastnimi napakami, saj o uvrstitvi v četrtfinale odločata 2 tekmi in ne samo 1. V skupinskem delu so največ zadetkov dosegli na tekmi med Azerbajdžanom in Češko (6:5). Kot zanimivost naj dodam, da je tekmo sodil slovenski sodnik Admir Zahović. Nobena izmed tekem v skupinskem delu se ni končala brez zadetkov. Najnižje povprečje doseženih zadetkov je bilo v skupini C (povprečno 4,33 zadetka na tekmo), najvišje povprečje pa v skupinah B in D (7 zadetkov na tekmo). V izločilnem delu tekmovanja je bilo v povprečju doseženih 7 zadetkov na tekmo. Pričakovali smo, da bo povprečje nižje kot v skupinskem delu, saj v izločilnem delu 1 tekma odloča o tem, ali bo reprezentanca ostala na tekmovanju ali bo izpadla, a smo se zmotili. Reprezentance so zaigrale bolj pogumno, z večjim tveganjem v fazi napada. Med 3 fazami izločilnega dela (četrtfinale, polfinale in finale) je bilo najvišje povprečje v finalu, in sicer kar 10 zadetkov na tekmo. V četrtfinalu in polfinalu je bilo stanje zadetkov nekaj malega nad povprečjem, in sicer 6,50 zadetka na tekmo (tabela 17). Polfinalna tekma med Srbijo in Rusijo se je po rednem delu končala brez zmagovalca, zato je odločal podaljšek. Največje pozornosti je bila deležna finalna tekma med Španijo in Rusijo, saj je Španija dosegla najvišjo zmago v zgodovini finalov evropskih prvenstev (7:3). 35

3.1.3 Povprečno število doseženih zadetkov posameznih reprezentanc Tabela 18: Povprečno število doseženih zadetkov posameznih reprezentanc VRSTNI RED ŠTEVILO ŠTEVILO POVPREČNO ŠTEVILO REPREZENTANC TEKEM DOSEŽENIH DOSEŽENIH ZADETKOV ZADETKOV NA TEKMO 1. Španija 5 27 5,40 2. Rusija 5 16 3,20 3. Kazahstan 5 18 3,60 4. Srbija 5 14 2,80 5. Italija 3 12 4 6. Portugalska 3 9 3 7. Ukrajina 3 8 2,67 8. Azerbajdžan 3 8 2,67 9. Hrvaška 2 4 2 10. Madžarska 2 5 2,50 11. Češka 2 5 2,50 12. Slovenija 2 3 1,50 Rezultati analize povprečnega števila doseženih zadetkov so pokazali, da si je reprezentanca Španije res zaslužila naslov evropskega prvaka. Dosegli so 27 zadetkov na 5 tekmah, kar znaša 5,40 zadetka na tekmo (tabela 18). Pričakovali smo, da bo imela reprezentanca Rusije večje povprečno število danih zadetkov, ker je prišla do finala, ampak je šele na 4. mestu. Pred njo sta reprezentanci Kazahstana in Italije, ki je dosegla 12 zadetkov na 4 tekmah. Podatki v tabeli 18 prikazujejo učinkovitost posameznih reprezentanc v fazi napada, ne dajejo pa vpogleda v celotno kvaliteto, saj je za pozitiven rezultat poleg učinkovitega napadanja potrebno tudi dobro branjenje. 36

3.1.4 Povprečno število prejetih zadetkov posameznih reprezentanc Tabela 19: Povprečno število prejetih zadetkov posameznih reprezentanc VRSTNI RED ŠTEVILO ŠTEVILO POVPREČNO ŠTEVILO REPREZENTANC TEKEM PREJETIH PREJETIH ZADETKOV ZADETKOV NA TEKMO 1. Španija 5 11 2,20 2. Rusija 5 14 2,80 3. Kazahstan 5 13 2,60 4. Srbija 5 11 2,20 5. Italija 3 5 1,67 6. Portugalska 3 11 3,67 7. Ukrajina 3 9 3 8. Azerbajdžan 3 14 4,67 9. Hrvaška 2 6 3 10. Madžarska 2 11 5,50 11. Češka 2 13 6,50 12. Slovenija 2 11 5,50 Rezultati analize povprečnega števila prejetih zadetkov posameznih reprezentanc so nam pokazali, da reprezentanca Španije nima le dobrega napada, ampak učinkovito deluje tudi v fazi branjenja. Na celotnem prvenstvu so prejeli le 11 zadetkov, kar je v povprečju 2,20 zadetka na tekmo (tabela 19). Manjše povprečno število prejetih zadetkov na tekmo ima le reprezentanca Italije, vendar je odigrala 2 tekmi manj. Reprezentance Madžarska, Češka in Slovenija so v Srbiji odigrale le 2 tekmi, prejele pa so v povprečju več kot 5 zadetkov na tekmo. 37

3.1.5 Učinkovitost streljanja proti nasprotnikovim vratom Tabela 20: Povprečno število strelov za doseganje zadetka VRSTNI RED ŠTEVILO ŠTEVILO POVPREČNO ŠTEVILO REPREZENTANC STRELOV ZADETKOV STRELOV ZA ZADETEK 1. Španija 206 27 7,62 2. Rusija 207 16 12,93 3. Kazahstan 199 18 11,05 4. Srbija 169 14 12,07 5. Italija 126 12 10,50 6. Portugalska 135 9 15 7. Ukrajina 142 8 17,75 8. Azerbajdžan 116 8 14,50 9. Hrvaška 49 4 12,25 10. Madžarska 70 5 14 11. Češka 99 5 19,80 12. Slovenija 75 3 25 Rezultati analize učinkovitosti streljanja proti nasprotnikovim vratom so pričakovani. Boljše in močnejše reprezentance so za doseganje zadetkov potrebovale v povprečju manj strelov kot slabše reprezentance. Dobili smo še en dokaz več, da si je reprezentanca Španije res zaslužila naslov evropskega prvaka. Sprožila je 206 strelov proti vratom, dosegla pa je 27 zadetkov, kar nam pove, da je potrebovala za 1 zadetek v povprečju 7,62 strela proti vratom (tabela 20). Najmanj učinkoviti sta bili reprezentanci Češke (povprečno 19,80 strela za doseganje zadetka) in Slovenije (povprečno 25 strelov za doseganje zadetka). Veliko število strelov ne pomeni, da bo moštvo doseglo veliko zadetkov. Lep primer sta bili reprezentanci Portugalske in Ukrajine. Prva je proti vratom streljala 135-krat in dosegla 9 zadetkov, druga pa 142-krat in dosegla le 8 zadetkov. Bolj kot veliko število strelov je 38

pomembna ustreznost zaključevanja akcij. Igralci se morajo racionalno odločiti, kdaj, kje in kako bodo streljali proti nasprotnikovim vratom. 3.1.6 Pogostost doseganja zadetkov posameznih reprezentanc Tabela 21: Povprečno število minut, potrebnih za doseganje zadetka VRSTNI RED ODIGRANE ŠTEVILO POVPREČNO ŠTEVILO REPREZENTANC MINUTE ZADETKOV MINUT ZA DOSEGANJE ZADETKA 1. Španija 200 27 7,40 2. Rusija 210 16 13,12 3. Kazahstan 200 18 11,11 4. Srbija 210 14 15 5. Italija 120 12 10 6. Portugalska 120 9 13,33 7. Ukrajina 120 8 15 8. Azerbajdžan 120 8 15 9. Hrvaška 80 4 20 10. Madžarska 80 5 16 11. Češka 80 5 16 12. Slovenija 80 3 26,66 Rezultati analize pogostosti doseganja zadetkov (tabela 21) so nam pokazali, da je zadetke najbolj pogosto dosegala reprezentanca Španije, in sicer v povprečju na vsakih 7,40 minute. Sledi ji reprezentanca Italije, ki je odigrala zgolj 120 minut, vendar zadela v povprečju na vsakih 10 minut oziroma 2 zadetka na polčas. Reprezentanca Hrvaške ima povprečje 1 zadetek na polčas (20 minut). Na zadnjem mestu ponovno zasledimo reprezentanco Slovenije, ki je potrebovala v povprečju 26,66 minute za zadetek. 39

3.1.7 Povprečno število prekrškov Tabela 22: Povprečno število prekrškov VRSTNI RED ŠTEVILO ŠTEVILO POVPREČNO ŠTEVILO REPREZENTANC TEKEM PREKRŠKOV PREKRŠKOV NA TEKMO 1. Španija 5 21 4,2 2. Rusija 5 31 6,2 3. Kazahstan 5 26 5,2 4. Srbija 5 32 6,4 5. Italija 3 12 4 6. Portugalska 3 24 8 7. Ukrajina 3 21 7 8. Azerbajdžan 3 21 7 9. Hrvaška 2 12 6 10. Madžarska 2 14 7 11. Češka 2 12 6 12. Slovenija 2 21 10,5 Najmanj prekrškov je naredila reprezentanca Italije, povprečno 4 na tekmo. Sledi ji reprezentanca Španije s povprečno 4,2 prekrškoma in reprezentanca Kazahstana, ki je storila 26 prekrškov na 5 tekmah (tabela 22). Reprezentanca Italije je odigrala 2 tekmi manj kot španska, posledično je storila manj prekrškov. Najbolj grobo so igrali reprezentanti Slovenije, Portugalske, Madžarske, Azerbajdžana in Ukrajine (s povprečno 7 prekrški in več na tekmo). Sodniki so pokazali 60 rumenih kartonov in 3 rdeče. Rdeč karton so si prislužili igralec Slovenije, Azerbajdžana in Rusije. 40

3.1.8 Najboljši strelci evropskega prvenstva v futsalu leta 2016 Mario Rivillos (Španija) Število zadetkov: 6 Število asistenc: 4 Igralno mesto: napadalec Datum rojstva: 13. 12. 1989 Klub: Inter (Španija) Miguelin (Španija) Število zadetkov: 6 Število asistenc: 4 Igralno mesto: napadalec Datum rojstva: 9. 5. 1985 Klub: Murcia (Španija) Alex (Španija) Število zadetkov: 6 Število asistenc: 2 Igralno mesto: napadalec Datum rojstva: 12. 3. 1989 Klub: Murcia (Španija) Ricardinho (Portugalska) Število zadetkov: 6 Število asistenc: 0 Igralno mesto: napadalec Datum rojstva: 3. 9. 1985 Klub: Inter (Španija) 41

Serik Zhamankulov (Kazahstan) Število zadetkov: 6 Število asistenc: 0 Igralno mesto: napadalec Datum rojstva: 18. 11. 1983 Klub: Kairat (Kazahstan) Romulo (Rusija) Število zadetkov: 5 Število asistenc: 2 Igralno mesto: branilec Datum rojstva: 28. 9. 1986 Klub: Dynamo (Rusija) Mladen Kocić (Srbija) Število zadetkov: 5 Število asistenc: 1 Igralno mesto: napadalec Datum rojstva: 22. 10. 1988 Klub: Nacional (Hrvaška) Zoltan Droth (Madžarska) Število zadetkov: 4 Število asistenc: 1 Igralno mesto: napadalec Datum rojstva: 14. 9. 1988 Klub: Gyor (Madžarska) Adidasov zlati čevelj za najboljšega strelca prvenstva si je prislužil reprezentant Španije Miguelin. Dosegel je 6 zadetkov in prispeval 4 asistence. Srebrni čevelj za 2. mesto si je priboril Mario Rivillos, prav tako reprezentant Španije. Imel je enako število zadetkov in asistenc kot Miguelin, vendar si zaradi določenih kriterijev ne moreta deliti 1. mesta. Na 3. mestu najdemo še enega reprezentanta Španije Alexa, ki je prav tako dosegel 6 zadetkov, vendar je prispeval»samo«dve asistenci. Skupaj so dosegli 18 zadetkov, kar znaša 67 % vseh zadetkov španske reprezentance. 42

3.2 ANALIZA DOSEŽENIH ZADETKOV 3.2.1 Pomembnost doseganja prvega zadetka Analiza pomembnosti doseganja prvega zadetka nam je pokazala, da je doseganje prvega zadetka na tekmi zelo pomembno, kar nam dokažejo naslednji podatki. Reprezentance, ki so prve dosegle zadetek, so zmagale na 16 tekmah oziroma na 80 % tekem. Na tekmi Hrvaška Rusija je povedla Rusija, nato pa sta reprezentanci igrali neodločeno, tak primer smo zabeležili pri eni tekmi, torej v 5 % tekem. Reprezentance, ki so prve dosegle zadetek, so izgubile na 3 tekmah oziroma na 15 % tekem (dvakrat reprezentanca Slovenije in evropska prvakinja Španija). Analizirali smo vseh 20 tekem, ker je bil dosežen vsaj en zadetek na vsaki tekmi. Tabela 23: Zmage, neodločen rezultat in porazi reprezentanc, ki so na tekmah prve dosegle zadetek IZID TEKME ŠTEVILO TEKEM DELEŽ Zmaga reprezentance, ki je prva 16 80 % dosegla zadetek. Neodločen rezultat 1 5 % Poraz reprezentance, ki je prva 3 15 % dosegla zadetek. Skupaj 20 100 % 43

Pomembnost doseganja prvega zadetka 5% 15% Zmaga reprezentance, ki je prva dosegla zadetek Neodločen rezultat 80% Poraz reprezentance, ki je prva dosegla zadetek Slika 1. Razmerje med zmagami, neodločenim rezultatom in porazi reprezentanc, ki so na tekmi prve dosegle zadetek. Reprezentance, ki so prve dosegle zadetek, so na 20 tekmah zmagale 16-krat, kar predstavlja 80 %. Neodločen rezultat je bil samo na eni tekmi, kar znaša 5 %. Izgubile so samo trikrat, kar predstavlja 15 % (tabela 23, slika 1). Moštvo, ki na tekmi prvo doseže zadetek, si poleg rezultatske prednosti ustvari tudi psihološko prednost. Taka ekipa lahko igra bolj racionalno oziroma ekonomično, preveliko tveganje v tem primeru ni potrebno. Nasprotno moštvo, ki je zadetek prejelo, mora zaigrati napadalneje in z več tveganja. Usmerjanje energije v napadanje z željo po doseganju zadetka pa marsikdaj oslabi sposobnost branjenja, kar nasprotnik velikokrat kaznuje s protinapadi. Igralci moštva, ki je prvo doseglo zadetek, s psihološkega vidika postanejo bolj samozavestni in motivirani, medtem ko igralci moštva, ki je prejelo zadetek, lahko odreagirajo na različne načine. Način reakcije je v veliki meri odvisen od pomembnosti tekme in ustreznosti psihološke priprave igralcev. Velikokrat se pri igralcih pojavi tudi nervoza, ki zmanjšuje homogenost v moštvu in velikokrat privede do»porušenja«dogovorjenega taktičnega sistema. 44

3.2.2 Del telesa, s katerim so bili doseženi zadetki Tabela 24: Del telesa, s katerim je bil dosežen zadetek DEL TELESA ŠTEVILO ZADETKOV DELEŽ Noga 124 Desna: 66 Desna: 53 % Leva: 58 96 % Leva: 47 % Glava 2 1,6 % Drugo 3 2,4 % Skupaj 129 100 % Del telesa, s katerim je bil dosežen zadetek 2% 2% Noga Glava Drugo 96% Slika 2. Razmerje med številom zadetkov, doseženih z nogo, glavo in drugimi deli telesa. 45

55% 50% 45% 40% Noga, s katero je bil dosežen zadetek 47% Leva 53% Desna Noga, s katero je bil dosežen zadetek Slika 3. Razmerje med številom zadetkov z levo in desno nogo. Na evropskem prvenstvu v futsalu leta 2016 je bilo doseženih 129 zadetkov. Od tega jih je bilo 124 dosežnih z nogo, kar predstavlja 96 %. Dva zadetka sta bila dosežena z glavo, kar predstavlja 1,6 %, trije pa z drugimi deli telesa, kar predstavlja 2,4 % (tabela 24 in slika 2). Visok odstotek zadetkov, doseženih z nogo je pričakovan, saj je nogomet igra, pri kateri se v največji meri uporabljajo noge. Poleg tega je tudi največ zaključnih udarcev (strelov na vrata) izvedenih z nogo. Od 124 zadetkov, ki so bili doseženi z nogo, jih je bilo 66 doseženih z desno nogo, kar predstavlja 51 %, 58 pa z levo, kar predstavlja 45 % vseh doseženih zadetkov. 3.2.3 Doseganje zadetkov glede na igralno mesto Tabela 25: Doseganje zadetkov glede na igralno mesto IGRALNO MESTO ŠTEVILO ZADETKOV DELEŽ Napadalec 79 62,7 % Branilec 46 36,5 % Vratar 1 0,8 % Skupaj 126 100 % 46

Doseganje zadetkov glede na igralno mesto 1% 36% 63% Napadalci Branilci Vratar Slika 4. Razmerje med doseženim številom zadetkov glede na igralno mesto. Na prvenstvu je bilo doseženih 129 zadetkov, v analizo pa smo jih vključili 126, saj so bili doseženi 3 avtogoli. Pričakovati je bilo, da bodo največ zadetkov dosegli napadalci, saj je njihova primarna naloga doseganje zadetkov. Od 126 so jih dosegli 79, kar predstavlja 63 % (tabela 25, slika 4). Branilci so skupaj dosegli 46 zadetkov, kar predstavlja 36 %. En zadetek na prvenstvu pa je dosegel vratar kazahstanske reprezentance Higuita, ki je po dobri obrambni akciji zaustavil strel Slobodana Rajčevića in žogo iz svojega kazenskega prostora na»volley«poslal v prazen srbski gol. 47

3.2.4 Časovna obdobja tekem, v katerih so bili doseženi zadetki Tabela 26: Doseganje zadetkov glede na časovna obdobja tekme ČASOVNO OBDOBJE TEKME ŠTEVILO ZADETKOV DELEŽ 1. 5. minuta 7 5,4 % 6. 10. minuta 15 11,6 % 11. 15. minuta 14 10,8 % 16. 20. minuta 18 14 % 21. 25. minuta 18 14 % 26. 30. minuta 15 11,6 % 31. 35. minuta 16 12,4 % 36. 40. minuta 25 19,4 % 1. podaljšek 1 0,8 % 2. podaljšek 0 0 % Skupaj 129 100 % Časovna obdobja tekem, v katerih so bili doseženi zadetki 0,80% 0% 19,40% 12,40% 11,60% 14% 5,40% 11,60% 10,80% 14% 1. - 5. minuta 6. - 10. minuta 11. - 15. minuta 16. - 20. minuta 21. - 25. minuta 26. - 30. minuta 31. - 35. minuta 36. - 40. minuta 1. podaljšek 2. podaljšek Slika 5. Razmerje doseženih zadetkov glede na časovna obdobja tekme. 48

Analiza časovnih obdobij tekem, v katerih so bili doseženi zadetki, nam je pokazala, da je bilo v 1. polčasu doseženih 54 zadetkov, kar predstavlja 41,9 % vseh zadetkov. V drugem polčasu je bilo doseženih 74 zadetkov, kar predstavlja 57,3 % vseh zadetkov. En zadetek je bil dosežen v prvem podaljšku tekme med Srbijo in Rusijo, kar predstavlja ostalih 0,8 % vseh zadetkov (tabela 26, slika 5). V prvih 5 minutah je bilo doseženih 7 zadetkov, kar predstavlja 5,4 %. Tako nizko število smo pričakovali, saj se ekipe v uvodnih minutah spoznavajo in ne želijo preveč tvegati. Nato pa se je igra bolj razživela in v naslednjih 15 minutah je bilo doseženih 47 zadetkov oziroma 15,3 zadetka v povprečju na vsakih 5 minut. V 2. polčasu so dosegli več zadetkov kot v 1., in sicer kar 20 zadetkov več. Visok odstotek je bil pričakovan, saj si igralci med polčasom malo odpočijejo in dobijo dodatne napotke s strani trenerjev. Povprečje zadetkov na vsakih 5 minut v 2. polčasu do 36. minute je bilo podobno kot v 1., in sicer 16,3 zadetka. V zadnjih 5 minutah pa je bilo doseženih največ zadetkov, in sicer 25, kar predstavlja 19,4 % vseh doseženih zadetkov. 3.2.5 Oddaljenost od vrat pri doseganju zadetkov Tabela 27: Oddaljenost od vrat pri doseganju zadetkov ODDALJENOST OD VRAT ŠTEVILO ZADETKOV DELEŽ 0 6 metrov 51 39,4 % 6 10 metrov 53 41,1 % 10 15 metrov 14 10,9 % 15 metrov in več 9 7 % Šestmetrovka 1 0,8 % Desetmetrovka 1 0,8 % Skupaj 129 100 % 49

Oddaljenost od vrat pri doseganju zadetkov 0,80% 0,80% 10,90% 7% 39,40% 0-6 metrov 6-10 metrov 10-15 metrov 41,10% 15 metrov in več Šestmetrovka Desetmetrovka Slika 6. Razmerje doseženih zadetkov glede na oddaljenost od vrat. Z analizo oddaljenosti od vrat pri doseganju zadetkov smo ugotovili, da je bilo največ zadetkov doseženih znotraj 10 metrov od gola. V tem prostoru je bilo doseženih 104 zadetkov, kar predstavlja 80,5 % vseh doseženih zadetkov. Z razdalje 0 6 metrov je bilo doseženih 51 zadetkov, z razdalje 6 10 metrov pa 53 zadetkov. Delež je visok in tudi pričakovan, ker se večina napadalnih akcij dogaja v tem prostoru in prihaja do hitrih zaključkov, kjer pa vratar nima ustreznih možnosti, da bi strel ubranil (tabela 27, slika 6). Z razdalje 10 15 metrov od vrat je bilo doseženih 14 zadetkov oziramo 10,9 % vseh zadetkov. Pri strelu s takšne razdalje je pomembno, da je strel močnejši in še bolj natančen, saj ima v nasprotnem primeru vratar nasprotnega moštva veliko možnosti, da strel ubrani, ker ima več časa posredovanje. Pri analizi oddaljenosti od vrat pri doseganju zadetkov smo imeli tudi kategorijo doseženih zadetkov z razdalje 15 metrov in več. Tu je bilo doseženih 9 zadetkov in skoraj vsi so bili doseženi iz obrambne polovice po napaki nasprotnika na prazen gol napadalne ekipe. En zadetek iz te kategorije pripada tudi vratarju kazahstanske reprezentance, ki je zadetek dosegel neposredno iz svojega kazenskega prostora. V svojo kategorijo spadata tudi zadetka iz šestmetrovke in desetmetrovke. Prvi zadetek je bil dosežen po prekršku portugalskega reprezentanta Bruna Coelha nad španskim reprezentantom Alexom v kazenskem prostoru. Strel s šestih metrov je v zadetek spremenil Miguelin. Z 50

desetih metrov pa je bil uspešen Slobodan Janjić, ki je na uvodni tekmi prvenstva Srbijo popeljal do izenačenja. Domačini so igrali proti Sloveniji, strel pa so si priborili po 5 prekrških slovenske reprezentance. 3.2.6 Število predhodnih podaj pred doseganjem zadetka Tabela 28: Število predhodnih podaj pred doseganjem zadetkov ŠTEVILO PREDHODNIH PODAJ ŠTEVILO ZADETKOV DELEŽ 0 5 podaj 100 81,3 % 6 10 podaj 18 14,6 % 11 15 podaj 5 4,1 % 16 podaj ali več 0 0 % Skupaj 123 100 % V analizo predhodnih podaj pred doseganjem zadetkov smo vključili 123 zadetkov. Od 129 doseženih smo jih izpustili 6, in sicer 3 avtogole, zadetka, dosežena s 6 in z 10 metrov in edini zadetek, ki je bil dosežen neposredno iz prostega strela. 51

Število predhodnih podaj pred doseganjem zadetka 4,10% 0% 14,60% 81,30% 0-5 podaj 6-10 podaj 11-15 podaj 16 podaj ali več Slika 7. Razmerje predhodnih podaj pred doseganjem zadetkov. Največ zadetkov je bilo doseženih po akcijah, ki so vključevale 0 5 predhodnih podaj. Na tak način je bilo doseženih natanko 100 zadetkov, kar predstavlja 81,3-odstotni delež vseh zadetkov (tabela 28, slika 7). V nogometu se vse odvija zelo hitro. Trend je, da se po osvojeni posesti žoge skuša le-to čim prej odigrati v globino in presenetiti nasprotnika. V kategorijah 6 10 in 11 15 predhodnih podaj je bilo doseženih bistveno manj zadetkov. V 1. kategoriji je bilo doseženih 18 predhodnih podaj za dosego zadetka, v drugi pa samo 5. Dosežene so bile takrat, ko je moštvo napadalo počasi in je bil v igri tudi vratar. 3.2.7 Število dotikov strelca z žogo pri doseganju zadetka Tabela 29: Število dotikov strelcev z žogo pri doseganju zadetkov ŠTEVILO DOTIKOV STRELCEV ŠTEVILO ZADETKOV DELEŽ En dotik 75 58,1 % Dva dotika 25 19,4 % Trije dotiki ali več 29 22,5 % Skupaj 129 100 % 52

Število dotikov strelca z žogo pri doseganju zadetka 22,50% 19,40% 58,10% En dotik Dva dotika Trije dotiki ali več Slika 8. Razmerje dotikov strelcev z žogo pri doseganju zadetkov. Pri analizi števila dotikov strelca z žogo pred doseganjem zadetka smo prišli do zanimivih rezultatov. Kar pri 75 zadetkih oziroma 58,1 % vseh zadetkov so se strelci le enkrat dotaknili žoge (tabela 29, slika 8). To pomeni, da so strelci ob prvem stiku žogo že streljali (brez predhodnega zaustavljanja žoge). Na tak način je možno doseči zadetek, če je strelec v primernem položaju obrnjen v pravo smer. Prav tako pa je zelo pomembno, da je zadnja podaja dovolj natančna ter da ima žoga primerno hitrost. Pri 25 zadetkih oziroma 19,4 % vseh zadetkov so se strelci dvakrat dotaknili žoge (tabela 29, slika 8). To pomeni, da so strelci žogo zaustavili ali jo na kakšen drug način sprejeli (npr. sprejem v prostor proti vratom) in nato streljali proti vratom. Pri takšnem načinu doseganja zadetkov je prav tako zelo pomembno pravilno gibanje in postavljanje strelca. Zelo pomembna pa je tudi kakovost podaje (preciznost in jakost). Pri 29 zadetkih oziroma 22,5 % vseh zadetkov so se strelci trikrat ali večkrat dotaknili žoge (tabela 29, slika 8). Pri teh strelih gre navadno za individualne prodore, kjer si strelci sami pripravijo priložnosti za zadetke. V takšnih akcijah je velikokrat prisotno preigravanje nasprotnikovih igralcev. 53

Pri tej analizi smo ugotovili, da je bilo kar 77,5 % vseh zadetkov (100) doseženih z enim ali dvema dotikoma, kar potrjuje dejstvo, da je futsal zelo hitra igra in da je nujno potrebno hitro zaključevanje akcij. 3.2.8 Čas trajanja napadov pri doseganju zadetkov Tabela 30: Čas trajanja napadov pri doseganju zadetkov ČAS TRAJANJA NAPADA ŠTEVILO ZADETKOV DELEŽ 0 4 sekunde 48 39 % 5 9 sekund 52 42,3 % 10 14 sekund 21 17,1 % 15 sekund ali več 2 1,6 % Skupaj 123 100 % Čas trajanja napadov pri doseganju zadetkov 1,60% 17,10% 39% 42,30% 0-4 sekunde 5-9 sekund 10-14 sekund 15 sekund ali več Slika 9. Razmerje trajanja napadov pri doseganju zadetkov. V analizo trajanja napadov pri doseganjem zadetkov smo vključili 123 zadetkov. Od 129 doseženih smo jih izpustili 6, in sicer 3 avtogole, zadetka, dosežena s 6 in z 10 metrov, in edini zadetek, ki je bil dosežen neposredno iz prostega strela. 54

48 zadetkov oziroma 39 % vseh zadetkov je bilo doseženih v napadih, ki so trajali 0 4 sekunde (tabela 30, slika 9). V to kategorijo spadajo predvsem zadetki, ki so bili doseženi po napakah nasprotnikov; zadetki, ki so bili doseženi v protinapadih, v katerih je bila žoga odvzeta visoko na nasprotnikovi polovici; in zadetki, ki so bili doseženi po različnih prekinitvah. Največ zadetkov je bilo doseženih v napadih, ki so trajali 5 9 sekund. Teh zadetkov je bilo 52, kar predstavlja 42,3 % vseh zadetkov (tabela 30, slika 9). Tu je šlo predvsem za zadetke, ki so bili doseženi po hitrih kontinuiranih napadih. 21 zadetkov oziroma 17,1 % vseh zadetkov je bilo doseženih v napadih, ki so trajali 10 14 sekund, samo 2 zadetka pa sta bila dosežena po 15 sekundah kot posledica počasnega kontinuiranega napada. 3.2.9 Doseganje zadetkov glede na vrsto napada Tabela 31: Doseganje zadetkov glede na vrsto napada VRSTA NAPADA ŠTEVILO ZADETKOV DELEŽ Počasen kontinuiran napad 6 6,1 % Hiter kontinuiran napad 41 41,4 % Napada z menjavo ritma 1 1 % Protinapad 51 51,5 % Skupaj 99 100 % V analizo doseženih zadetkov glede na vrsto napada je bilo vključenih 99 zadetkov. Izpustili smo vse zadetke, ki so bili doseženi neposredno ali posredno iz prekinitev (teh zadetkov je bilo 27), ter 3 avtogole. 55

Doseganje zadetkov glede na vrsto napada 6,10% 51,50% 41,40% Počasen kontinuiran napad Hiter kontinuiran napad Napad z menjavo ritma Protinapad 1% Slika 10. Razmerje doseženih zadetkov glede na vrsto napada. V počasnih kontinuiranih napadih je bilo doseženih 6 zadetkov, kar predstavlja 6,1 % vseh zadetkov (tabela 31, slika 10). Še tako dobra moštva z odličnimi posamezniki imajo težave z napadanjem proti postavljeni obrambi. Ekipe se znajo vse bolj braniti in igralci so večinoma hitri in močni, kar močno otežuje napadanje. Največ zadetkov je bilo doseženih po protinapadih in s hitrimi kontinuiranimi napadi. Na prvenstvu smo analizirali 51 protinapadov in 41 hitrih kontinuiranih napadov, kar predstavlja 93 % vseh doseženih zadetkov v kategoriji glede na vrsto napada (tabela 31). Futsal je zelo hitra in dinamična igra, kar pomeni, da igralci poskušajo z hitrim podajanjem žoge ustvariti priložnost za zadetek. Veliko zadetkov je bilo doseženih po napakah nasprotnika na svoji polovici igrišča. Napad z menjavo ritma so zasledili samo pri enem doseženem zadetku, in sicer pri igri z vratarjem, ko so igralci držali žogo v svoji posesti in si izmenjavali podaje. Ko pa so opazili priložnost za zadetek, so žogo podali v globino in streljali proti vratom. 56

3.2.10 Načini doseganja zadetkov Tabela 32: Načini doseganja zadetkov NAČIN DOSEGANJA ZADETKA ŠTEVILO ZADETKOV DELEŽ Individualni prodor 19 14,7 % Podaja v globino 21 16,3 % Podaja s krilnega položaja 13 10,1 % Dvojna podaja 10 7,8 % Povratna podaja 9 7 % Odbita žoga 15 11,6 % Prekinitev 27 20,9 % Napaka nasprotnika 12 9,3 % Avtogol 3 2,3 % Skupaj 129 100 % Načini doseganja zadetkov 9,30% 2,30% 14,70% Individualni prodor Podaja v globino 20,90% 16,30% Podaja s krilnega položaja Dvojna podaja 11,60% 7% 7,80% 10,10% Povratna podaja Odbita žoga Prekinitev Napaka nasprotnika Avtogol Slika 11. Razmerje med doseženimi zadetki glede na način. Na evropskem prvenstvu so bili doseženi 3 avtogoli (2,3 % vseh doseženih zadetkov). Avtogoli so v nogometu redki, a na vsake toliko časa se zgodi, da zaradi pomanjkanja koncentracije ali slabega postavljanja igralec doseže zadetek v lastno mrežo. 57